135. številka. (t Tritm, t torek zjati^j dme 10. MTnbn 18M.) Tečaj XXI. „mmi tifcaja po trikrat na ted»* t ftoettk ia-d »njih ob torkih, 6«lv«klh to aobotah. Zjntranj« ladanje h-haja ob 6. uri ajutraj, Tečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno isdaaje atane: la JadenuMoc . f. 1.—, izveo Avstrija I. 1.50 ■a trt neaeo . . . 3,- 4.so a« pol leta ... 8.- * ! " §._ MTMKtO . . . 12— . . .18.- Nirečnlne je plačevat) naprej aa aareibe •rtz priložene aaraonlne m iprava m ezlr«. Fosami^e Sterilke ae dobivajo v pro* dajal nicah tobaka v IrMu po S nvJ. i/THn Trata po 41 EDINOST Oflaai ao raiaae m tarif« v potit«; na analov« t deboliaai irkansi aa platoje Eroetor, kolikor obeegn navadnih vratie. oalana. oamrtniee in jnvno aabvalo, do-■tii »flaai itd. a« raftannjo po pogodbi. Val dopiai naj a« poiiljajo uredništva aliea Caaorma it. 13. Tanko piamo nora UtpTrNnkoTtBO, ker nefrnokovaoa ao o« /^prnjom ajo. Rokopiai ae no vraftajo. f'Ugroiaino, reklamacije in oglaae apre-upravniitvo ulica Molino pit« hit. II. nadat. Naročnino in ogla«e jiVplaieTati loeo Trat. Odprt« reklama eije ao proat« poitnine. 01 ko. edtnaiN je muc". Javni shod »•»t. druitva ,Uiut' dna a. novembra 1896 PODLISTEK. U Lonjer menda m videl tacega sestanka. Vilic slabemu vremena zbralo se je toliko udelež-nikov, da so bili veliko pretesni prostori v gostilni Ćokovi. V veliko zadoščenje mora biti političnemu društvu „Edinost", videčemu, kako častno se letoa odzivljajo povabilom na javne Bhode. To zanimanje je v veliko tolažbo skrbečemu rodoljubu, kajti: naj si bodo že hipni vspehi politične borbe taki ali taki, naj tudi za hip triamfaje nasprotnik tu in tam, in, ako nam je tudi usojeno, da bodemo še nekoliko časa morali nositi težo sedanjih žalostnih odnoš^jev: sedanji shodi pa nam utijajo vsaj to blažilno zavest, daje le zdravega jedra v naši okolicil Jedra, smo rekli, ker vidimo povsodi, da vse ono, kar si je ohranilo le količkaj gospodarske samostojnosti, je še naše! In ker je tako, smemo gojiti nado, da se okolo tega jedra polagoma zopet zbere tudi ostalo ljudstvo. A se nekaj opažamo, kar pozdravljamo iskreno zadovoljnostjo: tudi oni okoličani, ki so v nasprotnem taboru, so večinoma zgubili mnogo na svoji srditosti, teko, da ni več tiatih odurnih prizorov kakor nekdaj. Kdo se ne spominja, kaka raajarjenost je bila ravno v II. okraju o volitvah pred 6 leti in — dasi v manji meri — tudi pred 3 leti ? A kako je bilo predvčerajšnjem v Lonjeru ? Ne govorili bi resnice, ako bi trdili, da so bili ie vsi zborovalci na nađi strani, zlasti gledti resolucije za okrajno glavarstvo; ali nisi je čul žaljive besede ali srditega nasprotovanja in prote-štovanja, marveč so ljud/je na lepem prosili pojasnil e tem n onem. .Razpravljalo se je mirno in stvarno in po takem pametnem razgovoru bile so resolucije vsprejete soglasno. Po vsej pravici je torej rekel gosp. predsednik Mandid v svojem zaključnem govoru, da Lonjerci so se pokazali trezne in razsodne može in jim čestital na uzoruem vedenju. Naia želja je le: tako bodi povsodi in videU bodemo, da kmalu izgine mnogokatero nesporazum- fr|jate|j Lovro. Črtica po resnici. — Spisal Augaat Šonoa. Preval C—t a Bog v«?, kaj snuje oče v izbi", pripomnila ja sestra, potem ko je že desetikrat izšla pred hišo, da bi videla, da-li se vrača brat. „Ali ste čuli, mati ? Da pogledam, kq dela oče" ? »Naj te varuje gospa nebeška*, zdahnila je stara jokaje, .ali ne poznal očeta? Ne sili vanj. Hud je. Moglo bi priti zloM. Pod kraj dneva je do vel svak Lovra. Našel ga je sedečega kraj brezna na strmem kamenu o najhuši pripeki, kamor je kakor samaknjen upiral ■voje oči. Poleg njega je ležala knjiga. Da so ti dobri ljudje umeli čitati, razumeli bi bili, da je ta kajiga Byronov tDon Juan". Lovro ni govoril ničesar. Bil je bled in trepetal je kakor šiba. Položili so ga na posteljo. Ni malo se ni branil. Zbok jokanja matere izšel je oče iz izbe. »Lovro, kako je" ? vprašal je stari pripo-gnivši se nad sina. »Hudo, oče", je odgovoril sin in zaprl oči. „Potrpi sinko', šepnil je stari, .bode že bolje'. ljenje med okoličani. Kakor hitro pa se zbistnjo pojmi, — o tem smo uveijeni — zbere se zopet •gromna večina okoličanov — pod jedno samo zastavo — pod zastavo ljubezni do *vojegn rodu in svoje zemlje. Še jeden značilen moment treba navesti o shodu v Lonjeru. Politično oblast je zastopal ma-gistratni komisar, a povedati moramo — na veliko začudenje gosp. Vidussa na Prošeku —, da se isti ni niti z jedno besedo utikal v razpravo, dasi je bilo čuti tudi rezke kritike o upravi na magistratu. Mož se je držal predpisov, veljavnih za vladne zastopnike, in mi smo se držali mej dovoljene kritike. Tako smo bili zadovoljnimi in on menda — tudi t Predsednik M a n d i d je otvoril zborovanje ob 3)f uri popol. Pozdravil je zborovalee v imenu političnega društva .Edinost" ter jih zahvalil na res Častni udeležbi, Na to je predstavil zastopnika politične oblasti, g. komisarja Moro, in poslanca Vatovcain D o 11 e n z a. Poslednja so pozdravili zborovalci živio-klici. Omenivši, da je bila lepa udeležba na vseh shodih dosedanjih ter da so se povsodi soglasno vaprejele predložene resolucije, rekel je g. predsednik, da tudi na današnjem shodu je jako važna resolucija radi esnutja okrajnega glavarstva. Danes imamo tu zastopnika slavnega mestnega magistrata. Ker pa bržkone ne bodemo imeli danes toliko svobode, kakor pod slavno policijo, prosi govornik zborovalee, naj razpravljajo mirno in trezno, da nas ne razpuste in da dokažemo, da smo omikani ljudje, ki umejo odločno in dostojno zastopati svojo stvar. O prvi točki, o resoluciji za osnutje o-krajnega glavarstva, je prvi govoril g. dr. Gustav Gre gor in. Pojašnjeval je bitstvo samosvojega in preseženega