Posamezna Stcvflka 1*20 K. PoStnlna platiiia v gotovini. SI8V. 293. V Limnianl, v sredo Sne t. septembra u Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti na T88 strani Jugoslavije in v Ljubljani: u oelo leto naprej . K 240-— pol leta m eMrt lata m en mesec 120 — • R «»•-,. h 20<— Ia Inozemstvo celoletno K 480". 5 Sobotna izdaja: ss Za oalo leto ..... K 10 — Minoiomstvo ... „ Enostoipna potltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka alt nj« prostor) sa enkrat ... po K B-— poslana Itd. . . po K Prt ve5)am naročila popust HajmanjSl o t)'«« S8/9 mm K15. Izhnjn vsak dan lEvremSt f onedeljka in dneva po pra«- nlkn ob 3. nrl zjahraj. ■»sečne prlloq»: VestnUt SKSZ gjflBT Uredništvo ja v Kopitarjevi nllot štev. 0/OL Kosoplsi se ne vračajo; neiranklrana pisma so u sprejemato. Ursfln. telet, štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Raoun poštna hran. ljubljanske št. 650 zb naročnino in št. 349 sa oglasa, avstr. in češite 24.797, ogr. 28.511, bosn.-haro, 7583, Zelo napredno! Zadnjo soboto in nedeljo je zborovalo v Rogaški Slatini : Udruženje jugosl. učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana«. O tem zborovanju sla prinesla >;Slov. Narod . in ^Jutro od 6. t. m. obširna poročila, katerim naj dodamo nekaj opazk. Tisti del slovenskega učiteljstva, ki je v nedeljo zboroval v Rogaški Slatini, samega sebe s ponosom imenuje ^naprednega-: in liberalnega. Odkod so si gospodje prilastili pravico, imenovati le sebe >napred-ne", vse druge pa, ki stoje izven njihove organizacije, na kratko proglasiti za nazadnjaške reakcijonarje, še ni popolnoma jasno dognano: navadno odločujejo o častnih in nečastnih pridevkih oseb in društev objektivni tretji,;, nikdar pa ne kdo sam. Toliko le mimogrede, ker navsezadnje mi nimamo nič proti temu, če si del slovenskega učiteljstva lasti svojstvo naprednosti, in ne bi govorili mnogo o tem, čo bi svojo naprednost kazali tudi v svojem mišljenju napram — drugim! V resnici naprednega. človeka bi morala po njegovi lastni logiki dičiti v prvi vrsti široka toleranca in obzirnost proti drugomišljenikom. Gospod dvorni svetnik Gangl žalibog ni pokazal mnogo tolerance v Rog. Slatini, vsaj v svojem govoru ne, katerega je celokupni zbor burno odobraval, iz česar sklepamo, da se večina naprednega učiteljstva 7. govorom gospoda dvornega svetnika popolnoma strinja. Kaj je rekel g. dvor. svetnik? -Po poročilu Slov. Naroda sledeče: Vsak, kdor se priznava za državnega učitelja, mora delovati v to svrho, da se ohrani naša država edinstvena in nerazdmžena ... Kdor je drugega mišljenja, ta izključuje sam sebe iz vrst našega učiteljstva ... Oni, ki govore, da naj bodo Slovenci zase in Hrvatje zase, ubijajo naše edinstvo in našo bodočnost. To so naši sovražniki s krinko jugoslovenstva. To se pravi z drugimi besedami: Slovenski učitelj, ki je pristaš SLS, iu je ž njo Vred avtonomist, ne spada v učiteljski slan, ampak mora iz učiteljske državne službe ven! Odkrito priznamo, da bi nas bilo tako govorjenje iz ust državnega uradnika na javnem shodu zelo frapiralo, če ne bi vedeli, da je tako govoril gospod dvorni svetnik Gangl!... Slovenskim učiteljem, ki ae še čutijo Slovence, on odreka pravico do kruha v lastni deželi in sicer z utemeljitvijo, da so sovražniki države, ker so avtonomisti z SLS vred! Mi pravimo po isti logiki: Gospod L. Jelene, ki stanuje v tuji liiši, je s o v r a ž n i k hiše in gospodarja, ker hoče imeti sam svoj ključ do svojega stanovanja! In če g. Gangl nima svoje hiše, je tudi on po svoji lastni teoriji sovražnik svojega gospodarja, ako ne pušča na stežaj odprtih vrat svojega stanovanja za seboj, da mu v stanovanju lahko gazdarijo drugi po njihovi mili volji! Mi vemo, da so vse teorije, ki jih je razvijal g. Gangl med burnim odobravanjem tleiteljev-naprednjakov v Rogaški Slatini, navadni demokratski šlagerji , katerim nasedajo le ljudje z nedovoljno izobrazbo, nikdar pa ne bi smel nasedati takim finiam izobražen učitelj, ki ga mora odlikovati kot vzgojitelja srčna kultura in znanstvena izobrazba. O srčni kulturi govoriti pri ljudeh, ki groze drugim z odje-danjqm kruha, je odveč; odveč zlasti v tem slučaju, ker sedanja praksa kaže, da gospodje r e s delajo s a m i to, kar očitajo drugim, mesto da bi pokazali s svojim delovanjem nasprotnikom, kakšen naj bo po srcu plemenit človek v svojih delih. Kar se pa tiče znanstvene izobrazbe, je ravno zborovanje v Rogaški Slatini dokazalo, da ga je še mnogo, mnogo treba, in ker ta pojav iskreno obžalujemo, bo ena naših prvih brig, kakor hitro nam bo dana prilika za to. da ustanovimo za izobrazbo učiteljstva višje učilišče, eveniuel-no pedagoško fakulteto iti tako kolikor mogoče otežimo vstop v ta lepi in vzvišeni ht m elementom, ki ne spadajo vanj. Na ta način bomo ugled učiteljskega stanu mnogo bolj dvignili kot ?. visokimi plačami. Dobra plača je lepa stvar, ampak za ugled pri ljudstvu ni prvi pogoj; dokaz naravnost mizerno plačana duhovščin«, ki HM«- uživala takega spoštovanja med ljudstvom kot danes, ko materijelno trpi, dočim jc učitelj sicer dobro preskrbljen, toda ugled? Proti duhovniku? Izobraženo učiteljstvo bo tudi razumelo, da sokolska propaganda ni nikako vzgojno