1111316 |,)0
SPREJEMAMO
USTAVNE
AMANDMANE
Živimo v času, ko postopoma in ne brez zamude in odporov spoznavamo in sprejemamo misel o nujnosti prilagajanja družbeno-političnega sistema že doseženi stopnji razvoja naše samoupravne družbe.
To spoznanje je že dalo konkretne rezultate. V razpravi je predlog osnutka ustavnih sprememb, ki so plod vsestranskih prizadevanj, da bi z medsebojnim sporazumevanjem in upoštevanjem pravic narodov in narodnosti Jugoslavije dogovorili in sprejeli tak družbe no- politični sistem, ki bo v največji možni meri odražal interese jugoslovanskih narodov.
Predvidene ustavne spremembe pomenijo mnogo več kot le formalno dopolnitev ustave. Poudarek je na značaju in globini sprememb, ki so nastale v zadnjem času v naši družbi.
Te spremembe se nanašajo predvsem na:
-	nadaljnjo izgradnjo samoupravnega sistema ,
-	spremembe v sistemu dr-žavno-upravnih mehanizmov glede prilagoditve potrebam samoupravne družbe,
-	združevanje gospodarskih in negospodarskih področij družbenega dela,
-	krepitev materialnega položaja delovnih organizacij in občin kot osnovnih nosilcev potreb in želja delovnih ljudi.
Prav sedaj, ko širom Jugoslavije tečejo razprave o ustavnih spremembah, se moramo tudi mi aktivno vključiti v razpravo in doprinesti svoj delež, da bodo spremembe resnično ustrezale potrebam vseh delovnih ljudi.
LETO 10
nasv
aero
CELJE, 15. APRILA 1971
ŠT. 1
NAŠ AERO SPET MED NAMI
Po krajšem premoru je NAŠ AERO, glasilo delovne skupnosti Aero, spet med nami. V novi obliki, v novi grafični opremi, v novem tisku, pa še kaj.
Odslej bo izhajal redno in predvidevamo, da bo do konca leta izšel vsaj šestkrat.
Ta številka je nastala v naglici, ker
si to glasilo želite. Seveda marsikaj še ni tako, kakor bi moralo biti. Potrudili pa se bomo, da bo list od številke do številke boljši in popolnejši. To 'je tudi naš program. Izpolnili pa ga bomo samo z vašim sodelovanjem: pišite nam, sodelujte, grajajte, pa tudi pohvalite. Želimo si veliko sodelavcev......
DELAMO V NOVI SELO - HALI
V začetku marca smo pričeli delati Selotejp v novih proizvodnih prostorih v Šempetru in z novimi stroji. Novi prostori imajo 4000 m2 površine ter so najsodobnejše grajeni in urejeni za moderno proizvodnjo Selotejpa. Po načrtih Industrijskega biroja v Ljubljani jih je zgradilo celjsko podjetje Ingrad. V tej šte-
vilki objavljamo izredno zanimiv O1 članek ing. Nade Stojan, ki opisuje razvoj proizvodnje Selotejpa v naši tovarni od prvih skromnih začetkov do današnjih dni. Novi obratni prostori v Šempetru ter novi stroji so velika zmaga našega kolektiva v njegovi razvojni poti. In ne nazadnje: vse to smo ustvarili z lastnimi sredstvi.
<m;i i
NAŠEv
DRUŽBENE
ORGANIZACIJE
******
Iz njihovega programa dela za prvo polletje 1971 je razvidno, da bodo vložili največ naporov za poživitev družbene dejavnosti in rekreacije. Tako je mladinski odbor 13. februarja organiziral maškerado za vse člane kolektiva, za 8. marec je sodeloval s sindikalno organizacijo pri obdaritvi žena in čestital našim tovarišicam po radiu, 25. marca pa so mladinci obiskali oskrbovance v domu Novo Celje.
DELO ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV
Zveza komunistov je dobila v sklepih
I.	konference ZKJ zelo konkretne smernice za svoje delo. Sprememba družbeno političnega 'sistema, ki sovpada v obdobje prizadevanj za stabilizacijo gospodarskega položaja je za člane ZK in organizacijo kot celoto najpomembnejše področje dejavnosti.
Naša osnovna organizacija ZK je v tem času organizirala več sestankov, na katerih je med drugim obravnavala sklepe prve konference ZKJ in opredelila svoje naloge do tega vprašanja. Nadalje je analizirala vzroke socialnega razlikovanja v naši družbi, to temo je obravnavala tudi Občinska konferenca ZK in organizirala razpravo o spremembah družbeno političnega sistema. Stališča, ki so se oblikovala na teh razpravah smo posredovali občinskemu komiteju kot naš prispevek.
Aktivnost osnovne organizacije ZK se je odvijala tudi preko sekretariata in posameznih'članov, ki so sodelovali na
več razgovorih o aktualnih družbeno političnih vprašanjih. Tako je bil organiziran z grupo članov ZK razgovor o vzrokih socialnega razlikovanja .novinar Dela pa je vodil razgovor s skupino mladih strokovnjakov o njihovem položaju v delovni organizaciji in možnostih strokovnega izpopolnjevanja.
Prve dni meseca marca je našo delovno organizacijo obiskala delegacija občine Savski Venac iz Beograda. V njej so bili predsednik občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ter predsednik občinske konference SZDL. Delegacijo je spremljal tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje Štefan Korošec. Gostje so si s posebnim zanimanjem ogledali nekatere proizvodne obrate in skladišče gotovih izdelkov. V razgovoru je delegacija izrazila željo, da bi prišlo med našim podjetjem in njihovimi delovnimi organizacijami do tesnejšega sodelovanja.
V programu pa ima organizacija še naslednje naloge:
-	23. aprila 3-dnevni izlet na Vogel
-	v mesecu maju sodelovanje v občinskem športnem tekmovanju, ki ga organizira ObK ZMS, Celje,
-	25. maja izlet v planine,
-	junija predavanje za mlade samoupravi jalce.
To so načrti naših mladih v prvi polovici letošnjega leta. Vsekakor vzpodbudno! Želimo, da bi se v to aktivnost vključilo čim večje število mladih in da bi z delom dokazali svojo prisotnost.
DODATEK
UPOKOJENCEM
Že nekaj let pošiljamo članom našega kolektiva, ki so odšli v pokoj, vsak mesec dodatek v denarju in sicer tistim, ki imajo manjše pokojnine, v večjem procentu, onim z večjimi, pa v manjšem.