delokroga občin in je posebno povdarjal važneja opravila prenešenega delokroga. Povdarjal je, da Lonjerci morejo biti ponosni, da je ravno iz njih srede padla iskrica za sedanje gibanje. Ideju osnutja okrajnega glavarstva za okolico sicer ni nova, ali iskrico Lovra je popala huda vročica. Čelo mu je gorelo kakor razbeljeno železo. Žila mu je bila hitreja nego blisk. „Pojdite po doktorja", je ukazal oče. Prišel je doktor, to je, kmečki ranocelnik. A koliko zna takov človek? Ničesar ni videl skozi debele naočnike. In Bogu bodi hvala na njegovi slepoti, Bi-cer Lovro ne bi bil ostal živ. .Gospod doktor", je rekel starec ostre, .pazite, da mi sin ne pogine'. Kmečki Eskulap je izbrbljal, brisaje si naočnike z modrim robcem, nekoliko latinskih neomnostij, odredil, da bolnik ne sme vina piti, utaknil svoj trdi tolar v žep ter odšel. Bolezen je pritisnila huje. Morali so držati mladeniča, in še kako, da jim ni skočil iz postelje. Vsa živa duša Lovrova kakor da je hotela razpoči, tako je besnel in jokal, kakor dete. Starki so noži parali srce, oče pa je bil nem, kakor kamen. Mladenič je jel blesti, črna halja ga je delala zbesnelega, postajala je dža in 6ža, sedaj pa sedty uduši Lovru srce. .Zraka, zraka'! je zakričal bolnik. In počila je halja. Bilo mu je lagtfe. Postal je orlom; rastla so mu krila, zlata velika krila. Čuj, kako šumet On leti, leti daleč, visoko 1 „Kaj vidim ? Piramide sredi puste Sahare 1 je podnetil na letošnjem občnem zboru .Edinosti* korenika iz Lonjera, gosp. M. Pečar, posestnik in poštenjak v tej vasi. Na to pa smo bili pripravljeni, da nasprotniki zasnqjejo protiagitacijo. Ali, kar trde oni, to je naravnost smešno. Mi ne mislimo na tako ločitev okolice od mesta, ker taka ločitev sedaj ni mogoča. Tu treba razločevati: Trst in okolica sestavljata jedno deželo, zato je okolica združena s Trstom kakor del dežele. In ako bi tudi okolica imela svojo lastno upravo, bila bi še vedno združena s Trstom, ker Trst in okolica sestavljata deželo. Poglejmo v Sežano. Sežana ima svoje županstvo, ki je podrejeno c. kr. okrajnemu glavarstvu; ali pa morda radi tega Sežana ne spada v deželo goriško?! Torej vidite, da cel6 tedaj* »ko bi okolica imela svoje lastne, samostojne župane, bila bi še vedno spojena s Trstom. Ali mi tega niti ne zahtevamo. Mi hočemo le, da okolica ne bode uživala le .milosti', ampak svoja prava. Zato vas prosim, da ni kdo ne sede na limanico onim, ki vas strašijo, da pridete „pod Sežano*, opozarjam vas, da so ta žuganja popolnoma prazna, poživljam vas, da pokažete vrata vsakemu takemu agitatorju. Prepričan sem, da tudi vi — kakor se je to zgodilo na Prošeku in pri sv. Ivanu — soglasno vsprejmete resolucijo, ki vam jo predloži politično društvo .Edinost". (Pride še.) Voditelji katoliške stranke v Trstu?? Iz Istre dne 3. nov. Strah je sicer, po starem pregovoru, dobra reč, ali vselej tudi ne. Nasproti ima včasih zelo slabe posledice, mej drugimi tudi takrat, kadar se katoliški kristijan boji očitno pokazati svoje katoliško prepričanje, —■ vsaj jas tako mislim. Ne vem pa, da-li se nekateri italijanski duhovni v Trst« tudi teh mislij! Jaz bi dvomil. Naj mi gospodje .Amico-vi" — ker te mislim — oproste, da se ža v tretje bavim žnjimi in da jim posvečam ves današnji članek. Ali, ni drugače! Prepričan sem namreč, da so oni naši politični nasprotniki iz samega, A tam ? Carigrad se dviga iz morja kakor labud? Ali vidiš ono lepo devojko pod senco lavorike ? A ona! Augelj 1 M al vi na, divna, krasna l Ha, ha, ha 1 Glej, glej 1 Na vrvici se obrača! Punčica! Lesena, pisana punica! Skoči, skoči" I In rastla so ma krila! Sedaj 86 dotakne solncal O joj! Nebeška strela je tresknila v orlove krilo---! Na pol mrtev zrušil se je mladenič na posteljo. Sedaj ni trebalo več, da bi ga držali. Dremal je slabotno, toliko da je dihal. Ali hvala Bogu! Šest dni komaj da je živel Lovro. Življenje mu je bilo svečica, s katero se poigrava vetrič. Okreval je pomalo. Roke ni mogel niti premakniti. Komaj da je pregovoril dve tri besede na dan. Kmečki doktor je bobnal po svetu, da je rešil človeka. Imej svoje rešenje, mislil si je oče. Nekega lepega popoludne je sel stari peleg sina: .Lovro 1 Ali ti je bolje" ? „Nekoliko, oče". .Govoriti mi je s teboj. Je-li si dovolj močan, da me bodeš mogel poslušati" ? .Govorite oče*. .Ti pojdeš v veliko šolo na cesarski Dunaj". Bolnik je odprl oči. (Pride še.) golega strahu pred tržaškimi framasooi in iredentisti, kar je vse jedno. Povemo dosti, ako rečemo, da je tržaški magistrat prenapolnjen framasonov. Kdor pa pozna razmere v Trsta in moć magistra-tovo tudi v nekaterih cerkvenih zadevah, me razume. Za tržaške katoličane, da, za ves katoliški »vet vse Primorske, veleznamenita dneva, 20. in 87. september sta nam slovesna priča, da katoličanstvo v Trstu še ni pokopano, tako nam zatrjuje sam .rAmico", in tako tudi mi trdimo. Vprašanje pa je, kdo pa se je udeleževal vseh teh slovesnosti; morda samo tržaški, oziroma katoličani italijanske narodnosti ? Tega nam .Amico' ne povd, ampak trdi na kratko, da katoliki v Tr»tu še živć. Res je to, res; ali ravno pri tej trditvi moral se je gospod dopisnik članka ,20. settembre 1896.