delo za ljudsko šolo. Glavni in odločilni faktor pri vzgoji otrok so starši in šola nima naloge staršem predpisovati, kako naj vzgoje svoje otroke, ampak šola naj starše samo podpira. Ce si lasti država pravico, v soli nad vzgojo g o s p o d p v a -t i, presega svoj delokrog in tako vmešavanje države v najintimnejša osebna prava staršev ne more roditi dobrih plodov. O zadnji točki, namreč glede indirekt-nega vabila na Slom škarje , naj zapuste svojo organizacijo in pristopijo Udruženju, raje ne govorimo. Ta zahteva je identična z zahtevo, naj r Slomškarji : z a t a j e s v o -je dosedanje principe. Tako trdih zahtev se ne stavlja niti premagancem. Nas pa tndi take zahteve in taka vabila ne opla-še. Mogoče bo kdo klonil pred pritiskom — mi ga ne bomo obsojali, ker vemo, da niso vsi značaji jekleni. Nekaj jekla pa je v naših vrstah tudi in to bo ostalo trdno in neupogljivo, dokler ne zmaga princip, za katerega se borimo. S tem gremo preko zborovanja IJ. J. U. na dnevni red. smdik Rim, 6. sept. Kakor smo že poročali, je rimska Idea Nazionale priobčila kopijo nekega poročila, ki da ga je trgovski izvedenec pri nemškem poslaništvu v Rimu, Strohecker, poslal v Berlin in v katerem omenjeni gospod razlaga svoje načrte, kako da bi se dala italijanska industrija popolnoma usužnjiti nemškemu kapitalu. Ker so drugi listi ua tO odgovorili, da dotični dokument ni v celoti reproduciran in deloma tudi potvoi jen, se je cela sivar izroči ia v razsodbo udruženju italijanskih časnikarjev, ki je zdaj izjavilo, da Idea Nazionale sploh ni imela na razpolago nobenega originala, ampak ie vsesknpaj izkpnstruirala iz raznih deloma resničnih deloma izmišljenih faktov. Ljudje, ki so poučeni, pa trdijo, da je ;. Idea Nazionale : v službi izvesrnega kapitalističnega konzorcija, kateri bi rad italijansko metalurgično industrijo spravil v odvisnost od Francije in zalo razširja po- vest o nemški invaziji v Italijo. Da ,-e je pa ta stvar priobčila ravno zdaj. temu je vzrok to. da ima Zveza narodov pravkar izreči razsodbo o tem, komu naj se prisodijo zgornješlezijski premogovni rudniki. Razkritja o Stroheckerjevem raportu naj bi Italijane preplašila, da bi se postavili na stran Francije, ki bi gornješlezi jske rudnike s pomočjo Poljske eksploatirala iu oskrbovala s premogom iailijanske tovarne. Toda v Italiji obstoja tudi nasprotna struja, ki bi rajši delala z nemškim, ne pa s fran-skim kapitalom in tako si moramo razlagati zdaj tiste velike del; e, ki se vrše v italijanski javnosti o Stroheckerjevih resničnih in umišljenih načrtih. Vidi se zopet enkrat jasno, da za vsemi velikimi političnimi vprašanji tičijo interesi velekapitala, vse drugo — jsamo-opredeljenje narodov itd. so pa Ie fraze. Blagor mu, kdor jih verjame, kajti on bo spal mirno. sj^sst Dunaj, 6. septembra. (Izv.) Močni ma-žarski oddelki, ki so napadli trg Kirch-schlag ob avstrijsko-mažarski meji, so pregnali iz trga in iz sosednjih vasi avstrijsko žandarmerijo in avstrijsko vojaštvo. Cela akcija jc zasnovana jako velikopotezno, tako da smatrajo dunajski politični krogi mažarski napad na avstrijsko ozemlje kot prvi oboroženi poskus za vzpostavitev Habsburžanov tudi v Avstriji. Boji se nadaljujejo in sc jih udeležuje baje nad 30.000 insurgentov. Uporniki so oboroženi z mnogobrojnimi strojnimi puškami in razpolagajo s silnimi količinami municije in ročnih granat. Med ogrskimi četami sc bojuje tudi poseben »hrvatski oddelek«, ki so ga nabrali v Budimpešti. Praga, 6. septembra. (lzv.| V Pragi zasledujejo dogodke ob avstro-ogrski meji z veliko pozornostjo. Vlada je pripravljena, priteči Avstrijcem z oboroženo siio na pomoč, ako bi Ogri nadaljevali svoj pohod proti Avstriji in je stopila tozadevno tudi že v stik z vlado v Belgradu, da se prepreči restavracija Habsburžanov v Srednji Evropi. Praga, 6. septembra, V diplomatičnih krogih smatrajo, da hoče Ogrska s svojim napadom na Avstrijo doseči odpoved Avstrije na Burgenland. Z druge strani pa gledajo v ogrski akciji nevaren poskus vzpostavitve Habsburžanov in pričetek borbe za -integriteto Mažarskc« in zato se pripravljajo na eventuelen oborožen odpor, ako bi Ogri poskušali izpremenili določbe trianonskega mirovnega ugovora. Rim. 6. septembra, italijanska javnost je odločno proti Ogrski. Tudi tu se sun/i, da Ogri zasledujejo svoje posebne namene v zvezi z restavracijo Habsburžanov. Poudarja se pa, da »ReicnsposU, ki sicer sim-patizira s Horthyjem, napad ogrskih band na »Burgenland« ostro obsoja in piše, da je Ogrska pošto la element nereda v Evropi. Avstrija se vsled le blazne odrske politike približuje mali ententi. Kar se tiče zaveznikov, ni res, da bj bili dirigirali mednarodne čete v sporno ozemlje; domneva se celo, da Francozi Ogrsko na tihem podpirajo. Vendar pa sc ne bo posrečilo Avstrijo oškodovati, ker dobi Češkoslovaška v vsakem slučaju mandat, da Ogre ukroti, ako ne izpraznijo »Burgenlanda-. Italija bo na vsak način Avstrijo podpirala; pred- sednik mednarodne komisije je tam itak italijanski general Ferrario. Dunaj, 6. septembra. Kakor poroča Telegraphen KorrespondenzbureaiK iz pristojne strani, se nahaja kraj Kirch-schlag v posest avstr. obrambnih čet. Dunaj, 6. septembra. Uradno