Vse leto 1970 smo izdali za to le dobrih 12 milijonov starih dinarjev, kar ni niti cel procent od zneska, ki se porabi za osebne dohodke. In vendar pomeni ta skromni mesečni prispevek Sindikalna organizacija v tovarni Aero	kar prav gotovo	pomeni vzpodbudo, da	našim ljudem	ne samo veliko	materije imela v mesecu decembru svoj red-	kaže tudi v prihodnje imeti nove obli-	alno pomoč, marveč jim daje	tudi ob-
ni letni občni zbor. Iz poročila o delu	ke organiziranja	takih ali podobnihpro-	čutek, da jih	nismo pozabili,	čeprav
sindikata je bilo razvidno, da je bilo	slav.	ne sodelujejo	več aktivno v delovnem
delo učinkovito in uspešno.	procesu.
Članstvo sindikata je predsedniško mesto za naslednje mandatno obdobje ponovno zaupalo Andreju Bajcu.
Za leto 1971 je 10 sindikata sprejel program dela. Poleg rednih nalog bo sindikalna organizacija posvetila največ skrbi dogovarjanju o sprejetju samoupravnega sporazuma na področju delitve in usmerjanja dohodka, odpravljanja vzrokov socialnega razlikovanja in razpravam o spremembi družbeno političnega sistema. Za 8. marec Dan žena je organiziral sindikat počastitev naših tovarišic s šopkom cvetja in kazali, da so se resnično pripravi je-skromnim praktičnim darilom. Ta po- ni spoprijeti z dosedanjo neaktivnost-častitev praznika Dneva žena je bila jo in dokazati, da so zainteresirani za drugačna od dosedanjih, toplo sprejeta, dogajanja v delovni organizaciji.
MLADINSKA ORGANIZACIJA
Že preteklo leto so mladi v Aeru po-
Da je ta pomoč resnično dobrodošla, dokazujejo mnoga prav ganljiva zahvalna pisma, od katerih citiramo samo eno:
"Težko je za stare ljudi življenje, a vendar pride v naša srca iskrica veselja in tolažbe, ko prejmemo vsak mesec tako točno vaš dodatek, ki nam pri naših pokojninah pride prav kot zlato. V svojem imenu in v imenu vseh ostalih upokojencev izražam tovarišu direktorju, kolektivu in zlasti delavskemu svetu prisrčno zahvalo. "
DELO
SAMOUPRAVNIH
ORGANOV
SEJA DELAVSKEGA SVETA
25. februarja se je zbral k svoji redni seji delavski svet podjetja, ki je na tej seji pregleda poslovanje podjetja v letu 1970 in sprejel zaključni račun za minulo leto, ki je vsekakor uspešen. (O poslovnih rezultatih in o delitvi dohodka poročamo v rubriki "Vesti iz Aera"). Sprejet je bil tudi program za varstvo pri delu ter včlanjen je našega podjetja v Jugobanko, ki opravlja odslej vse naše bančne posle. Za člane delavskega sveta so strokovne službe pripravile še pred sejo obširno poslovno poročilo z vsemi potrebnimi informacijami. Naj pripomnimo še, da je dala nadvse živahna razprava vrsto koristnih pobud za naše bodoče delo.
A A A A A A-
NAŠI NOVI PRAVILNIKI
V letošnjem letu čakajo samoupravne organe poleg zahtevnih gospodarskih še druge pomembne naloge. Med nje sodi vskladitev nekaterih samoupravnih aktov, od katerih naj navedemo predvsem pravilnih o varstvu pri delu, ki je že v razpravi, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ter pravilnik o materialnih stroških poslovanja in amortizacije, ki sta v pripravi.
Članom kolektiva priporočamo,da vse osnutke, ki jih bodo prejeli,temeljito pregledajo in predlagajo spremembe oziroma dopolnitve. Le s sodelovanjem najširšega kroga našega kolektiva, bodo nastali pravilniki in drugi akti, ki bodo ustrezali našim potrebam in zahtevam.
REELEKCIJA, POSLOVNO SODELOVANJE IN NOVI STROJI
/Najvažnejši sklepi upravnega odbora na letošnjih sejah/
Upravni odbor je imel v letošnjem letu tri seje, na katerih je obravnaval poslovno poročilo, reelekcijo, poslovno sodelovanje, nabavo novih strojev in še nekatere tekoče zadeve.
Najprej želimo omeniti reelekcijo,kot eno izmed sodobnih oblik kadrovske politike. Občasen in obvezen razpis delovnih mest omogoča strokovno usposobljenim občanom, da se uveljavijo v vodenju, delovnim skupnostim pa, da si pridobijo vodstveni kader, ki bo zagotovil najboljše uspehe podjetja.Gre za preverjanje sposobnosti delavcev in za izraz zaupanja, da so ponovno izvoljeni.
Upravni odbor se je zahvalil za dosedanje delo Stanetu Mazeju, ki odhaja na novo dolžnost in še posebej dosedanji dolgoletni vodji finančnega sektorja Klari Planteu, ki odhaja v pokoj.
Naj omenimo še razpravo o poslovnih uspehih v lanskem letu, s katerimi smo lahko zadovoljni, saj smo uspeli realizacijo povečati za 18 %.
Na zadnji seji v začetku aprila je tekla beseda o poslovnem sodelovanju s podjetjem Cetis, o možnostih različnih integracij in o nabavi nekaterih novih strojev, predvsem stroja za bakroti sk in še nekaterih, o nadaljnem licenčnem sodelovanju glede proizvodnje Selotejpa in še o nekaterih drugih zadevah.
POKOJNINSKI DODATEK ČVRSTA VEZ MED AKTIVNIMI IN
Ni še dolgo, pa vendar so minila že štiri leta, kar je delavski svet sprejel sklep o pokojninskem dodatku, ki je odjeknil v vsem jugoslovanskem prostoru in vsaj delno rešil do tedaj še neurejeno vprašanje pokojnin članov našega delovnega kolektiva.
S pokojninskim dodatkom izboljšujemo materialni položaj naših soustvarjalcev, kar je eden od načinov,s katerim jim izkazujemo priznanje za vse, kar so v letih aktivnega dela v tovarni u-stvarili. Ob tej priložnosti naj zapišemo še misel, da kaže celoten sistem tega dodatka temeljito preučiti in mogoče celo oblikovati samostojen sklad, ki bi bil dovolj trden, da bi zagotovil redno izplačevanje ustrezno visokega dodatka.
Našim vodjem sektorja je potekel mandat s koncem lanskega leta. Upravni odbor je imenoval posebno komisijo, ki je izvedla razpis, obravnavala prispele vloge in predlagala kandidate. Na predlog komisije je zaupal upravni odbor za naslednja štiri leta vodstvo tehničnega sektorja Nadi Stojan, dipl. ing. kemije, nabavnega sektorja Srečku Franku, komercialistu, finančnega sektorja Maksu Bastlu, dipl. ekonomistu in vodstvo splošnega sektorja Zoranu Vud-lerju, dipl. pravniku.
Od tedaj dalje je skrb za naše bivše sodelavce postala stalna naloga delavskega sveta, ki vsako leto pregleda pokojninske osnove in odloči o višini pokojninskega dodatka.