« št. 41. spomniti nehotć, da so k tem slovesnostim skoro največ pripomogli ravno tisti katoliki, katere je pred časom morda ravno tisti dopisnik ometa val s hribovci. — Hotel je reči, kar je v Trstu slovanskega, prišlo je doli s hribov, s trebuhom za kruhom. — Ali v imenovanem Članku „20. settembre 1896* ne omenja niti katolikov slovanskih, niti italijanskih, ampak takrat so bili pri teh slovesnostih sploh katoliki. — Dobro, ko bi gospodje vedno tako pisali, kdo bi jim mogel kaj očitati! Ali ravno ta dopis se ne strinja s vedenjem gospodov Amico-vih prilikom teh tlavnosti. Predno so bile one slovesnosti, izjavil je velik wAmico-vM prijatelj — ki bode znal brati tudi noj članek, ker zna dobro slovensko —: ,sar& ana fes ta schiettamente italiana". — Ali ravno ta izjava se ne strinja s člankom ,20. settembre 1896". — Zakaj je pa ta članek tako prisiljeno objektivno pisan? Resnico na dan, gospodje I Ko bi pisali resnico, da se je teh slovesnostij udeležilo vsaj dve tretjini Slovanov, gorje nam I magistrat tržaški bi bil to zapisal v črno knjigo 1 Ako bi pa trdili, da je bila slovesnost .schiettamente italiana*, bi očitno lagali. — Strah, kaj ne, je bil tudi tedaj — za vas dobra stvar t To besede, ker so že očitne, so tudi velik nezmiBel. Nezmisel bi bilo trditi, da je bila v čast Matere Božje prirejena kaka slovesnost, bodisi iz-kij učljivo italijanska, bodisi slovanska itd. —, ampak mi mislimo, da jednaka slovesnost ne more biti drugačna, ko samo katoliška. — In vendar se je gospod „Amico-v* prijatelj, na pol Italijan, spozabil tako daleč, seveda v svojem srdu do Slovanov, ter izustil one, jako nepremišljene besede. — Neki drugi se višji gospod se je baje jako srdil in jezil, da je nekdo pred cerkvijo sv. Justa ob priliki slovesnosti prodajal podobe s slovenskim tekstom. — No, gospodje so hoteli vsej slovesnosti dati pečat italijanski, ker drugače bi se zamerili framasonom na magistratu! Ali so ti gospodje z zmešauimi pojmi sposobni biti voditelji katoliške stranke v Trstu P Za sedaj z lahko vestjo rečemo, da no; s takim početjem in pisarenjem gotovo nel Vendar bi lahko bili. Zato jim je bila dana najlepša prilika ravno ob tržaških slovesnostih meseca septembra. O tej priliki se je katoličanstvo nekako ločilo od frama-sonske klike, pokazalo se je v megli, kako močna bi bila lahko katoliška strauka v Trstu. Žali Bog pa 1 v sredi mej obema je nekaj zmanjkal« — voditeljev katoliške stranke ni bito. Res, katoliki v Trstu še žive, ali brez voditeljev. Ljudstvo brez voditeljev se poizgublja tudi v Trstu. V Trstu manjka kakega Luegerja — tako nekako se je neki gospod izrazil v svoji propovedi koncem leta 1895. Ako pa hočejo navidezni voditelji krščanske stranke v Trstu nastopiti res kakor pravi voditelji te stranke, morajo popolnoma premeniti svojo taktiko. Prva stvar, katero bi morali odložiti, je sovraštvo do Slovanov. Brez Slovanov je nemogoča kaka katoliška stranka v Trstu. Zapomnijo naj si dobro, da velik del pravih katoličanov v Trstu, ako ne polovica, je Slovanov. Slovani v Trstu so organizovani. Toda ravno tisti gospodje, ki se štejejo voditeljem katoličanov, nočejo poznati Slovanov. Vendar, kedoje res slavil katoliške slovesnosti dne 20. in 27ega septembra ? Kdo je pravično in objektivno brez sovraštva pisal o slovesnosti odkritja Dantejevega spomenika v Tridentu? Gospodje, ta slovesnost je bila schiettamente masonica, ir- , redenstica ! In ravno to slovesnost ste vi proslavljali do neba, članek „20. settembre 1896« je pa bil tako mrzel, hladen. Seveda, napasti bi morali tiste, katerih se bojite. In vi hočete biti še katoličani, in celo njihovi voditelji ! Tako ne pridete daleč! Če pa ste bili tako kratkovidni, da niste preje opazili, kam meri slavnost Dautejeva ravno v Tridentn, — česar pa ne verjamemo, — tedaj odložite politiško pero, niste še za to, učite so ftol Dalje bi morali voditelji katoličonov v Trsta stopiti v brezobzirno opozicijo zoper liberalno, recte židovsko-framasonsko stranko tržaško. Ta stranka ima seveda svoj sedež na tržaškem magistratu. Toda ravno to je našim gospodom tako težko. Magistrat je mogočen, nam lahko škoduje ! Kje in kako, vi dobro veste. — Ali ravno U strah pred vsegamogočnostjo magistratovo je prašen strah. — V Trstu je mnogo dobrih Italijanov, poštenih katoličanov. Ko bi videli le-ti, da se kedo zanima in poteguje za oje, hitro bi se sga-nili, in kmalu bi ravno vi, gospodje, lahko napravili v Trstu močno krščansko stranko, ki bi nastopala vedno bolj zmagonosno, s katero bi moral tndi računati framasonskl magistrat. Menda bi vas podpirala tudi vlada, ako bi gojili med ljudstvom strogo dinastični čut, in čut pravičnosti do dragih narodnosti! — In jaz mislim, da bi se vam radi pridružili tudi Slovani, ako bi se jim skazali vseskozi pravične, — Ne smemo se torej čuditi, da se vlada v Trstu ne zgane. Kako, saj se nima naslanjati na koga drugega, ki bi bil dosti močan, da bi i vspehom nastopil proti framasoaski kliki. Slovanov nočejo, ali se jih pa boje, a zraven tega so tudi po svojem številu preslabi. KatoliČanski Italijani so pak brez voditeljev. Toda ne — saj imajo voditelje, ali ti quasi-voditelji trobijo s fira-masonsko kliko v isti rog. Dokaz temu je proslavljeno Dantejeve slavnosti v Tridentn. Pa gospodje se bomo še vidili glede te framasonsko irreden-tistične slavnosti! Župnik v Istri. (Po .Slovencu*) PolltiAk« vesti. V TRSTU, dne 9. novembra 1800. Kompromis v veleposestvu Dolnje Avstrije se je razbil. Skupščina, snidla se minole sobote na Dunaju, je 36 proti 18 glasovom odklonila kompromis. Tako se je sestavila samo liberalna lista. Čitateljem je znano, da da bode v prihodnjem dež. zboru Dolenje Avstrije velika večina na strani protiliberalcev. In da je doilo do kompromisa, imoli bi poslednji celč dvotretjinsko večino. Vrenje v Stari Srbyi. V Belemgradu Izhajajoči list .Glas Bosno-hercegovaca" (glasilo izseljencev iz Bosne in Hercegovine) zatrjuje, da mnogoštevilni agenti neke velesile (?) trošijo mnogo zlata med ljudstvo v Stari Srbiji, Novem Bazaiju in Albaniji, hot6 pripraviti ustajo za prihodnjo spomlad. — O isti stvari javljajo s Cetinj resnob-niških dogodkov. Zatrjuje se namreč, da se je pojavila živahna agitacija med mohamedanskim prebivalstvom sanžalikata Novi Bazar. Mnogoštevilne oborožene čete se