se javlja: V situaciji pri Kirchschlagu ni bistvenih jzprememb. Madžarske redne čete in vstaši so izkopali strelske jarke deloma vzdolž meje, deloma pa že na avstrijskih tleh. Značilno je, da je med ranjenci na avstrijski strani skoro največ sanilejcev. Poseben primer brutalitete so napravili madžarski vojaki, ko so slekli mrtvega sa-nitejca in ga obesili na drog. Dunaj, (>. sept. Posebni poročevalec li-sla Neue Freie Presse javlja iz Dunajskega Novega mesta: Ujeti mažarski kolovodja Egam je izpovedal pri zasliševanju, da ga je poslanec stranke malih kmetovalcev pridobil kot voditelja vstašev v njegovi domači občini Bernstein. Upal je, da bo Avstrija, ako zadene na odpor, popustila Zapadno Ogrsko in se skupno z Mažarsko in s pomočjo Nemčije obrnila zoper enten-to. Posebno se je pričakovalo, da bo za-pfiJno-ogrsko vprašanje povzročilo vojno s Češkoslovaško in pozneje tudi z Rumunijo. Egam je menil, da ie zapadno-ogrsko prebivalstvo vneto za Mažars .o. To pa ie bila zmota. Zato se je izjalovila namera. Dunaj, 6. septembra. Na današnji seji zveznega sveta je {Kidal zvezni kancelar Scliober izjavo o Zapadni Ogrskii in je med drugim opozoril na korak pri zvezi narodov'. Nato je bil sprejet predlog, ki so ga stavile skupno vse tri stranke. V njeni se poudarja, da io bila avstrijska republika. odkar obstoji, miroljubna in da je omejila svojo obrambno silo na predpisano mero. Avstrijsko prebivalstvo je zaupalo, da bo družba narodov razoroženi republiki zagotovila mir in jo varovala. Madžarska pa ovira priklopitev Burgen-landa k Avstriji z orožjem in krši tako mir. Zato apelira zvezni svet na zvezo narodov v Ženevi v smislu členov X. in XI. pravil zveze narodov, nai se stot i vse potrebno, da se obvaruje mir avstrijske republike proti vojaškim odredbam Madžarske in da bo Madžarska vpoštevala po st. gerniainski in trianonski pogodbi določene meie. Dr. M. Natlačen: Afera tir, fclilko Brezigarja preti sodiščem. (Dalje.) Sicer stavim, (ta se bo Jutro in morda se kdo za ta moj članek revanširal s tem, da bo vnovič pogrel moj govor izpred dvorca. Je sedmerica ljudi, ki zna ta moj govor že sedem let v celoti na pamet in še več! nekateri so mu vedeli nekaj prav krepkih in učinkovitih stavkov celo pride-jati. Toda naj si nikar kdo ne domišlja je, da mi gredo ti napadi tako zelo na živce, da bom radi tega zaradi ljubega miru< manj energično branil ljudi, ki me prosijo kot zagovornika pomoči. Komur se ta pesem še ni prignusila, naj jo le še naprej popeva! Sedaj pa k stvari sami! Dr. Brezigar je tožil Slovenčevega« odgovornega urednika Mihaela Moškerca zaradi nastopnega članka, priobčenega v Slovencu dne 27. novembra 1920. v številki 272.: :,Dr. Brezigar je imel po zlomu lako slabo vest, da ga v Nemški Avstriji primejo — ne morda kol jugoslovanskega junaka — ampak kol verižnika s krušnimi kartami v Žitnem zavodu nn Dunaju, da se ni upal peljati na mirovno konferenco v Pariz z lastnim potnim listom. Dr. Brezigar, kandidat demokratske stranke, se je vozil v Pariz z diplomatičniiu potnim listom dr. Žerjava. Znancu, ki ga je vprašal, zakaj da se ne vozi z lastnim potnim listom, je dr. Brezigar odgovoril: Saj je vseeno ! Kadi umevanja cele zadeve naj omenim, da je dr. Brezigar tedaj kandidiral na programu JDS v skupini kvalificiranih mandatov v mariborskem \olilnem okrožju za konstituanto. Takoj na prvi pogled je jasno, da vsebuje la članek dve obdolžitvi zoper dr. Brezigar ja: prvič očitek, da je verižil s krušnimi kartami v Žilnem zavodu na Dunaju in drugič, da se je vozil ua mirovno konferenco v IVriz /. diplomaliČilim potnim listom drja. Žerjava. Gre torej za obdolžitev dveh kaznjivih dejanj, kajti uporaba tujega potnega lista v potovalne .ia-mene je po našem kazenskem zakonu (S 320. lit. g k. z.) prestopek, ki se kaznuje s strogim zaporom od treh dni do enega meseca. Slovencev- odgovorni urednik Mihael Moškerc je na tožbo dr. Brezigar j a izjavil pred sodiščem, da prevzame glede lega članka sam osebno vso odgovornost iu »ia se hoče na dr. Bre/igarjevo tožbo brani-nitl s leni, da nastopi za očitke, ki jih vsebuje ta članek, v celoti dokaz resnice. :,Slovenec je že pred 27. novembrom 1920. in sicer v številkah 269. iu 271. precej obširno pisal o aferi dr. Brezigarja glede krušnih kart. V dotičhih člankih, zaradi katerih pa dr. Emil Brezigar tožbe ni vložil, se je o njem pisalo, da je bil pri dunajskem deželnem kot kazenskem sodišču tri mesece zaradi veriženja v preiskovalnem zaporu, da je bila končno proti njemu dvignjena obtožba radi veriženja in da se je meseca novembra 1920 imela vršiti pri dunajskem sodišču zoper drja Brezigarja v tej zadevi glavna razprava, ki se pa vsled zloma Avstrije ni več mogla vršiti, ker se namreč drju. Brezigarju, ki je med tem odpotoval na jug, ni več moglo vročili povabilo za glavno razpravo. Da doprinesem kot zagovornik Mihaela Moškerca glede dr. Brezigarju očitanega veriženja s krušnimi kartami dokaz resnice, sem sc predvsem odločil storiti vse, da dobim vpogled v dotični kazenski spis dunajskega deželnega sodišča. Dne 10. januarja napotil sem se raditega na Dunaj, kjer sem iz registrov deželnega Kot kazenskega sodišča ugotovil: 1. da je bilo pri dunajskem