Z valorizacijo so se pokojnine v letošnjem letu nekoliko povišale, vendar po mnenju delavskega sveta še niso dosegle zadovoljive višine in so še vedno daleč pod dohodki aktivnih delavcev. Zato je delavski svet sklenil s
1.	marcem 1971 zvišati odstotek dodatka za okoli 17%, kar predstavlja obremenitev sredstev za osebne dohodke za 0, 8%.
DROBNE ZANIMIVOSTI IZ AERA

DELOVNE SOBOTE V LETU 1971
Letos bomo delali 23. januarja, 6 in 20. februarja, 3. aprila, 8. maja, 5. junija, 24. julija, 28. avgusta, 2. in 16. oktobra, 6. novembra, 4. in 18. decembra.
KOLEKTIVNI DOPUST
Po sklepu upravnega odbora bomo I-meli letos kolektivni dopust od 12. do 24. julija. 12. julija je že prvi dan dopusta, delati pa začnemo spet v ponedeljek 26. julija.
ELEKTRONSKA OBDELAVA PODATKOV
Lani uvedena elektronska obdelava podatkov kaže prve rezultate. Že 4. januarja smo imeli zbrane vse podatke o prodaji v letu 1970 in še vrsto drugih podatkov.
TRŽIŠČE MORAMO ŠE BOLJŠE OBDELOVATI
Analize o prodaji po posameznih področjih kažejo, da je tržišče še vse premalo obdelano. Če hočemo to izpeljati, moramo zaposliti še najmanj 9 ljudi, predvsem v Srbiji, Makedoniji in Hrvatski.
1000 STOJAL ZA SELOTEJP V ZAGREBU
Podatki o sorazmerno mali prodaji Selotejpa v Zagrebu so nam narekovali posebno propagandno akcijo na tem področju. Med drugimi ukrepi smo razdelili prodajalcem tudi okoli 1000 stojal za Selotejp.
KATERI SO NAŠI NAJVEČJI KUPCI
Naše ABC analize kažejo, da so bili lani naši največji odjemalci Mladinska knjiga iz Ljubljane ter Naprijed in Mladost iz Zagreba. Sedemdesetim kupcem smo prodali 80% naše proizvodnje, ostalim pa 20%.
KOLIKO NAS JE V AERU
Ko v začetku aprila preštevamo vse Jugoslovane in Slovence, šemo se prešteli tudi Aerovci. Bilo nas je 613.
OMEJEVANJE VIŠINE OSEBNIH DOHODKOV
Zvezni organi so za prve mesece letošnjega leta omejili povečanje osebnih dohodkov na 11% napram lanskemu povprečju, medtem pa že tečejo razgovori o bodočem družbenem dogovoru, s katerim bodo medsebojno regulirani osebni dohodki. To kar ču-jemo zdaj o povprečnih osnovah za posamezne kategorije delavcev za visoko akumulativna podjetja in podjetja z visoko produktivnostjo, verjetno ne bo sprejemljivo.
IZPAD ZARADI NEZGOD
Zaradi nezgod smo lani izgubili 2088 ur, kar je precej več kakor leto poprej.
PRIMERJAVA PRODUKTIVNOSTI
Prve analize o povprečni produktivnosti kažejo, da se že lahko primerjamo s sorodnimi švicarskimi in nemškimi podjetji.
’ NAŠI POVPREČNI OSEBNI DOHODKI
Lansko leto so se osebni dohodki v našem podjetju povečali za 17% in so , znašali 1.626 din, kar je za 27% nad slovenskim povprečjem v industriji. Najnižji osebni dohodek je bil 1. 013di-narjev in pri nas torej ni kritičnih problemov glede najnižjih osebnih dohodkov.	z
Obiskali smo jih nedavnega deževnega petka. Kupili smo cigarete, kavo in cvetlice ter se s sedmimi učenci četrte osnovne šole odpravili na o-bisk k oskrbovancem v domu počitka Novo Celje. BiH so nas zelo veseli. Program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole, so si lahko ogledali le tisti, ki lahko sami hodijo. Ostali ga žal niso videli. Zelo nas je presunil pogled na zgubane obraze teh ljudi, ki so vse življenje delali, zdaj pa
POSLOVNI
REZULTATI
LANI
Naše podjetje je doseglo lani 123 milijonov dinarjev skupnega dohodka, od tega pa 38. 079. 000 dinarjev dohodka podjetja. Od tega zneska je šlo za zakonite in pogodbene obveznosti 4. 487. 000, za osebne dohodke s prispevki 15.219,000, za rezervni sklad in njegov obvezni del po 289.000.-, za prispevek Skopju 147. 000. -, za stanovanjsko izgradnjo 602.000. - za sklad skupne uporabe 2,328.000,- ter v poslovni sklad 13.483. 000 dinarjev.
Užmah Leopold, obrat II
OBISK NASIN MLADINCEV DOMU V NOVEM CELJU
preživljajo tu svoj zaton življenja. Prinesli smo jim malo topline in razvedrila, a kaj pomeni to v primerjavi z dolgimi samotnimi dnevi. Edino razvedrilo jim je branje in poslušanje radia. Želimo jim pomagati tudi mi. Naš kolektiv jim je namenil dnevnik Delo.
Ko smo se vračali domov, smo bili zamišljeni in zadovoljni, da smo o-pravili ta obisk.
RAZGOVOR O NAŠI TOVARNI
PROIZVODNJO PRESEGAMO SPET
ZA 20%
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM RADOM JENKOM
Za uvod nam povejte kaj o lanskih u-spehih ?
Lansko leto je bilo uspešno, saj smo uspeli proizvodnjo povečati za 20%. Boljši je bil finančni efekt, tudi osebni dohodki so bili višji. Lep uspeh smo dosegli tudi pri nadaljni izgradnji našega podjetja, saj smo dobili vrsto novih strojev, kar je povečalo naše kapacitete. Podatke smo pričeli obravnavati na elektronskem računalniku sistema IBM, pričeli smo z zidavo nove tovarniške dvorane v Šempetru, ki je sedaj že gotova, razširili in modernizirali smo kuhinjo družbene prehrane itd.
In kako bo letos?
Letos smo povečali kapacitete za tiskarski papir znamke Print in Kontakt. Gradi se podaljšek tovarniškega poslopja v Ul. Moše Pijade, kjer bodo prostori za skladišča v teh etažah v skupni površini 1600 m2. Pripravljamo načrte za nadaljnjo razširitev proizvodnih in pisarniških prostorov.
Kaj menite o konkurenci in stabiliza-cijskih ukrepih?
Izredna konkurenca na področju barvastih papirjev za kopiranje nas sili, da uvajamo nove trgovske in komercialne prijeme, ki bodo seveda povečali režijske stroške. Trenutno se srečujemo na tržišču z velikani naše stroke, kot so n. pr. Pelikan, Kores, Geha in drugi. Naš devizni režim, kakršen je še vedno v veljavi, proizvajalcev ne ščiti. Zato imamo v bistvu slabše pogoje za gospodarjenje, kot inozemska podjetja, ki dobivajo od svoje države izvozno premijo. To pomeni, da bo naše poslovanje finančno zelo prizadeto.