pripravljajo na akcijo, kateri ni možno določiti narave v naprej, toda, ki bode gotovo na škodo kristijanskemu prebivalstvu. Govori se, da je vojaško poveljstvo v Sarajevem odredilo, da je v Višegrad, Čajnico, Gorazdo in Zvornik poslati naglo par bataljonov pešcev v pomoč ter da je ojačiti vojaški kordon ob meji Novibazaija. Po povratku carja Nikolaja II. v Rusijo. Vse rusko časopisje piše refleksije o potovanju ruskega carja na Dunaj, Vratislavo in Pariz. Car se je sicer pomudil tudi na danskem in angleškem dvoru, toda o tem je uverjeno javno menenje, da so ga tjakaj vedle le rodbinske vezi. Toda Dunaj, Vratislava in Pariz so bile tri značilne stacije za sedanje razmerje med evropskimi velesilami. ,St. Petersburger Zeitung" piše n. pr.: .Takega car-, skega potovanja, kakoršno je bilo to, završano ravnokar, še ni zabeležila zgodovina. Naš gospo-j dar in car ni vedel le najsijajnejih in največih pri-| dobitev zapadne kulture, ampak skazovala sta so | mu spoštovanje in čast, kakoršnega Evropa se ni-j koli ni skazovala tujim vladarjem. A kaj je vzbu-I jalo toliko oduševljenje, kakoršno je bilo povBodi ; in to ne samo pri vladarjih in vladah, ampak tadi i v narodih, in posebno na Francozkem? Vzrok temu nista bila samo strašna moč in sila ruskega carstva, ki se osredotočujeta v samodržcu; ne samo osebni čar dobrote in ljubeznjivosti mladih soprogov carskih, temveč tudi visoki dar, ki ga jo ruski car donesel vsakomur, kamor je došel: zaupanje v mir, sigurnost mira, ki jo je podal carjev obisk. Zares dragocen dar za zapadne narode, je-čoče pod orožjem in trpeče na vzajemnem nezaupanju". Res je tako, kakor pravi peterburžki list. Kako so se vendar premenili časi! Do nedavno smo bili navajeni, da se nam je slikalo Rusijo kakor oni iivelj v evropskem življenju, ki neprestano vznemirja evropski mir. Rusija je bila, ne, samo trdili so tako, da samo Rasija je tisti nemirni, ne-spravljivi, nasilni sosed, ki ne da mirno živeti ovojim sosodom! Rusija je bila element vznemirjenja in skrbi Evropi... In danes ? Potihnile so kle* vete; ne le to: vsa Evropa obrača pogled svoj v Peterburg v uverjenju, da je tam trden steber mirn in dva ruska carja, umrli oče Aleksander III in vladajoči sin Nikolaj U, ss proslavljata kakor viteza miru, dobrotnika Evrope! Tako je tudi to epohalno potovanje Nikola II povito v glorijo in sjaj, odkrite iskrene ljubezni do mirn in danes no odreka nikdo več Rusiji značaja velike Siriteljice kulture od jednega dela sveta do drugega. Danei Rusija ni več strašilo politiikim otrokom in na mo-sto strahu je stopilo — zaupanje in spoštovanje. Dogodki o potovanju catja Nikolaja so bili le vna-nji pojav velikanskega preobrata, izvršivšega so v sreih Evrope v sodbi o Rusiji in nje nalogi. Različne vesti. 341 volilnih reklamacij vložili so včeraj gg. odvetniki dr. Gregorin, dr. Pretner in dr. Riba? proti volilnim listam za predstoječe volitve. Zapisnikar na magistratu ni hotel sprejeti slovenskih reklamacij, pač pa je bil pripravljen vzeti vse reklamacije na zapisnik, seveda v italijanskem jeziku. Ker so se ulsgatelji tomn protivili, ni sprejel zapisnikar predloženih reklamacij. Kakor pred tremi leti uročile so se reklamaoije magistratu s pomočjo visokega namestništva. Reklamacij bilo je za mesto okolo ISO, a za okolico okolo 220. Slavni magistrat hotel je sd svojim protizakonitim postopanjem preprečiti, da bi „o s k r u n j e v a 1 o* slovenske uloge mestni arhiv, a — pogorel je temeljito! Kot zanimivost povedati nam je, do jo bilo očetovstvo g. Ivana viteza Nabergoja krivo naznačeno v volilnih listah, vsled česar je moral isti reklamirati popravo. Kandidatura vitoza Bujattija In »II Piceolo". Židovsko-liberalnemu življu ni po volji, da hot6 Slovenci glasovati za viteza Bujattija, češ, Italijanu ni treba slovenskih glassv. Vse to spletkarenje pa nima druzega namena, nego podpirati kandidaturo Maranija, kar ,Piccolo* sam prizuava najivno. Pravi: .Glasilo goriških Slovencev, „Soča*, izjavilo se je odkrito za viteza Bujattija. Ni pa dvomiti, da vitez Bujatti dade javno razglasiti, da odklanja glasove Slovencev, kajti, ako tega no stori, bilo bi, kakor da jih je iskal, a vsi poznajo Slovence, in ved6, da ne darujejo nikdar nikomar ničesar in da ne dajejo nego takrat, kadar so gotovi, da dobć. Ako bi bil vitez Bujatti izvoljen vsled glasovanja Slovencev, bila bi to za njega neprijetna stvar, kajti ti glasovi bi mu natvezili dolžnost podpirati, ali vsaj ne ustavljati se vsem zahtevam sovražnikov Italijanov don Gregorčiča, Coroninija in drugih. Besede „Soče" v prid Bn-jattiju so napravile v Gorici odločilen uti9. Cal6 oni, ki iz malomarnosti, zbok trme ali vsled katerega druzega vzroka niso nameravali iti na volišče, pojdejo sedaj, kajti, kakor pravijo, sedaj je moralična dolžnost Italijanov, da podpirajo kandidata, nasprotnega Slovencem. Kandidatura Mara-nijeva je pridobila vsled tega novih tal". No, mi menimo, da stvar ni baš taka kakor jo slika „Piceolo", kajti Fmiani so menda toliko pametni, da izvolijo poslanca sebi, ne pa zbesneli goriški kliki. Tudi tega ne verujemo, da bi izgled goriških advokatov kaj posebno uplival na Fur-lane. Saj je ravno naša ultralaška politika, neprestano iSčoča najdirektnejih zvez z Italijo, največ pripomogla do tega. da se je skoro popolnoma pretrgala vez med Furlauijo in Gorico in da skoro nikake gospodarske koristi ne vežejo več Furlanov na to mesto. Kdor se hočo prepričati o tem, naj le gre v Gorico, kadar je tržni dan. Tržni dnevi goriški so malone popolnoma pozabili na Furlane in nago dejstvo je, da te tržne dni vzdržuje in oživlja le slovensko ljudstvo. Ob tržnih dneh je Gorica popolnoma slovensko mesto. Tok gospodarskih koristi Furlanije se je odvrnil popolnoma od mesta