deželnem sodišču pod opr. štev. Vr. II 2516/18 v teku kazensko postopanje zarodi veriženja v zmislu S 23. št. 4. ces. naredbe z dne 24. narca 1017, št. 181. drž. zak. in sicer zoper Frana Majcna, sedaj tajnika JDS v Ljubljani in zoper nekega Cirila Mraka, pravnika iz Čepovana; 2. da je bil dr. Emil Brezigar tekom lega kazenskega postopanja v p r e i s k o • v a 1 n e m zaporu od 1. marca 1918, d o 28. ni a j a istega lela; 3. da je bila zoper dr. Emila Brezigarja in oba že navedena njegova tovariša Majcna in Mraka s strani dunajskega drž. pravdništva dvignjena dne 28. maja 1918. obtožba zaradi pregreška veriženja; 4. da je zoper to obtožbo, dr. Brezigar vložil po svojem takratnem zagovorniku dr. Babniku ugovor, ki pa je bil po dunajskem nadsodišču zavrnjen, vsled česar je postala obtožba pravomočna; 5. da je bila odrejena s sklepom dež. sodišča na Dunaju z dne 5. oktobra 1918. v tej zadevi glavna razprava in sicer na dan 14. novembra 1918. ob 9. uri dopoldne; da se pa ta glavna razprava ni mogla vršili, ker se je ni udeležil niti dr. Brezigar, niti kateri drugi izmed obdolžencev in ker tudi povabilo k tej glavni razpravi glede dr. Brezigarja in njegovih tovarišev vsled nastopivšega vojnega prevrata ni bilo izkazano; 6. da je bil ta kazenski spis od dunajskega dež. sodišča vposlan dne 16. novembra 1920. v Ljubljano višjemu državnemu pravdništvu in sicer po izjavi, ki mi jo je poclal tedaj poslujoči sodni uradnik na II. oddelku dež. kot kazenskega sodišča na Dunaju, »zwecks Einsichtnahme ob eventualer Weiterverfol-g u n g.< Takoj ko sem se vrnil z Dunaja, sem poizvedoval v Ljubljani pri višjem drž. pravdništvu po zadevnem dunajskem spisu. Povedalo se mi je, da ni došel višjemu državnemu pravdništvu v Ljubljani v tej zadevi nikak akt. Poizvedoval sem potem po aktu tudi v pisarni višjega dež. sodišča, drž. pravdništva in dež. sodišča v Ljubljani, toda povsod brezuspešno; o aktu ni nihče nič vedel. Mislil sem že, da se je akt na ta ali oni način izgubil. Stavil sem preiskovalnemu sodniku predlog, v katerem sem pojasnil vse, kar sem v zadevi tega akta dognal na Dunaju, s pozivom, naj preiskovalni sodnik poizveduje za tem aktom in ga izsledi. To se je faktično po par tednih iskanja dne 19. februarja tudi res zgodilo in še isti dan, ko se je kazenski akt dunajskega sodišča našel, je dvorni svetnik Re-gally tudi odredil porotno razpravo v tej zadevi. Medtem je namreč dr. Brezigar po svojem zastopniku dr. Hacinu vložil zoper Mihaela Moškerca obtožbo. Bilo je to dne 13. januarja 1921., dočim sem jaz že omenjeni predlog radi pribave dunajskega ka-zbnskega spisa stavil 15. januarja 1921., torej dva dni potem, ko je bila obtožnica že vložena. I)a navajam te datume se mi zdi važno radi tega, ker trdi dr. Emil Brezigar v svoji obtožnici izrecno, da kaznjivih dejanj, ki m u j i h je »S o v e n e c« v gori citiranem članku podtaknil, on nikdar zagrešil ni. Obtožnica se končuje doslovno z beseda-mi: »K erjaz dejanj, katera se mi v citirani notici očitajo, nikdar zagrešil nisem, je obtožnica utemeljena.« Porotna razprava se 26. februarja ni mogla vršiti, ker je stavil dr. Brezigar po svojem zastopniku predlog, da se povabijo k porotni razpravi priče, ki jih ni bilo več mogoče pravočasno dobiti k sodišču. Tudi v naslednjem porotnem zasedanju meseca junija se iz enakih razlogov porotna razprava ni mogla vršiti in se je tako zadeva zavlekla do 3. septembra. Medtem in sicer dne 11. maja t. 1. pa je vložil dr. Brezigar po svojem zastopniku dokazni predlog, v katerem odkrito priznava, da je vse to res, kar mu očita obtožnica dunajskega drž. pravdništva, pristavlja pa, da to, kar je glasom citirane obtožnice učinil, ne gre kvalificirati kot veriženje, ampak kot veleizdaja zoper Avstrijo. Na dolgo in široko razlaga, kako, kje, v čigavi družbi je tekom vojne delal propagando za zlom Avstrije; za tako delo pa je bilo treba mnogo denarja, ki ga pa on sam in njegovi tovariši niso zmogli in da to propagandno delo za razrušitev Avstrije omogoči, se je dr. Brezigar odločil, da je začel prodajati krušne oziroma močne karte. Manipulacija z močnimi nakaznicami, kakor jo opisuje obtožnica dunajskega drž. pravdništva in kakor jo priznava sedaj tudi dr. Emil Brezigar sam, pa je bila kratko sledeča: Dr. Emil Brezigar je bil pri dunajskem žitnem zavodu 1. 1917. in 1918. vodja oddelka za kontrolo krušnih in močnih nakaznic. Od krušnih komisij so prihajale na ta oddelek potom dunajskih magistrat-nih uradov tudi take močne nakaznice, ki so bile z imeni k prejemu moke upravičenih strank že izpolnjene, a še neizrabljene. Zgodilo se je to n. pr. na sledeči način: Stranka je močno nakaznico pri krušni komisiji sprejela in jo s svojim imenom tudi že izpolnila; še predno pa je šla s to nakaznico h konsumni organizaciji, kjer naj bi dobivala za naslednjo preživno periodo na njeno družino odpadajočo množino moke, pa se je preselila v okoliš druge krušne komisije, ali se je izvršila v družini stranke glede števila oseb sprememba. V takem slučaju je šla stranka h krušni komisiji s svojo še neizrabljeno močno nakaznico; krušna komisija je stranki močno nakaznico odvzela in ji zato izstavila drugo močno nakaznico, ki