In kako teče proizvodnja letos?
V prvem četrtletju 1971 smo presegli proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom za 19%, kar pomeni, da smo kljub vsem naštetim težavam pravočasno ukrepali.
Vse kaže, da se bodo naši stroški letos precej povečali?
Stabilizacijski ukrepi so naše podjetje močno prizadeli, saj so se stroški po prvih grobih izračunih povečali za več kot milijardo dinarjev (zaradi devalvacije). Kljub odloku o zamrzit-vi cen nekatera podjetja povečujejo cene, kar dodatno obremenjuje stroške.
Mnenja smo, da takšno polovičarsko stabilizacijsko ukrepanje ni korektno za večino kolektivov in da bo povzročilo v marsikaterem podjetju resne težave. Skladi bodo skopneli ali se vsaj občutno zmanjšali, to pa bo povzročilo zastoje pri rekonstrukciji in modernizaciji podjetij.
Vaše mnenje o integraciji?
Naše podjetje čuti potrebo po povezovanju z drugimi. Sedanje razprave o integracijskih možnostih pa so še tako nejasne, da ne moremo zavzeti nobenega dokončnega stališča.
In še eno vprašanje, zasebnega značaja: vaš konjiček?
Olepšava mesta, turizem in urbanistična problematika.
Hvala za razgovor, pa veliko uspehov in zdravja v letošnjem letu!
TUDI V CELJU ZIDAMO
Pomanjkanje prostora je v našem podjetju zaradi vedno večje proizvodnje vedno bolj kritično. Doslej smo si pomagali z organizacijskimi spremembami, z res racionalnim razmeščanjem strojev in ne nazadnje z velikim prizadevanjem vseh zaposlenih. Končno pa smo le dočakali 15. marec, ko je stekla gradnja podaljška pri tovarniškem poslopju v obratu II. Dela izvaja gradbeno podjetje "Gradis" iz Celja in če bo nadaljevalo s takšnim tempom, lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo dela končana še letošnjo jesen.
Novi prostori bodo predstavljali spet lepo pridobitev za ves kolektiv, obenem pa vzpodbudo za nadaljnjo razširitev tovarne.
Neizdelani stabilizacijski ukrepi so trenutno velika ovira za normalno delo. Samo kot primet naj navedem, da še sedaj, sredi aprila, ne moremo sklepati pogodb za dobavo akvarelnih barvic itd. za šolsko sezono. To povzroča resne težave v plasmanu naših izdelkov.
OSEBNE STVARI PA ŠE KAJ
LETOS
PRIŠLI V PODJETJE
1.	Feher Imre, trgov, potnik
2.	Radišek Jože, pom. ključav.
3.	Mavrič Ljubomir, vratar
4.	Zebec Alojz, vratar
5.	Srebot Ivan, tiskar
6.	Kuzmanovič Miodrag, trgov. pot.
7.	Štolfa Neda, programer
8.	Smrečnik Stanislav, transp. delav.
9.	Kodrun Pavel, programer
10.	Džumhur Srdjan, operater
11.	Užmah Ivan, stisk, papirja
12.	Blažin Dušan, transp. delavec
13.	Ribezi Dragica, adjuster
14.	Vodončnik Anica, adjuster
15.	Vahtarič Mirjana, strojepiska I.
16.	Kuzmanovski Ga vrli, vodja prod. -izvoz na področje vzhoda
17.	Jezernik Jožica, pospravi javka
18.	Tkavc Štefanija, pospravi javka
19.	Lah Slavko, trgovski potnik
20.	Vučer Janez, prodaj, ref. -priprav.
21.	Vudler Zoran, vodja sploš. sektor.
22.	Honigmann Gustav, tehn. ris. -pripr.
ODŠLI IZ PODJETJA
1.	Cene Feliks, kurjač - upokojen
2.	Srebot Ivan, vratar - upokojen
3.	Rojc Viljem, skladišč,- na last. žel.
4.	Ra kita Slobodan, tiskar-odsl. voj. rok.
5.	Ramšak Ana, adjuster- inval.upok.
6.	Planteu Klara, vod. fin.
sekt. - upokojena
DO KONCA MAJA PRAZNUJEJO PETDESETLETNICO
1.	PIRH Marija rojena 13. 1. 1921 v podjetju od 18. 12. 1945
2.	REBERNIŠEK Alojz roj. 18. 5. 1921 v podjetju od 21. 10. 1947
3.	ROVERE Ana rojena 19. 5. 1921
v podjetju od 10.	4. 1962
4.	RAMŠAK Alojz rojen 21. 5. 1921
v podjetju od 1.	2. 1962
ČESTITKE IN ŠE MNOGO ZDRAVIH
TER ZADOVOLJNIH LET!
OSEBNI DOHODKI NA HRANILNIH KNJIŽICAH
Marsikdo še ne ve, da smo pričeli meseca marca izplačevati osebne dohodke delavcem uprave na hranilne knjižice pri Jugobanki. To je sicer poskus in zelo nas zanima, če se bo obnesel.
Poslovni prostori banke so blizu in glede dvigovanja ne bo težav. Ta način izplačevanja osebnih dohodkov na žiro račune odnosno na hranilne knjižice po svetu že dolgo uporabljajo, ker ima veliko prednosti. Izognemo se delno gotovinskemu poslovanju, denar je na varnem, verjetneje je, da bomo kaj prihranili, dobimo obresti in še kaj.
Vse to pa je tudi v korist celotne družbe in predvsem podjetja, saj bo Jugobanka pri dodeljevanju kreditov za obratna sredstva upoštevala tudi ta sredstva na hranilnih knjižicah. To pa je danes, ko imamo velike težave z obratnimi sredstvi, izrednega pomena. Želimo si, da bi s tem načinom izplačevanja osebnih dohodkov tudi uspeli in da bi se čim več delavcev odločilo zanj.
ODGOVORNOST ZA
PARKIRANE
AVTOMOBILE
Vse člane delovnega kolektiva, ki parkirajo avtomobile kjerkoli na območju tovarne, (kateregakoli obrata) opozarjamo, da podjetje ne odgovarja za škodo, ki bi kakorkoli nastala na avtomobilih.
Prosimo tudi, da parkirate svoja vozila samo na prostorih, ki so v ta namen določeni.
Splošni sektor podjetja
ZAHVALE
ZAHVALA SODELAVCEM!
Vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz skladišča surovin se prav lepo zahvaljujem za darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. To darilo mi bo vedno drag spomin nanje.
Cilka Franc
DRAGIM SODELAVCEM!