goriškega in Furlani morejo najti sobojevnikov za svoje gospodarske potrebe le na deželi, torej med Slovenci. Furlani bi bili torej sovražniki sami sebi, ako bi se podrejali poveljem goriških Židov in odvetnikov. Zato menimo, da jim ne im-ponujejo ni malo vsa ta zaletavanja „Piccolova". „Piccolu" je seveda lahko. Kaj so njemu gospo-spodarske koristi dežele ? Njemu je le do italijanske propagande, njemu je le do tega, da se neti 8rd proti Slovencem. A taka nepatrijotična, trdo-srčna in nelojalna politika ima svoje središče uprav v sredi goriške klike. Zato in le zato se „Piccolo" poganja za Maranija. — Stvar pa je zelo poučna tudi za grofa Badenija. Dogodki ob tej volitvi mu kažejo debelim prstom na ene, ki žele miru, in tako tudi na one, ki ne hote miru. Slovenci so ravno sedq podali najsijajneji dokaz o svoji miroljubnosti. Pozabili so, da je Bujatti Italijan, hoteči, da bi prišlo do sprave vsaj na gospodarskem polju. In kako delajo Italijanski srditeži I Sami hvalijo vit Bitfattija in mu pripoznavajo vse sposobnosti za poslanca. Vendar rote svoje verne, naj ne dajo glasov temu kandidatu. Zakq ? Ali je morda Bujatti storil kake obljube Slovencem P ! Ne, saj pov-daij^jo Italijani sami, da ni dvomiti na italijansko-, narodnem mišljenju tega možat Torej? Zakaj ne bi smel biti izvoljen ? t Jedini rszlog temu je ta, da hočejo tudi Slovenci glasovati zanj! Iz tega Bledi, da goriški advokatje nočejo miru in da ho-hočqjo, da bodi večno klanje med obema narodnostima! Ako bi bila Bujattijeva kandidatura posledica kakega kompiomisa, ki bi vezal kandidata na to ali ono stran, potem bi na vse zadnje umeli tudi mi ta odpor goriških srditežev; ali Bujatti se ni vezal nasproti Slovencem in Slovenci ne zahtevajo ničesar od njega. In vendar taka tesnost. Slovenci oddajo svoje glasove za Bnjattija, ker je le-ta mirnejega temperamenta in ker žele, da bi boji v deželi zadobili manje odurne in bolj stvarnih oblik. To hočejo Slovenci iu menimo, da jim noben človek no more odrekati priznala in simpatije 1 Grofu Badeniju sedaj ni težka sodba v nas iu o italijanskih arditežih. Ubogi okoličani. Iz gornje okolice nam pišejo: Odmevi narodnega shoda, ki se je obdržaval na Prošeku dne 24. oktobra t. 1., seže pojavljajo. Kako hudo stori našim nasprotnikom vsako zborovanje, vsaki shod, vsaka veselica in sploh vse, kar se tiče narodno gospodarske stvari, pokazali so že večkrat na razne načine. Pri odhodu z shoda na Prošeku zapela so zbiana pevska društva par pesmi na meji mej Kontoveljera in Prošekom. Tako petje je privabilo v tamošnji gostilni nahajqočega se Kontoveljca, katerega je tako navdušilo lepo slovensko petje, da je vskliknil . živio narod slovenski!" Ali revež ni slutil, kaj si je nakopal s tem. Drugo jutro, v ponedeljek, šel je omenjeni Kontoveljec, nič hudega slutč, na svoje delo, ni pa še utegnil dobro prijeti za orodje, ko se mu je približal delovodja ter mu hladno ukazal: .Vzemite orodje m idite!" Na vprašanje, zakaj ga pošilja z dela, oni siromak niti odgovora ni dobil. Tudi uekega druzega mladeniča, ki je bil v pevskem društvu .Danica", so aaguali z dela. Še par družili so odposlali z dela, ker so se udeležili zborovanja na Prošeku. Kako se morete tako spozabljati, vprašal bi vas delavce, da se drznete na zborovanja, da se drznete upiti .živio Slovenci"? Res je, da ste na »lovenski zemlji, na kateri Vas je rodila mati — slovenska, na tisti zemlji, na kateri so preživeli vaši očetje iu pradedje; ne mojte pa misliti, da ste na svoji zemlji, kajti stavil bi, da bi se onemu delavcu ne zgodilo nič hudega, ako £bi T bil vskliknil: „Viva Italia!". Par klofut bi bil"utegnil res dobiti od tamo navzočih, pa kaj je par klofut, ko bi drugi dan gotovo dobil priznanje in pohvalo za to ... in morda lepo službico. Neki tujec, prijatelj mi, ki pa ni poznal naših razmer, vprašal me je, kdo da je ta delodajalec, ki zamore tako kaznovati ali plačevati svoje delavce. Je-li kak posamezuik ? Je-li kako akcijsko društvo ? Naj si bode ta ali oni, rekel je tujec, dotičnik mora biti grozen nasprotnik Slovencev. Jaz pa sem pojasnil tujcu: .Prijatelj, ne samo nas Slovencev, sovražnik je celo dinastije avstrijske. To delodajalec hrepeni in želi, da bi se vsaj vsa Adrija priklopila strganemu laškemu čevlju. Ali si me razumel, prijatelj?" „Kdo pa vendar more biti ta?" vprašal je nadalje radovedni tujec. .Če hočeš znati, povem ti na tiho, pa ne smeš nikomur praviti o tem". „Ne črhnem nikomur", je obljubil tujec na to. Nagnil sem se k prijatelju tujcu ter mu šepnil na uho : .To je ona naša mestna gospodovalna go-spčda in vsi njih organi "• A prijatelj se je čudil. „Kako je to mogoče, ali ni višega gospodarja nad to gospodo ? Saj se morajo vendar tudi oni pokoriti višjim odredbam ?■ Nisem ga dobro razumel; ponoviti je moral vprašanje, na kar sem mu odgovoril, da res ne vem, če sploh more še kdo kaj ukazati tej gospddi. Na te moje besede se je prijatelj prijel za glavo ter odšel je na pol mrmrajo in smehljaje se. Mislil sem in tuhtal o stvari, kako da je mogoče, da radi takih malenkostij odpuščajo ljudi z dela. Ubogi revež-trpin, ki si porabil vso svojo moč, ki si delal leta in leta in ki imaš, če treba, doma ženo bolno in 3, 4 ali tudi več otrok, ne zmožnih, da bi si sami služili kruh, k^j hočeš storiti ? Ničesar? Ali bodel gledal mirno, kako tvoji otroci stradajo? Ali naj tvoja žena umre same b&le? Kaj misliš na to? Kak odgovor daš? . . . Bodeš molčal?... Zapodili so te z dela, ker si se udal nedolžnemu veselju ob zvokih narodne pesmi, tiste pesmi, katero te je učila tvoja mati. Ne smeš se veseliti, ne, podjarmljen moraš ostati. No smeš se zganiti, ne smeš govoriti v svojem materinem jeziku! Posluževati se moraš tistega jezika, katerega ljubijo