je odgovarjala novemu številu oseb družine oz. spremenjenemu bivališču stranke. Te odvzete že z imeni izponjene, a še neizrabljene močne nakaznice so se potem od krušnih komisij potom magistratnih uradov predložile oddelku za kontrolo krušnih in močnih nakaznic pri Žitnem zavodu. Na ta način so te močne nakaznice prišle tudi v roke dr. Emila Brezigarja kot vodjo tega oddelka. Dne 21. februarja 1921. pa se je zgla-sil v pisarni konsumnega društva bančnih nastavljencev na Dunaju neki moški in se tam ponudil, da preskrbi konsumnemu društvu tedensko po 400 do 500 kg moke proti plačilu 7 K za kg. Organom konsumnega društva je dotični moški razlagal način dobave ponudene moke nekako sledeče: Na razpolago bi dal konsumnemu društvu potrebno število močnih nakaznic, ki še niso izrabljene. Konsumno društvo bi kupone teh močnih nakaznic na zadnji strani žigosalo s svojim pečatom ter tako žigosane kupone predložilo oddelku za kontrolo krušnih in močnih nakaznic pri Žitnem zavodu obenem s prošnjo, naj se mu na te kupone odpadajoča višja množina moke nakaže. S tem bi se namreč konsumno društvo pri oddelku krušnih in močnih kart izkazalo, da je število pri tem društvu vpisanih strank narastlo za toliko, kolikor izkazujejo nanovo predloženi kuponi. Na poziv se je dotični moški — bil je to neki gališki židovski akademik — zgla-sil zopet na večer istega dne. Povedal je, da je on samo nekak odposlanec druge osebe, ki čaka nanj in na njegovo poročilo v neki kavarni. Na željo organov konsumnega društva bančnih nastavljencev pa je dotični Žid privedel v pisarno konsumnega društva dotičnega drugega gospoda, to je jurista Cirila Mraka. Ta je v pisarni konsumnega društva ponovil že po Židu Weilerju stavljeno ponudbo in način manipulacije z močnimi kartami enako pojasnil. Trdil je, da je on sam v službi pri Žilnem zavodu in da stavi to ponudbo konsumnemu društvu sporazumno z vodilnimi osebami Žitnega zavoda. Enako je razlagal Mrak svojo ponudbo tudi proti policijskemu agentu, ki je bil medtem te-lefonično poklican v pisarno Konsumnega društva bančnih nastavljencev in ki je bil Mraku predstavljen kot član načelstva tega društva. Seveda so Cirila Mraka nato takoj odvedli v zapor. Pripomnim, da je ob tej priliki Ciril Mrak predložil Konsumnemu društvu bančnih nastavljencev takoj 175 neizrab- Vtisi z IJubljan Udeležba. Kljub številnemu uradniškemu osebju, ki zeva po prostorih sejmskega urada, je prav težko dobiti točnejših informacij glede obiska sejmskih prostorov. V kolikor se je nam posrečilo dobiti informacij, lahko trdimo, da si je ogledalo dosedaj nad 35.000 ljudi razstavišče. Med temi se ie včeraj nahajalo prav mnogo južnih bratov iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine in celo nekaj bolgarskih interesentov je prišlo. Kupčije, Da ie med temi tisoči obiskovalcev največ ljudi, ki so prišli zgolj radi radovednosti, ali pa, ker se interesirajo za razvoj naše trgovine in industriie, je razumljivo. Presenetljivo pa je, koliko kupčije se je že tekom teh prvih dni sklenilo. Predvsem so solidne podeželske slovenske tovarne našle toliko odjemalcev, da jih morajo za enkrat skorai odklanjati, ker ne bi mogle izvršiti vseh naročil. Paviljon F, Med paviljonom E in F se nahaja elektrarna, ki preskrbuje vse prostore z električno razsveljavo i ndaje za stroje potrebne gonilne moči. V paviljonu F je predvsem zastopana železna in kovinska industrija. Precejšen del paviljona zavzemajo Strojne tovarne in livarne d, d. (Ljubljana), ki so razstavile večje število industrijskih strojev, ki so vsi neprestano v obratu, in tudi poljedelskih strojev. Občinstvo z radovednostjo ogleduje, kako razni stroji izvršujejo naravnost neverietne stvari. Ogleduje pa si tudi druge kovinske predmete teh tovarn. Te tovarne so postavile na prostem tudi tri bronaste zvonove lastnega izdelka, na katerih naši podeželski obiskovalci kaj radi izkazujejo svojo umetnost v ubranem zvoneniu. — V tem paviljonu so zanimivi tudi oddelki F 103: »Komet« (Ljubljana) — F 104: Š t e b i in T u j e č , strojno elektrotehnično podietie, Ljubljana, in »Tita n«, tovarna železa v Ljubljani, F 111. — Pred oddelkom F T34 se pa prav radi ustavljajo zakonski pari, ki si ogledujejo in izbirajo otroške vozičke, ki jih je razstavila tovarna te stroke: Batjel Franc iz Ljubljane, Tovarna je boli znana pod imenom »Tribuna«. Posebna pozornost je novi model »Tribuna« sistem (Batjel) otročji voziček, ki prekaša inozemske proizvode. To je krasni izdelek, tehnično premakliivo skupaj zložljiv. To je popolnoma domače delo, podjetje ie narodno in edino te vrste v Jugoslaviji. Lastnik in voditelj podjetja je znani pred vojno v Gorici bivajoči industrijec. Geslo podjetja je: solidna postrežba, nizka cena, dobro garantirano domače blago. Novi ceniki na razpolago. To nas osamosvoja na našem narodno gospodarskem polju, — Paviljon obsega oddelke 101 do 160. Češkoslovaški paviljon je po zunanjosti eden najbolj okusno zgrajenih paviljonov. V njem je razstavilo več čeških tvrdk, med njimi podjetna tovarna J. P r o-kopa synovi iz Pardubic, ki je eno naj- Koncesije Rusija Japonski? Pariz, 6. sept. Glasom tukajšnjih li- j stov se otvori v tem mesecu konferenca med