Vsem, ki so se od mene ob mojem odhodu v pokoj tako prisrčno poslovili in se me spomnili, se najlepše zahvaljujem.
Ivan Srebot
PISMO PILIH FANIKE
Upokojenka Pilih Fani je pisala direktorju ter se zahvalila kolektivu za darilo, ki ga je dobila za 8. marec. Zahvaljuje se tudi za pokojninski dodatek in pozornost kolektivu do upokojencev.
Ing. Nada Stojan:
POVEČALI SMO PROIZVODNE KAPACITETE
/Od prvih začetkov proizvodnje Selotejpa do najsodobnejšega obrata/
Pred 15 leti smo začeli izdelovati nov izdelek, lepilni trak - Selotejp. Na jugoslovanskem tržišču ga do takrat sploh niso poznali in tako je bilo treba ta izdelek najprej predstaviti. Počasi so potrošniki dojemali prednosti lepilnega traku. V majhnem delovnem prostoru smo imeli en sam, zelo o-zek rezalni stroj. Širok je bil komaj 150 mm. Vendar smo z njim v začetku zadovoljevali kupce, če je delal samo kakšen dan v tednu. Počasi pa so ljudje le spoznali vsestransko uporabnost tega izdelka in zahteve so se postopoma večale. En rezalni stroj ni več zadoščal, kljub temu, da je obratoval 48 ur na teden. Tudi popoldansko in nočno delo ni moglo kriti naraščajočih potreb, tako da smo morali doma izdelati še dva stroja. Nekaj časa je to zadoščalo, a kaj kmalu je bilo tudi to premalo. Treba je bilo misliti na povečavo kapacitet, na razširitev in na osvajanje širše proizvodnje, kot samo rezanje in embaliranje.
Z dobaviteljem polizdelka v Angliji smo dosegli sporazum o tehničnem sodelovanju in pripravili projekt za nov proizvodni oddelek - "Izdelava samolepilnih trakov" v Šempetru. Majhna rezalnica v celjskem obratu je postala velik in sodoben oddelek v Šempetru. Morda se bo kdo vprašal, zakaj v Šempetru, saj smo vendar začeli v Celju? Odgovor bo kmalu razumljiv. Proizvodnja lepilnih trakov je povezana s požarno nevarnimi topili in eksplozijsko nevarnimi zmesmi. To pa sredi Celja res ni primerno in tudi dovoljeno ni. Ker smo leta 1963 prevzeli prostore stare tekstilne tovarne v Šempetru, smo s tem pridobili zelo primerno lokacijo za razvoj nove proizvodnje. Proizvodni projekt, izdelan na prostoru bivše tekstilne tovarne, je obsegal pripravo lepil in koncentrata, impregnacijo celofana in PVC filma, rezalnico in embaliranje. Kasneje smo premestili v ta oddelek še tiskanje lepilnega traku. S tem je bila zaključena proizvodna enota in jev začetku leta 1967 že redno obratovala. Kapacitete v tem času še niso bile povsem izkoriščene. Pove-, Čanje proizvodnje in prodaje teh iz-
SPOZNAJMO
NAŠE
PODJETJE
del kov do izkoriščenosti postavljenih kapacitet, pa je bilo tokrat bistveno krajše kot v začetku. Izdelek je bil kvaliteten, potrošniki so ga spoznali. Našli so nova področja uporabe in po-
smo, čeprav še v nedokončani hali, točno v roku začeli s poskusno proizvodnjo na impregnirnem stroju, in to 1. marca letos. 9. marca smo po uradnem prevzemu stroja že izdelali
trebe po večjih količinah in pestrejšem prve role impregnirnega traku. Ostali asortimanu so hitro rastle. Kmalu smo del naprav smo preselili nekaj dni
spoznali, da stari adaptirani prostori ne bodo več zadoščali vedno večjemu povpraševanju. Treba se je bilo odločiti in pristopiti k projektiranju novih delovnih prostorov, tokrat v velikosti samostojnega obrata. Ker smo pravočasno izdelali zazidalni načrt v Šempetru, ni bilo težko določiti lokacije za novo "Selo-halo". Projekt je v nekaj mesecih dobil dokončno obliko in
kasneje. Ostal nam je le še stari impregnacijski stroj, ki ga moramo demontirati in obnoviti.
Do konca junija bo tudi to delo za nami. S tem pa še ni končana celotna investicija. V juliju začnemo s pripravo lepil v celoti in ne samo koncentratov. Poleg tega Imamo še nekaj prostora za dodatno povečavo ka-
v jeseni leta 1969 je GIP Ingrad že za- pacitet, saj nam ta lepa in velika hala ne sme prehitro postati pretesna.
Kaj lahko pričakujemo od tako velike, nove investicije? Predvsem razširitev kapacitet in asortimana, na količine, ki jih potrebujeta jugoslovanska potrošnja in industrija. Z dopolnjeno opremo bo ostalo tudi kaj za izvoz. Nanaj-
čelo z gradnjo nove, 4000 m2, velike hale na južnem delu zemljišča ob novi kotlarni. Vzporedno z gradnjo novega obrata pa je tekla tudi gradnja, oziroma priprava delov za nov impregnimi stroj, ki smo ga delno kupili v Angliji, večji del pa izdelali doma. S tem smo prihranili mnogo denarja in še več deviz. Pripravili smo tudi dodatne dele sodobnejših napravah in z izšolanimi za napravo, ki vrača topila, rezervar- kadri, bo tudi kvaliteta na zahtevani je za lepilo, mešalce, transportne na- višini. V lepem delovnem okolju, o-prave, montažne mize, itd. skratka vso premljenim z vsemi predpisanimi na-potrebno opremo za racionalno obrato- pravami, glede na HTV, pa tudi šivanje. Poseben poudarek je bil na funk- cer na oko, upamo, da se bodo zapo-cionalni in estetski opremi laborato- sl eni dobro počutili. Tako bodo pripo-rijev. Ti so eden izmed najpomembnej- mogli k višjemu skupnemu dohodku, ki ših sestavnih delov tega obrata. Pred- je eden osnovnih faktorjev za zadovolj-videni rok dograditve se je iz opravi- stvo vseh zaposlenih v tovarni, čenih vzrokov zavlekel. Kljub temu pa
Naš novi obrat SELO-HALA v Šempetru, foto Aero
Sp°rI \kMn M Rf^i/
mladinsko športno tekmovanje
Občinski mladinski komite bo priredil mladinsko športno tekmovanje, ki se ga bodo udeležili tudi mladinci našega kolektiva. Tekmovanje bo koncem a-prila. Tekmovali bomo v šahu, malem nogometu in streljanju. Za zmagovalce so pripravljene lepe nagrade, za zmagovalne ekipe pa prehodni pokali.