tvoji gospodarji; ljubiti in poveličevati moraš in smeš le domovino svojih gospodov. Tudi če nisi plačan dobro, ali delati moraš in pokoriti se. Plačevati moraš davke, svoje sinove pošiljati v vojake. In če pride do vojske ? Proti kateremu bi se bojevali ti sinovi ? Težko ti je dati odgovora na to vprašanje, kaj ne ? ! Res se to vprašanje ne da razmotriti tako z lepa. Ker se pa mi ne ljubi beliti si glave s tem, pustimo je za drugokrat Sicer pa sam ne vem, kam gremo, še manje pa, kam pridemo ?! Prav rad vedel bi to Radovednež. S- Protoka nam pišejo: V nedeljo dne 1. t. m. so sedeli domači fantje v gostilni pri Klamp-ferju. Proti 11. uri zvečer je prišel za njimi v gostilno naš slavni capovilla in compagnia. Poseli so v prvi sobi. Kmalu je ta družba odprla svoja — grla in začela peti .Viva Aleghieri t", v drugi sobi pa je donela pesem .Hej Slovani". Ko je ta družba nebodijetreba čula našo milo pesem, začela je sikati in rjoveti .Lasse pur.......■ Našim fantom se je vendar preveč zdelo to izzivanje in ker so se bali, da bi jih oni drugi napadli, ustal je jeden naših fantov in šel stvar prijavit žendar-meriji. Med tem časom pa, ko je ta klical žen-darme, prišel je k mizi naših fantov poljski čuvaj, ter jih začel poditi domov. Ti so mu odgovorili mirno: .Kadar nam gospodar ukaže, odidemo, vi pa nimate pravice nas poditi, dokler ste tudi Vi tu in vaša družba". Na te besede je priskočil ca-povila, vzel stolico v roke in začel udrihati po enem ter ga porušil na tla. Kmalu potem je prišel c. k. Žendarm, ki je razpršil razgrajače. V ponedeljek na vse zgodaj je šel capovilla iskat fanta, ker mu je stvar smrdela. Hodil je zmiraj za njim in nagovarjal ga, da ne bi tožil, kar se mu je tudi posrečilo, ker so od vseh strani pritiskali na fanta in ga strašili. Plačal mu je 16 litrov vina in 8 porcij rib in se pisje še zdaj nadaljuje. Gospod capovilla misli, da je stvar končana, pa za takrat se vara, ker c. k. žendarmerija je že obvestila dotično oblast, katera kmalo pokliče razgrajača na odgovor. Zdaj pa vprašamo: kaj delata capovilla in poljski čuvaj v gostilni po 11. nri zvečer. Mesto da bi gledala, da se zaprejo gostilne ob tej uri, hodita sama razsajat. Na Prošeku imamo res lep red. Neki naš nasprotnik se je izrazil nekdaj: „šon bon de molar pugni", capovilla pa izvaja praktično to načelo, on udriha s stolico in tepta z nogami. Vi- deant consules. (Glejte, glejte: saj so imeli skoro prav tržaški listik ko so trdili, da na Proaeku bi trebalo v«č žandarmov. Vprašamo pa je le — za koga ? !! Op. uredništva.) Nekaj o liberalnem naziranju znanega gosp. Vidusso. V nedeljo dne l. t. m. razobesil je gosp. Vekoslav G o r i u p na svojem dvorišču slovensko zastavo in zraven 2 metra črno-rumenega traka, kar zadostuje. Kmalu potem je prišel capovilla k gosp. Goriupu in mu velel: „Gosp. komisar Vidusso je ukazal, da koj odstranite slovensko zastavo." Za takrat je ni pogodil naš capovilla. Za odgovor je dobil: ,Ako mi prinesite od gosp. Vi-dusso prepoved, pisano seveda v mojem jeziku, dam koj odstraniti zastavo, drugači pa odstranite jo sami, a videli se bodemo na nekem drugem mestu." Čez pol ure je prišel zopet g. capovilla, ali odšel je prav z istim odgovorom kakor prej, in zastava je vihrala do noči in od zdaj naprej vihrala bode vsako nedeljo. In še ni piazna torba. Pred tednom odstranil je slavni mestni magistrat 4 okoličane z dela na tlaku, ne da bi vedeli vzroka temu. Eden izmed njih pa si ni dal miru, dokler ni zvedel zakaj je odstavljen. Koj tisti dan, koje bil odstavljen, hodil je od Judeža do Kaffeža, pa zaman: nobeden mu ni hotel povedati vzroka. Drugi dan se je vrnil in začel zopet letati. Ker so vedeli, da jih ne pusti v miru, povedal mu je neki inženir, da je odstavljen zato, ker seje udeležil shoda na Prošeku. Delavec mu je odgovoril: Zdaj sem zadovoljen, ker vem vzrok, in dodal je še: .Rajši kobi krenil na drugo pot, pojdem na pomol sv. Karla in se vržem v morje." Tu imate izgled poštenja vsi vi odpadniki! Oan vstajenja 00 bliia! (Čast temu značaj niku! Klobuk z glave pred takim pošteujakom. Še je značajev po naši okolici! Op. ur.) Nebodigatreba. 0 postopanju načelnika Viduooo na shoda pol. društva .Edinost" in o razuih činih tega gospoda so interpelovali v poslanski zbornici poslanci Nabergoj in tovariši. Precej obširno in dobro zasoljeno interpelacijo prinesemo v nocojšnjem večernem izdanju. Priporočamo to interpelacijo g. Vidussu v pazno čitanje. Moitnl ovit tržaški je imel dn6 7. t. m. nejavno sej' V isti je imenoval nekatere občinske služnike, podelil pristojnost v občino tržaško, podaljšal nekaj mirovin iu slednjič rešil rasne prošnje. Strailla na borzi. Predvčerajšnjnm so nekateri spretni agenti na borzi v Rimu širili Italiji jako neugodnih vestij ter provzročili s tem, da so italijanske vrednosti nagloma padle, katero okolnost so dotičniki izkoristili jako dobičkonosno. Razglasili so namreč, da so pričela med Italijo in Rusijo pogajanja v ta namen, da Italija odstopi Eritrejo Rusiji (!), nadalje da Francoska zaseda Tunis, Italija pa da dobi nalogo zasesti Tripolit (t). Kakor poročajo iz Rima, je v istih trenotkih, ko so italijanske vrednosti padale rapidno, jeden sam borzni agent pokupil vse papirje, katerih so se hoteli iznebiti strašljivci ter nakopičil v svojih rokah gotovo za 6 milijonov vrednosti. Ta manever je dal seveda lepega dobička, ko so cene zopet narasle na normalno stopinjo. Ista igra se je vršila na borzah v Genovi, Neaplju, Milanu in Parizu. Tedenska statistika tržaška. V tednu od 25. do 31. min. m. rodilo se je v področju tržaške mestne občine 76 zakonskih otr6k (37 možkih, 39 ženskih) in 13 nezakonskih (5 možkih, 8 ženskih). Razven teh jih je bilo 7 mrtvorojenih. — V isti dobi je umrlo 73 oseb (41 možkih, 32 ženskih). — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 3 slučaje 6špic, 1 si. škrlatice, 2 si. legarja, 11 si. jetike, 8 si. vnetja sopnih organov, 3 si. k&pi, 4 samomore, 1 umor itd. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 31. min. do 7. tek. m., bilo je v področju tržaške mestne občine prijavljenih: 17 slučajev 6špic, 3 si. kožic, 10 si. škrlatice, 24 si. d&vice in 4 si. leg&rjeve mrzlice. Umrli sti 2 osebi za 6špice, 2 za škrlatico in 1 za d&vico. Opozarjamo na oglas .Mejnarodni panorama' na četrti strani — serija jako zanimiva. Izrodna plodnost. Iz Zadra javljajo: Te dni je porodila soproga mladega Baailisca, uradnika na sodišču, že t drugič dvojčike ženskega spola. Srečni Basilisca postal je na ta način v treh letih ukiii te oče peterih otrdk! Res preveč blago-•lova sa siromašnega uradnika! — Dne 5. t. m. pa je povila soproga oAeijala apelacijskoga sodišča v Zadra, Dedanara, četvorčike (1): tri dečke in jadao daklico. Prvi aa je rodil ob S. sadnja oh 6. ari sja troj. Doslej so vsi štirje iivi is prilično rasviti. Le teši jedea poleg drusega aa postelji videti eo kakor ptočike-igrače. Žrtva Mda. V Berolina je iivela adova Lin-berg, ter delala, nesrečniea, neumorno po dnevu in po noči, da prehrani sebe in svoje tri otroke. Vsled prevelikega napora je obolela in ni imela nikogar, ki bi bil otrokom poskrbel za krah. V svoji obup-nosti je po noči zgrabila nož in zaklala vse tri otroke in potem porinila še sebi noš v prsi. Naslednjega dne se naili štiri mrliče, žrtve b6de. II« dna rika Borazino. „Novoje Vremja" poroča, da so se našle na dnu reke Berezine stvari, ki jasno predočujejo propast »velike armade" Napoleonove o nje begu iz Rusije leta 1812. Dvanajst vrst od Borisova leži vas Studenka in isti nasproti, na drugem brega Berezine, vasica Brili. Bal med tema dvema vasema so bili Francozi lata 1819. zgradili dva mosta: jednega sa pešce, drugega za topništvo in vezova sploh. 04 tega Časa ja minolo itiriinosemdeset let in sedaj se je po naključja našlo predmetov, ki govor* o atralnl katastrofi leta 1819. Reka Berezina je namreč del ziatema plovitbenib kanalov, katere veže baš Be-rezina z Ulo, postranski reki Dine. Rusko mi niaterstvo sa promet je rsvno poslednje dni odredilo isčistiti veo zvezo plovitbenib kanalov, da se olajša brodarenje. In tako je med omenjenima vasicama, kjer sta bila mostova Francozov, izvlekel stroj iz blata na stotine mrtvaških glav In človeških kostij, kostij konjev, ter najrazličnilega orožja, kakor paik, bajonetov, sabelj, sulic, krogelj so topove, čeUad, bobnov, ostrog, gumbov s6 številkami različnih francoskih polkov, kovanega denarja itd. itd. Razven tega je stroj spravil na dan ;tudi mnogo smodnika, ki je ležal ▼ zabojih, utopljenih v Be-reaini. Vse te predmete so skrbno zabeležili ter jih poslali vojaškemu poveljstvu v Vilni. Zvoza tatov o poroki italljomkoga preotolo- aaalednika. V Rimu so našli policijski organi celo družbo tatov, ki so .delali* kar se je dalo za časa slavnostij povodom poroke princa Viktorja Emanuela in princese Jelene. Posrečilo seje prijeti načelnika te „zveze" in njegovega tajnika. Našli so pri njih in zaplenili najrazličnilih vrednostnih piedmetov, nožev, revolverjev in denarja, vse to ukradeno tujcem, ki so bili došli v Rim za časa svatbenih slavnosti. A glavna t stvar le ta, da je rimska policija našla tudi raznih spisov, is katerih so razvidni sokrivci in členi .zavezo". Na temelji teb je iedala nnlfeij« br?ajn*n?m potom in na razne kraje, da je zapreti dotične lopove. Koladar. Danes (10.): Andrej Avelininski, spozn. — Jutri (11.): Davorin (Martin) škof; Antenodor. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 64 min., zatoni ob 4. uri 32 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 115 stop., ob 2 pop. 14 stop. G. Lotarijoka itovilka, izžrebane dn6 7. t m.: Trst 71, 18, 86, 49, 8. Line 69, 85, 20, 69, 8. Inomost 78, 71, 60, 28, 40. rasti. Trot 9. Policijski ravnatelj tržaški, dvorni svetnik Ts c h e r n k o, je umrl danes opoludne po kratki bolezni. Bilo mu je 65 let. Pokojni je bil {jubeznjiv uradnik in ni gojil predsodkov proci Slovencem. Pod njegovim načelnikovanjem je policijsko ravnate^styo jelo vsaj deloma dopisovati slovenski našim društvom. Časten mu spomin! Dasa| 9. (Poslanska zbornica.) Minister trgovine, baron Glanz, je odgovoril na interpelacijo Biaukjuijovo, glede uredbe pristojbin paznikom na svetilnikih na morju. Želji interpelanta se ugodi po možnosti. — Imunitutni odsek je sklenil, na-svetovati zakon, po katerem bi se poslanci le z dovoljenjem dotičnega zastopa mogli zasliševati kakor priče v kazenskih stvareh o izjavah, ki so jih storili v zbornici. Pariz 9. Položenje na Kreti je postalo zopet bo^j vznemirljivo, ker se turška vlada obotavlja z obljubljenimi reformami. (To je tista staca znana igra turške vlade. Opazka ured.) 'ili IM Trgovinska brsojavko ln v««tt. •.tkGlmprttft. PfcenifA /.n je»en—•— —■r semen 7» ■pomlad 1896 8.01 do S 02 Ove« r.a »pomlad 5'flB— 6-97 Bi za spomlad —.--— Koruza za maj-juni 1897. 4.18*4.16 Tuioim srcem javljamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je nase preblaga soproga odnosno mati goopa AMALIJA KOŠUTA rojena Majer, pocestnica, danes ob 8. uri sgutraj previđena s svetotajstvi za umirajoče, po dolgi iu mučni bolezni blago v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki blage pokojnice položć se k večnemu počitku v sredo dne 11. t. m. ob 9. uri zjutraj na Svetokrižkem pokopališču. Sv. Križ pri Trstu, dne 9. novembra 1896. Ivan in Josip, sinova. Kristijan Zointa, soprog. Karijn, Joilplna in Juatlia, Mori. Pioaiot. nova od 78 kil. f. 7&5-7-90 od 79 kilo. 7.00—8 —., od 80 kil. f. 800—8-05 od 81. kil. f. 8*10 8 15 , od M Idi. for. ----JeAmen 5-10-8 — (trn O »-15 - 5-80- Plenica: Majhne ponudbe, omejeno povpra&evanje. Prodaja 2000 mat. stot.2 in pol novč. dražjo. Druge Trste i i ta nespremenjene. Tromo : dol. a jull 58.75. l>«uaajaka bo: ((OB SI Driavni dolg v papirju n » v srebro Avstrijska renta v alatu , „ v kronah Kreditne akoije . . , London lOLst. , . Napoleoni ..... 