dalnjevzhodno sovjetsko republiko in ljenih in še nežigosanih močnih nakaznic. Tekom preiskave, ki se je na to vodila, se je dognalo, da je Ciril Mrak dobil dotične močne nakaznice in pa seznam dunajskih konsumnih organizacij, ki so dobivale moko neposredno od dunajskega žitnega zavoda, iz rok takratnega tajnika Jugoslovanskega kluba Frana Majcna, ki je dal Mraku tudi vsa potrebna navodila za vnovčenje močnih nakaznic. Vse niti pa so kazale na to, da ne more biti prvotni in glavni krivec te manipulacije nihče drugi kakor dr. Emil Brezigar, ki pa je ves čas svojega trimesečnega preiskovalnega zapora vsako krivdo odločno tajil. Preiskava pa je ugotovila tako težke momente, dokazujoče krivdo drja. Brezigarja, da se je končno izkazalo kot nemogoče, da bi bil kdo drugi to akcijo započel. (Dalje »ledi.) semnja. večjih i nnajstarejših podjetij za gradbo mlinov, Njeni v to stroko spadajoči predmeti so edini te vrste. Paviljon G. Po razstavljenih predmetih ga lahko delimo v_ tri večje oddelke in sicer v oddelek za lesno in stavbinsko industrijo; oddelek poljedelskih proizvodov, hranil, pijač itd., oddelek poljedelskih strojev in avtomobilov. Obsega oddelke 161—220. Oddelek G 102: inž. H i 1 le Rudolf kot zastopnik svetovnoznanih tvrdk Puch in Deimler ie razstavil več avtomobilov, ki so predvsem predmet resnega zanimanja zagrebških veletrgovcev in denarnih inteligen-tov. Pozornost vzbujajo oddelki G 163: Ket-t e J., konfekcijska trgovina, in J. R o j i n a, krojaštvo, Ljubljana. — Stavbeni podjetji Ravnikar Franc, Ljubljana (G 165) in inž. dr. M K a s a 1 (G 168). — Razstava lanenega olja od tvrdke Zabretin drug, Britof pri Kranju, se nahaja v oddelku G 185. — Gotovo najbolj privlačen pa je v tem paviljonu zelo okusno urejen oddelek G 182; Tvornica čokolade in likerjev o o. trapistov v Rajhenburgu ob Savi: L. 1881 so prišli oo. trapisti iz samostana »Notre Dame de Dombes« v bližini Lyona v Franciji v Raj-henburg. Zgodovinsko znamenito iz 12. stoletja izhajajočo graščino so kupili ter jo spremenili v tihe samostanske prostore. Po znanem geslu »moli in delaj« se ravnajo tudi oni ter oiijo poleg spokornega življenja tudi polje-elstvo in se pečajo z izdelavo raznih vrst čokolade, čokoladnih izdelkov in svetovno znanih likerjev. To tovarno so ustanovili leta 1895. Vsled izredno dobre kakovosti in solidne cene so ti izdelki postali opasen konkurent inozemskim tovarnam in jih občinstvo prav rado kupuje. Tovarna je povsem moderno opremljena; ima lastno elektrarno in tiskarno. Povojne razmere ovirajo tudi tukaj normalen razvoj, vendar se je marljivim oo. trapistom posrečilo vzpostaviti kljub velikim ^težkočam obrat v polnem obsegu in zamorejo vsaj v gotovi meri ustreči svojim številnim odjemalcem. Njihovi izdelki so zelo razširjeni po visej Sloveniji, največ pa po Hrvatskem, Bosni in Dalmaciji. Pa tudi inozemska naroČila niso ravno redka. Njihov oddelek na razstavišču je vedno oblegan od številnih odjemalcev in skromna brata komaj zamoreta dajati vsem potrebna pojasnila. V oddelku G 181: Zdravilišče Slatina-Radenci si človek lahko ugasi žejo z iz-borno mineralno vodo, ki je ena najboljših t« vrste v Sloveniji. Tvrdka Robert Diehl je v oddelku G 189 razstavila svojo znamenito specialiteto »Konjak-Medicinal«, Poleg tega oddelka pa je razstavila v G191 tvornica Bizjak in drug iz Rogaške Slatine svoje znane kekse, v oddelku G 190 pa so razstavljeni priljubljeni izdelki Kolinske tovarne kavinih primesi. — Zunaj v oddelku 208 je podjeten trgovec Klemenčič Josip iz Novega mesta razstavil peči in pečarske izdelke. japonsko vlado v Vladivostoku. Japonska dobi kot protikoncesijo za to, da sklene z Rusijo trgovinski dogovor, cel otok Saha-lin, polotok Kamčatko in ustje Amura. Japonska je storila dalnjevzhodni republiki LISTEK. Analole Le Braz: Islandska velika noč. Iz francoščine prevel P. V. B. (Dalje.) Eden izmed nas — imenoval se je Ga-randel in bil doma iz trga Trezenyja — se je ravno o pravem času spomnil, da njegova mati nikoli ne pozabi, vtakniti na dno njegovega kovčka med razne stvari vejico blagoslovljenega lesa, ki naj bi ga obvarovala vseh nesreč. Šel je po njo in jo pritrdil nad oltarjem na jambor. Ta zelena, na pol posušena vejica je bila majhna, a vkljub temu nas je veselila in kar toplo se nam je storilo, če smo pomislili v temni polarni pokrajini na nežno bretonsko pomlad. Ta vejica nam je navdajala srce z radostjo. »Pa recite, če niso pametne misli moje drage matere,« je rekel Garandel. Ko so bile priprave končane, je kapetan zapovedal fantu, naj stopi naprej k zvoncu: >Ti boš zvonil, ko ti bom dal znamenje, ko bo Sanctus« Jaz sem stal na svojem mestu pred oltarjem, ki mi je komaj segal nad kolena. Veliki jambor je tvoril z drogom počez na nebesih velikanski križ in iz njega so izhajale vrvi in lestvice. Misčricorde se je lahno zibala, prav nežno in mehko, tako cla sta se priklanjala z desne na levo in z leve na desno kipa paimpolske Matere Božje in tregorskega svetnika. Vse je bilo tiho, le valčki so lahno pljuskali ob ladjino steno. Skozi vrvi sem videl jeklenomodro brezkončno morsko valovanje. Možje so se zbrali v krogu okoli mene. Oblekli so za slovesnost svoje najlepše