O rezultatih tega tekmovanja bomo poročali v naslednji številki našega tovarniškega časopisa.
kako je z rekreacijo v našem podjetju
Naše podjetje nima svojega počitniškega doma in je doslej namenilo v ta namen razpoložljiva sredstva članom kolektiva v obliki posebnega denarnega prispevka. To bo v bodoče tudi o-stalo, seveda v obsegu, ki bo določen z družbenim dogovorom. Mimo tega ima naš kolektiv nekaj ležišč na Gol-teh, v teku so razgovori, da bi pridobili nekaj ležišč v Logarski dolini in kasneje mogoče še kje na morju. Splošni sektor zbira tudi že podatke o prostih kapacitetah v počitniških domovih drugih celjskih podjetij, da jih bo posredoval interesentom.
šport v aeru
Športno življenje je v naši tovarni zelo razgibano. Sodelujemo na vseh sindikalnih tekmovanjih, kegljači pa so se lepo uveljavili tudi v republiškem merilu. Še posebej je priljubljeno smučanje kot rekreacija in kot tekmovanje.
Na lanskem tekmovanju sindikalnih e-kip smo dosegli 9. mesto, na letošnjih prvih tekmovanjih pa smo bili že bolj uspešni.
rezultati smučarskih tekmovanj
Na smučarskih tekmovanjih so se naši člani uvrstili takole:
a/ članice: ekipno so dosegle 13.mesto med 17 ekipami, med posameznicami pa se je Lena Kerk uvrstila na 9. mesto med 27 tekmovalkami.
b/ mlajši člani: ekipno so dosegli naši 6. mesto med 30 ekipami, med posamezniki, ki jih je bilo 159 pa so se uvrstili: Emil Petek na 1 L, Ivan Srebot na 17. , Bogdan Videnšek na 46. , Lojze Urh na 91. .Grega Švab na 84. , Mladen Jazbec na 109. mesto in Rafko Počivalšek na
111.	mesto.
c/ starejši člani: ekipno so dosegli 8. mesto med 22. ekipami. Med posamezniki, ki jih je bilo 68, je dosegel Marjan Nunčič 2. , Baldo Jenko 39. in Simo Važič 57. mesto.
Naj omenimo še, da ima naša nedavno ustanovljena smučarska sekcija že okoli 100 članov in je uspešno organizirala začetni smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo 19 interesentov.
tekmovanje v namiznem tenisu
Tekmovali smo samo ekipno. Starejši člani (Marjan Nunčič, Baldo Jenko in Adi Arzenšek) so dosegli med 14 ekipami 2. mesto. Mlajši člani pa 3. -
5.	mesto. Igrali so: Lojze Urh, Franci Cvetko, Mladen Jazbec in Zvone Mratinkovič.
šahovska
tekmovanja
Šahovska tekmovanja so se šele začela, vendar smo startali zelo dobro in premagali lansko zmagovalno ekipo podjetja Ingrad kar s 4 : 1. V šahu zastopajo aerovske barve Jazbec, Rojc, Škerjanc, Marinc, Gobec, Zupanc in Bregar.
S temi rezultati smo lahko prav zadovoljni ter upamo, da bomo tudi na drugih področjih uspešni.
Mladen Jazbec
o delu planinske sekcije
Po uspešno zaključeni lanski sezoni je planski odbor takoj sestavil program izletov za letošnje leto. Zavedamo se, da marsikateremu članu našega kolektiva planine zares veliko pomenijo in to nas sili, da znova in znova poiščemo najlepše kotičke naše domovine, da jih obiskujemo in se vračamo domov vedno bolj zadovoljni in ponosni na našo domovino.
Lani smo občudovali Triglavska jezera, Triglav in lepoto Martuljka. Bili smo v čudoviti Trenti, pa še kje. Veliko smo hodili in včasih je bilo treba tudi stisniti zobe, toda vedno je bil trud bogato poplačan.
In kam nameravamo letos?
Mangart, Okrešelj, Korošica, Kočna, Storžič, kjer bomo obiskali našega Vojka, pa Prisojnik, Razor, Kočna in še Veliki Klek. Vse to je pred nami.
Vsak, kdor želi spoznati sebe in svojo domovino, se nam naj priključi.Želimo si, da bi nas bilo veliko.
Ljubo Kompan
program izletov v letu 1971
1.	2 maj: Belopeška jezera 1 dan.
2.	12. junij: Storžič - spominska sve-
čanost 1 dan.
3f 2. -4. julij: Robanov kot, Korošica, Ojstrica, Sedlo,Okrešelj, Logar, dolina 2 dni.
4.	6.-8. avgust: Vršič, Prisojnik, Kriš-
ki podi, Vrata 2 dni.
5.	20.-22. avgust:Vrata, Kredarica, Tri-
glav, Vrata 2 dni.
4.-5. september: Jezersko,Češka koča, Kočna, Jezersko
2	dni.
7.	24. -26. september:	Grossglockner
3	dni.
PRIPOMBE K PRAVILNIKU
Naprošamo še enkrat, da nam posredujete pripombe k pravilniku o varstvu pri delu, ki smo ga razposlali konec prejšnjega meseca.
Splošni sektor podjetja
CENE FELIKS
Naj zapišemo nekaj besed tudi o našem dolgoletnem sodelavcu Feliksu Cenetu, ki je bil prvi izprašani kurjač v našem šempeterskem obratu. Rodil se je 4. maja 1911 v Zagorju, se izučil za ključavničarja in usposobil za kurjača. To delo je ooravljal že pri Tekstilni tovarni v Šempetru, od 1. marca 1962 dalje pa pri nas. Njegovo delo je bilo vse prej kot lahko. Zanj ni veljal delavnik kakor za ostale, delati je moral kadar je bilo potrebno, tudi ob nedeljah in praznikih. Njegovo delo ni bilo lahko, niti zdravo. Vstajal je sredi noči, da je pravočasno zakuril, da so bili obratni prostori že topli, ko so prišli njegovi sodelavci ob šestih na delo. V obratu so nam dejali, da bi si želeli še več Cenetov, ki bi tako skrbeli za podjetje, kakor naš Ce-
Za dolgoletno, vestno in požrtvovalno delo se mu še enkrat prisrčno zahvalimo in mu želimo, da bi zdaj v pokoju, nadoknadil vse tisto, kar prej v
službi ni mogel.
KLARA PLANTEU
Še posebej se moramo zahvaliti za dolgoletno uspešno in zvesto sodelovanje Klari Planteu, ki je odšla a-prila v zasluženi pokoj. Z njo je povezan del zgodovine in razvoja tovarne Aero, saj mu je posvetila vse svoje sile, sposobnosti in znanje.