30 mark . . 100 italj. lir . . •• noTambra >• prodvieraj danea 101.35 101-05 132.40 101.O5 867.40 110.80 0.58 11.74 44.50 101.85 101.85 122.25 101.05 885.75 110.85 0.58 11.78 44.45 (Ctae ao raznesle aa lokalo is s oarlse vred.) Somatt pridelki. Itftol: Koks........... Mandoleni......... svetlorudeći........ temnorudeii........ kanarček......... bohinjski......... boli veliki......... _ mali ......... zeleni, dolgi........ „ okrogli........ meiani hrvatski...... „ štajerski...... Kaalo fino it^jorsko ....... Jočaon 1110.......... • J.......... n o .......... Zoljo kranjsko.......... Kapa « .......... Krompir, . . . • .... Proio kranjsko......• . . . Laća, kranjska . ......... upih ogerski....... ... mit ........... Sava Mooea........... Cejlon Plant. fin«...... . Perl......... Java Malang ........ Portoriooo......... Guatemala . ........ Ban Domingo........ Malabar Plant........ a nativo........ Laguajra Plant ....... „ nativo....... Hantos fini......... , srodio fini...... , srednji........ t ordinar ........ Rio oprani ......... „ najfiniji......... „ srodnji......... Blrdkor Centrifugal I. vrsto .... Concass6......... v glavah......... razkosani ........ Sli italijanski fini........ „ srednji....... Japan fini AAA........ n irednji........ Raugoon eztra......... I.......... II. . . ....... PotroloJ luski v sodih....... v zabojih od 29 kil. . . . Olje italijansko najfineji...... „ srednjefino..... bombažno, amerik. ...... dalmatinsko......... Limo&l Mosinaki ...... Pomarančo , ...... Ksfldsljni Dalmatinski I . Bari . . J Pinjoli ........... Boki 61 Dalmatinski novi .... , Puljelki........ Smokvo Puljoike ...... „ Orike v vencih, flultaninok ........ Vamporll J novi........ Oib'-M j......... Polonovko srednje velikosti . . „ velike ...... mule ....... Gena ed Car. do for. 100 K. i» ■ 11.50 11.75 ■ * ■ 10J75 11,- ■ n 9.-- 9.50 M 0*50 10- i» 9.- 9.25 m 7.50 7.75 m m 65.'- 70-'— A 8.75 9.- ■ 9.75 12.- • 11.50 11.75 N 5.50 6.- M * 2.35 2.50 « 8,- 8.25 n * 68!- 65— • 54.- 55— • 165.- 166— ■ 172.— 173— k 182,- 184— ■ 147.- 149— 100 E. 168.— 164— ■ 146.— 147— m n M 168 — 157— n m • 122— 120— i 119.- 121— • 112— 114— a 106— 108— ■ — iT— —.— ■ 12"— 128— n 110— 114— m 35.25 —— zaboj 100 K 7*— 5.— 11.— 12— 4«.-27,— 48— 47— 48 — sianlk! v velikih aodih ftvipla . ! . *. 18.— —— Oznanilo. Daje se v najem posestvo v lepi legi, s rodovitnimi njivami. Hifta in gospodarsko poslopje sta v prav dobrem stanju. V pritličju hiše so obokane kleti, 2 sobi, kuhinja in soba za trgovino z magazinom. V prvem nadstropju ho 3 velike sobe z vso hišno opravo. Hlev za govejo živino in konje je obokan ter še zraven vodnjak z velikim sadnim vrtom in prostorom ze trgovino z lesom. Vse posestvo je pri glavni cesti ter pripravno za krčmar-stvo in vsakovrstno trgovino. Najemniki naj so obrnejo pismeno ali osebno na lastnika: JANEZ OBLAK, t Grahovem, mita Cerknica. * Š 85.75 37.25 —— 36— —.— 24.25 —.— 28.50 —.— 18.25 —.— 17.— —— 13.50 14 — 11— 11.50 10.25 10.50 19.25 — — 6.15 —— B2— 64 — 57.- 59— 31.— 82.- 31.— 32— 4.- 5— 3 .— 5 .— eo— 62— 87,— 89— 7.25 5.25 11.25 12.25 54 — 28— 49— 48— 49. £ Zdravljenje krvi At „ C«J „Tlaoiara 1 cvet" (Mllloflorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 8e peie v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za oz-drsvljauje, stoji 50 ni, tor se dobiva v odlikovani lekarni nMOMEI „M ta Harf" Trst, vrik! t* "Ti Borzni trg št. 14 Sedanja razstava: Berolin ta njegova čudeža Jako zanimivo Ustopnina 20 novč. otroci _ 10 Li tILliift della BANCA UNION TRIESTE s* oooupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute. a) Accetta versamenti in oonto eorrente ab-buonando T interesse annuo per banconote 27/,0 g con preavvis^ 5 giorni »V.% »s 12 „ S'/s « ® * niesi fisBo 8«/,. ,8 , per Napoleoni 2 % con preavviao di 20 ^-iorni 8'/.. . • „ 40 B 2Vi, „ . n » mu«' 3 » » n n ® * II nuovo tasso d'interesse principiera a de-correre sulle lettere di versamento in circola-zione a đuture del 3 Maržo mpettivamente dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviso. b) In banco giro abbuonando il 2*/«% i»tc-rcBse anuo sino a qualunque eonima; prcleva-zioni sino a tior. 20.U0u — a vista ver»o ch^que; importi maggiori preavviso avanti In Boran. Con-ferma verutintenti in apposito libretto. e) Conteggia per tutti i versamenti fatti in qualsiasi ora d' ufficio /a valuta del med t sitno gioruo. Analima dei propri correntisti V ineaano d i conti đi piaszn, di cambiaU per Trieste, Vieima, liudape&t ed altri principali cittA; rilascia loro a&negni per gueste piazze, ed accorda loro la faculid di domiciliare effetti presno la sua cassa franco d' ogni Hpena per egsi. p) Rilnscia Vagliadel Banco di Napoli, pagnbili nvunque pr»H«o gli stabillmenti del llunco o presHii i ftuoi representati e corispot denti facol-tati al'h «mii«8ione degli insegni. .1) S' "iicstrjca dali' acquJsto e della vend^ta di effetli publici, rnlute e dipise nOnchi del ineanso d' assegni, canibiali t coupons, verno modica prov-vigione. Sulle let tore di verBamento attualmeute in circolazione il nuove tan«o d'trteresso entrera in vigore al 25 corr. e ri»pottivHmente al 2 Maržo a. o. a Heconda del rispettive preavviso. TrieHto. 20. F-hhruio 1896. 1 12 Lastnik konsorcij liata »Edinost-. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnlk. — Tiskarna Dolenc v Trstu.