srajce in najčistejše hlače. Boljše se ne bi mogli obleči, če bi bili šli k farni maši. Samo veliki volneni živo barvani šali, ki so bili zavozlani na grlu, in debeli zimski telovniki, ki so jih vrgli čez rame mesto plaščev, so naznanjali bližino severnih dežel. / v Lahko začneš, Jean Rene! je rekel kapetan. Odkril sem svojo kučmo iz kožuhovi-ne, ki je bila že tričetrt gola in napravil znamenje križa: »En hano an Tad, hag ar Mab, har ar Spered Santel!... Na kakem drugem mostu, bi bila tako scena smešna in jaz bi gotovo napravil utis čudnega »župnika'. Toda tu na tej samotni ladji, v brezkončni tišini in prazni brezmejnosti, se ne bi našel nihče, ki bi si upal smejati. Mi v resnici na kaj takega še mislili nismo... Jaz som bil jako resen in, da vam priznam, malo ganjen, kakor vedno, kadar sem na ta način imel službo božjo. Bil sem od onega časa, ko sem pustil bogoslovje, vedno človek, ki je zgrešil svoj duhovniški poklic. Tudi ostali so se obnašali na zelo pobožen način. Nekateri so našli v žepih nedeljskih oblek pozabljen rožni venec, ki je bil še od jeseni tam, in so ga izvlekli na dan. V globoki splošni zbranosti sem pričel vrsto bretonskih molitev. Tovariši so deloma stali, deloma se naslanjali na vrvi in odgovarjali. Njih debeli, hripavi in zategnjeni glasovi so vzbudili v zvenečih globinah prostora dolge, čudne, nenavadne odmeve, kakor da bi nekje prav daleč množica nevidnih trum začela moliti z nami. In v počet-ku nam je bilo to nekako neprijetno. Saj veste, kaj se govori: kadar se moli na Is-landu na glas, vam odgovarjajo duše zgubljenih:, ki blodijo v teh krajih. Večkrat sem slišal praviti, da je stari Loll iz : Margueritec neko noč začel na glas moliti Pater noster, da se ne bi dolgočasil med ribarenjem, in da so se naenkrat dvignili glasovi iz globine voda in ponavljali za njim vsako besedo. Ves začuden in tudi prestrašen je obmolknil. Tedaj pa je začul pod seboj v morju nekak globok vzdih in nek glas je otožno zamrmral: >;Ce bi bil molil naprej do libera nos a malo, bi nas bil vse odrešil.« Na krovu Misericorde smo morali oni dan odrešiti več kakor eno dušo umrlih islandski li ribičev, kajti šli smo do konca svoje molitve. Po končanih molitvah je prišlo čitanje maše. Cital sem iz stare masne knjige, ali bolje rečeno iz zelo debele cerkvene obredne knjige, vezane v ovčjo kožo in z bakrenimi obitki, ki sem jo dobil v dar od g. Blčaza, rektorja v Plouguielu, tisti dan, ko sem odpotoval v bogoslovje. Vse moje ribje love je napravila ta ljuba stara knjiga z menoj in večkrat je malo manjkalo, da bi se oba potopila. Imam jo še danes in vam jo hočem pokazati. Važni dnevi mojega življenja so zapisani v njej na spominski strani in dodal sem jim svoja premišljevanja. Videli boste, da ona velikonočna nedelja ni v njej pozabljena in da so celo zadnje besede mojega brata... Toda idimo lepo po vrsti. Ko sem bil pri Sanctusu, je kapetan dal znamenje fantu in zapovedal moštvu: »War an daoulin, potred!« (Na kolena, fantje!) Tako smo ostali eno ali dve minuti sklonjeni in tihi in poslušali glas zvončka. Zaprli smo oči, da spet vidimo v duhu cerkev rojstnega kraja, oltar okrašen z zelenjem in cvetjem, z zlatom vezena oblačila duhovnikov in v ladji na nagnjenih tilnikih žensk visoke avbe iz belih čipk, ki so izgledale kakor velika jata golobov. In ko sem končal Ite missa est, je kapetan rekel: »To še ni vse, Jean-Ren6: pri vsaki veliki maši je treba tudi petja.« »Da, da,« so zaklicali ostali, »peti moraš!« Že iz časa svojega prvega obhajila sem slovel radi svojega glasu in ravno radi tega me je vzel Dom Bleaz, rektor v Plouguielu, za cerkvenega pevca in zasanjal, da postanem kdaj duhovnik. Ko sem zrastel in so se mi prsa razširila vsled neizmernih morskih sap, si lahko mislite, da sem nosil v sebi cel register orgelj. Štev. 203. SlftTMC, dne T. septembra 1921. Str^ti 3 veliko uslugo že s tem, da je pustila pasti ruske monarhiste v Sibiriji. (Ta vest bi mogla odgovarjati resnici, če bi ne bilo znano, da Združene države Severne Amerike take pogodbe pod nobenim pogojem ne bi priznale.) Grško-turška vojna. Carigrad. 5. septembra. Bitka ob Sa-kariji se zdi, da se obrača za Grke na bolje. Kemal isti so odpoklicali svoje čete iz veliko obrambne cone nazaj. Čete se umikajo v najlepšem redu. Grška zmaga torej še ni končnoveljavna. i svet. Belgrad. 6. septembra. Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašič poročal o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je zapustil posteljo in se preselil v Versailles. Potem se je pretresalo albansko vprašanje in položaj v okupirani Baranji. Minister Trifkovič je zahteval od vlade instruk-cije, v kateri smeri naj dela z zakonodajnim odborom. Za pretresanje načel novega volivnega zakona se bo sklicala posebna seja. -I- Papežev« pismo školu Bartoloma-ftiju se obširno komentira v pariškem ~>Joumal des Debats. 