Klara Planteu se je rodila 13. 8. 1919 v Žitari vasi pri Velikovcu. Po končani osnovni šoli je obiske ala meščansko šolo v Celju, nato pa še državno dvorazredno trgovsko šolo v Celju, kjer je tudi maturirala leta
1936. Svojo uslužbensko pot je pričela na občini, v naše podjetje pa je prišla 1. 7. 1947, tako da jo smemo prišteti med najstarejše sodelavce.Ves čas je opravljala finančne in knjigovodske posle, kmalu pa je postala računovodja, odnosno kasneje vodja fi-
nančnega sektorja. Naj omenimo še, da so veljale njene bilance vrsto let za vzorne in najboljše v Celju.
Ko smo ji zastavili vprašanje, kako ji je potekel čas v Aeru, je z nasmehom dejala:""Zelo hitro, zaradi obilice dela in prijetnega vzdušja v kolektivu. Prvič sem se zavedla, da sem že dolgo v podjetju, ko sem s kolegi, ki so prišli istega dne k Aeru, z Jankovičem in Tratnikom, proslavila deseto obletnico. "
Klara, za dolgoletno in nesebično delo iskrena hvala.
ANA RAMŠAK
Marca je odšla v pokoj tudi naša sodelavka iz Šempetra Ana Ramšak.Rodila se je 2. maja 1922 v Zg. Rojah pri Celju. V Šempetru je obiskovala in dokončala 8. razred osnovne šole. Okupacija ji ni prizanesla, posledice zloglasnega taborišča so ji pustile svoj pečat. Po osvoboditvi se je zaposlila v tekstilni tovarni v Šempetru, se nekaj let posvetila samo družini, pa spet zaposlila. S 1. januarjem 1962, ko je Aero prevzel obrate bivše tekstilne tovarne, je postala član naše delovne skupnosti. Sodelavka Ramšakova je bila skromna, mirna in neumorna delavka, v kolektivu priljubljena in cenjena. Čeprav slabega zdravja, je prijela za vsako delo. Tako smo jo našli pri težkem delu, ko je še ročno polnila lepilo Guminol, pa kasneje pri moderni proizvodnji Selotejpa. Sama je dejala, da je rada hodila na delo in ji je bila tovarna njen drugi dom. "Med seboj smo se razumeli", je dejala in še posebej omenila obratovodjo ing.
Cizeja, ki ga' je zelo cenila, ker se je z njim lahko tako lepo pogovorila o osebnih problemih ali pa o težavah pri delu. Kar verjeti ne more, da je delo za njo v tovarni končano. Zdaj se bo posvetila svojemu vnučku Borutu in pa cvetlicam, ki jih ima zelo rada.
Draga tovarišica Ramšakova. Ob tej priliki se vam v imenu kolektiva še enkrat zahvalimo za nesebično delo v tovarni, želimo vam veliko zdravja in še mnogo srečnih let v krogu vaše družine.
ODŠLI SO V POKOJ
IVAN SREBAT
Le kdo ni poznal našega skrbnega vratarja in čuvaja Ivana Srebota, ki smo mu po domače dejali kar "naš Ivanček". Rodil se je 7. maja 1904 na Svetini, kjer je hodil tudi v osnovno šolo. Že mlad je začel igrati na harmoniko, ki ga je spremljala vse življenje in mu je tudi še danes najbolj pri srcu. Od leta 1953 je služboval pri Ingradu kot vratar, od leta 1959 dalje pa pri Aeru. Svoje delo je opravljal izredno vestno, njegovemu očesu ni ušlo ničesar. Koliko noči je prebedel .delal ob praznikih in nedeljah. Kolikokrat nas je razveselil s svojimi vižami. Vedno je bil prijazen in dobre volje, zato smo ga imeli radi. S svojo harmoniko je bil nepogrešljiv na naših izletih. Ko je konec lanskega leta šel v pokoj, nam je ob slovesu, ki smo mu ga priredili povedal, da se je v podjetju dobro počutil, da je bilo delo naporno in še dodal "z dobro voljo se vse naredi. "Zdaj bo lahko svoj prosti čas še v večji meri posvetil harmoniki in glasbi.
Želimo mu zdravja in zadovoljstva. In še enkrat "Naš Ivanček" hvala.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem, ki so spremili mojo mamo
Marijo NUNČIČ roj. Orač k zadnjemu počitku, darovali cvetje in mi izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujem.
Marjan Nunčič
DANES
VAM
PREDSTAVIMO
kdaj ste začeli risati?
Že v osnovni šoli me je risanje zelo veselilo,. Zvezki so bili porisani bolj kakor popisani.
ZAKAJ SE NISTE ODLOČILI ZA POKLIC, KI BI BIL VAŠIM UMETNIŠKIM NAGNJENJEM BLIŽJI?
Ko sem doraščal v vojnih in povojnih letih, sem o umetnosti kaj malo vedel, nihče pa me tudi ni v risanje bolj usmeril.
VAM JE ŽAL, DA STE POSTALI KONSTRUKTOR IN NE SLIKAR?
Žal mi ni, saj je ta poklic zanimiv in terja pri oblikovanju določena nagnjenja, kjer lahko izražam svoje ideje. In končno - ves prosti čas mi še vedno ostane za risanje in slikanje.
KAJ NAJVEČ DELATE?
Usmeril sem se v grafiko, delam z iglo in peresom v različnih barvnih kombinacijah, tudi z barvnimi odtenki. Mislim, da bom pri tej tehniki tudi ostal.
—Sr	' " 'MM #** 1— 	.
PROSIMO, DA SE ZA UVOD PREDSTAVITE KAR NAJBOLJ NA KRAŠKO
—0^7
Pravijo mi Adi, na svfet sem prišel 27. 12. 1932 v Ajdovcu pri Novem mestu. V osnovni šoli sem trgal hlače na Blagovni, Nazarjah in v Žalcu. Srednjo tehniško šolo sem obiskoval v Ljubljani in tam na strojnem oddelku tudi diplomiral. V Aero sem prišel leta 1963 in sem ostal zvest svojemu poklicu. Delam kot strojni tehnik - konstruktor.
KAKO STE SE ŽE UVELJAVILI?
Še kar, resnici na ljubo pa moram pristaviti, da v inozemstvu bolj kakor doma.
KAJ MENITE O SLOVENSKEM SLIKARSTVU ?
Je bogato in zanimivo. Imamo veliko dobrih umetnikov na vseh področjih.
KDO IZMED GRAFIKOV VAM JE NAJBOLJ PRI SRCU?
RAZGOVOR Z ADIJEM ARZENŠKOM
Božidar Jakac.
Adi Arzenšek:	Grafika.
IN MNENJE O MLAJŠIH GRAFIKIH KAKOR SO JEMEC, MAKUC, MIHELIČ?
Všeč so ml.
KDO JE VAŠ VZORNIK?
Še zmeraj Jaki. Pri njem cenim predvsem njegovo fantastično voljo, ideje in širino.
KAJ RADI BERETE?
Za to mi ostane malo časa. Cenim slovenske klasike.
IN MNENJE O GLASBI?
Pomeni mi veliko in se mi zdi, da je moje delo z glasbo na neki notranji način povezano. Rad poslušam dobro zabavno glasbo, kakor sta jo pisala Gl en Miller in Beny Goodman, še po-
LITERARNA PRILOGA
ŽIVLJENJE V ČAŠI VINA
V bolniško sobo doktorja Rakovca jt prišel bolnik. Bil je zanimiv primer. Motnje na jetrih in ledvicah, je bila zdravnikova diagnoza, glavni povzročitelj teh motenj pa alkohol. Doktor se je ponavadi sam zavzel za takšne primere. Tudi za Janeza Smrekarja se je zanimal. Janez je imel približno štirideset let, bil je suh, sivih las, nagubanega, z rdečimi žilicami prepredenega obraza. Bil je delavec že od mladih nog.
Bolj se je doktor Rakovec zanimal za bolnika, bližji mu je bil. Tako je drobec za drobcem, spoznaval življenje tega garaškega pijanca.
Nekoč je bil oženjen, toda sedaj ni več. Žena je bila bolj bolehna. Imel je sina in hčer. Živeli so v dveh podstrešnih luknjah. V eni je bila kuhinja v drugi soba. Pohištvo je razpadalo od vlage.
Otroka sta se v šoli slabo učila. Starejši, sin, je zaostajal. Rad je bral broširane romane in včasih je pokadil kakšno cigareto. Janez se je jezil nanj, pa ni nič pomagalo.
Doktorja Rakovca je zanimalo, če se je Janez že kdaj prej zdravil.Izvedel je, da celo dvakrat, toda nič ni pomagalo. Zopet je začel s pijančevanjem. Zakaj ?
"Zakaj"? se je začudil Janez. "Ja, tako je pač naneslo, s prijatelji smo se ga napili. Bili smo jezni zaradi slabih
ebej pa cenim slovensko narodno melodiko.
KAKO SE POČUTITE PRI AERU? Dobro in želim pri Aeru tudi ostati.
Vran
ARZENŠKOV USPEH V ŠVICI
V 11. številki Večerovega Magacina piše novinar Lojze Trstenjak o uspehu slikarja Adija Arzenška v Švici, kjer je imel v začetku letošnjega leta v mestu Arbon v galeriji Burkat-schof svojo samostojno razstavo. Vseh 32 razstavljenih slik je prodal v 20 dneh. V tem času je Adi razstavljal z uspehom tudi še v ziirichu, Laiisanni in na Dunaju. Kritika je njegova dela izredno dobro ocenila.
plač". Doma ga je žena nadrla. Drugi dan ni šel v službo. Moral je na zagovor zaradi disciplinskega prekrška. Spet se je napil in tako se je nadaljevalo. Otroka nista več prišla domov. Z njima je bil grob, zato ste se ga bala. Tudi v šolo nista več šla. Same neumnosti so jima hodile po glavi, toda zaslužene kazni nista dobila: oče se je iz jeze napil in pozabil na otroke.
Žena se je trudila z njim in mu prigovarjala, naj vendar neha s pitjem. Pa je vedno znova našel vzrok, da se je lahko napil. Včasih je obležal ob cesti, včasih v parku ali pa so ga miličniki odpeljali za čez noč v zapor.
Včasih, ko je bil trezen, mu je žena govorila:"Vidiš Janez, kako lepo nam je danes. Vsi smo doma in nič se ne prepiramo. Ko bi nehal piti, bi lahko kupili novo pohištvo in otroka bi bila lahko bolje oblečena." Toda nič se ni spremenilo.
Zahtevala je ločitev. Podpisal je ' in sporazumno sta se ločila. Ostal je na cesti. Stanovanje je ostalo ženi in otrokoma. Še bolj je pil, žalosten, ker je tako sam na svetu.
"In kako živi žena?" je zanimalo Rakovca. "Ona, o dobro! Otroka sta o-blečena po gosposko in na cesti ga več ne poznata. Ona ima ljubčka. Novo stanovanje imajo in kupila je novo pohištvo.!"
Toda, kaj bo z njim, Janezom, ko bo ozdravel? Nič, vrnil se bo v službo in v svojo podnajemniško sobo. Ne bo več pil. S tem je končano.
Kmalu se je Janez Smrekar res vrnil domov. Kakšen mesec res ni pil.Potem je zopet začel, zato ker je bil tako sam in tako je šlo dan za dnem.
Nekaj mesecev za tem, je doktor Rakovec prebral v časopisu kratko vest: "Včeraj je na cesti med Celjem in Vranskim, Fiat 125 z registersko tablico MB 333-333 podrl kolesarja, ki je vozil po sredini cestišča. Kolesar je bil močno vinjen. Na poti v bolnišnico je kolesar Janez Smrekar (43 let) podlegel poškodbam. Voznik avtomobila nesreče ni mogel preprečiti."
Dora Rover e
ŽELJA . . .
'Želim si te,
kot breza sredi gajev -
želi si vetra, ki zbežal je mimo.
Želim si te. kot loka si želijo gosli,
da jim izvabi nežno melodijo.
Prišel bo veter in
pobožal nežno veje,
a lok izvabil gosllm melodijo.
Le jaz te bom zaman
čakala dragi - da bi prišel . . .
Dora Rovere
NAŠ A ERO, glasilo tovarne Aero Celje. Ureja uredniški odbor: Vilma Leskovar (predsednica), Zoran Vudler (odgovorni urednik), Maja Radišek (tajnica), Jenko Baldo (tehnični urednik), ing. Dušan Jarh, Dora Rovere, Zlata Zupančič, Jože Randl, grafična oprema Gregor Švab, umetniški sodelavec Adi Arzenšek.	TISK aero^
Rokopisov ne vračamo, oddajte jih pri tajnici uredniškega odbora, oglasi po dogovoru.
a.eno
o
<
'b
A
>

fcRASAfc m SABfllRD
gaB W SP® TtfOSD
W86 tv
vtg m§
o>if>Wv> “ae/ro %
a6
sr®
KB)^
BM
.m
S)
<re r.
gflfl® we Sl 2)H	pa
Sb&k mm til
SA »Be vg. ©e
ps^ne® KeiaL^x/
««
_^3C£_5-
60? gl 1716 gfl SW8€>06 8B*m
SIVOTUPA
MOTBIfA
Ws
68m£B 63£«K eiMB m 6DE M«PSS TUM PUS5&
MSS w -B6B KBW m »d ji® P®
BB1W
FMMO 8A
TA TRAK 96
SMBfolS
lig te PtMsffi
IKBgT® MB 6RB BBVflAfiE fžl pgDPBAm P® ®®ttA£T §gl»® §>D BM SV®!,,
IVEftCAT A
7TvWv a- er>© «§ £tVfr3/f>» ap.Kn*^ ■IvL/Tl^V-’ 3£^r>ag u?h>.UAF> &• & ^ p ^
OSREDNJA KNJ CELJE