4. septembra t. 1. List omenja abdikacijo škofa Karlina in preganjanja, ki jih je imel pretrpeti pokojni biskup Mahnič ter sodi, da ima papeževa obsodba fašizma in italijanske vlade velik pomen. Papež je inozemstvo opozoril na nenormalne razmere v Italiji, kar bo imelo svoje posledice. -j- Kaj je z Barošem? Gabriele D' An-nunzio je iz inozemstva ali kjer že prebiva, naslovil na svoje :>ardite-, ki so bili zasedli luko Baroš, poziv, da luko zapuste hi jo izreče reški nacionalni gardi. Pravi, da je to povelje izdal zato, ker je prepričan, da se Baroš ne bo izročil sovražniku'-, to je seveda, r barbarski Jugoslaviji. — Še enkrat vprašamo našo vlado: Kaj je z luko Baroš? ' Velja tudi za severne kraje. Z ozirom na neurejene razmere v Južni Srbiji piše Epoha od 5. septembra: Težke posledice nezrele ali bolje rečeno: nikake politik)? je treba čim prej in čim radikal-nejše •flzitefiviti. To se da pa doseči le, če V južnih krajih naše države prenehamo z otrov^) ^jrankarsko politiko, če izvršimo reorganizacijo uradništva in če resno preiskujemo potrebe tamošnjega prebivalstva. Če radikalci in demokratje s svojo dosedanjo politiko ne bodo nehali, bodo ustvarili slično stanje tudi v drugih delih države. -i Policajizacija Jugoslavije. Današnje v Narodne Novinec objavljajo naredbo hrv. pokrajin, namestnika, s katero se politično poverjeništvo za mesto Zagreb z današnjim dnem pretvarja v policijsko ravnateljstvo v Zagrebu. -j- Demokratje in radikalci. Iz Belgrada javljajo: Glavni odbor demokratske stranke je danes razpravljal o odnošajih z radikalci. Poudarjala se ie potreba, da se koalicija z radikalci obdrži, ker je treba, da vlada, ki je sprejela ustavo, izdela tudi zakone v duhu te ustave. Sklenilo se je apelirati na radikalce, da ustavijo kampanjo proti demokratom ter se bo v tem smislu predložil g. Pašiču memorandum, v katerem se zahteva, da naj radikalci v uradnem komunikeju obsodijo akcijo Sto-jana Protiča. -j- Za avtonomijo Sibinja. Tudi v onem delu Sibinja, ki je pripadel Rumuniji, se jc pojavila močna slruja z zahtevo po avtonomiji. Tamošnja avtonomistična stranka je stala doslej v ostri opoziciji proti vladi v Bukareštu, kjer so vladale •čisto neomejeno stranke iz stare Rumu-nije. Ko pa je postalo vprašanje kronanja kralja aktualno, je vlada izrazila željo po kolikor mogoče široki koalicijski vladi, da tako dokumentira narodno enodušnost v želji in zahtevi po kronanem kralju vse Velike Rumunije. Sibinjski avtonomisti se pa niso hoteli udati ne prošnjam ne pret-njam vlade, dokler ne dobe zagotovila, da bo vlada vpoštevala njihove želje. V Bukareštu so se z ozirom na bližajoči sc termin kraljevega kronanja udali željam opozicije in vlada je imenovala kot posebnega ministra za Sibinj dr. Petra Groza, ki je opoziciji obljubil, da bo ukinil samovoljo pri premestitvah uradnikov, da bo uveljavil neodvisnost sodnikov in odpravil policijski režim. S temi obljubami je opozicijo začasno potolažil, ni pa še gotovo, aH bo opozicija pristala na vstop v vlado. -j- Albansko vprašanje ie zopet na ta-pelu. Velesile bi, kakor se zdi, ne imele nič proti temu. če bi se Albaniji prisodile meje londonskega traktata i/, leta 1913,, toda Grčija in Jugoslavija s tem nista zadovoljni. Zveza narodov, ki ima o tem vprašanju .odloči*'., je torej v zadregi. Mi čisto "odkrito povemo,'1 ujiam še več Albancev v naši državi ni čisto iTic "ireo. ker imamo že itak dovoli takih nemirnih in d(X>ufle- mentov, kateri obremenjujejo našo državne kaso za par stotin milijonov na leto. Res ne vemo, čemu naj bi anektirali par severnoalbanskih plemen, da bi potem tam vzdrževali vojsko, žendarmerijo in Wranglove kozake. Albanija Albancem, j noša vlada pa naj se pri velesilah rajši zavzame za to, da se nam prisodi Koroška do Drave in da se točno izpolni rapallslca pogodba. Dnevne notica. — Zopet nameravan atentat. Iz blejske okolice nam poročajo: Včeraj zvečer okoli 7. ure sta šla dva kmečka fanta s poljskega dela domov. Na hrbtu sta nesla vsak velik koš. Pri kilometrskem kamnu 40-32581 sta se ustavila. Ker ni bilo nikogar v bližini in je bila že tema, je bil po njihovem odhodu precej širok pas na novo z gramozom posute ceste moker. Za njima je gnal Jančev pastir vole s paše. Ker je živina začela Jizati kamn.je, se je pastirju to zdelo zelo sumljivo in je ta nenavaden pojav takoj javil doma očetu županu. Župana je spreletel strah. Stegnil je kazalec na desnici, ga nesel počasi na čelo in še počasneje uganil: . ure naprej se pa vršijo sprejemni izpili. Takisto bodo ponavljalni in dodatni izpili 12. t. m., 13. t. in. pa je vpisovanje učencev II,—VIII. razreda. Začetek pouka ie 14. t. m. Natančnejša pojasnila v veži na črni deski. š Minister Spaho v Mariboru. Včeraj dopoldne se je pripeljal v Maribor v spremstvu pokrajinskega namestnika Hribarja trgovinski minister dr. Spaho. Ogledal si je tovarne v Rušah in elektrarno na Fali. Ko se je vrnil v Maribor, je okrajni glavar spremil ministra dr. Spaha in pokrajinskega namestnika Hribarja k knezo-škofu dr. Napotniku, ki je oba povabil na kosilo. Dr. Spaho se je ob 2. uri popoldne z brzovlakom odpeljal v Belgrad, g. Hribar pa z avtomobilom v Ljubljano. š Mariborski občinski svet je imel sinoči svojo redno sejo. Sprejet je bil predlog, da se zida 50 stanovanj za nieslne uslužbence, enako naj tudi država in banke zidajo za svoje nastavljence. Odborniki SLS mj stavili jirediog, da se občinski odbor izjavi za revizijo ustave in za nede-Ijcno Slovenijo. Proti temu predlogu so bili odborniki NSS in JDS. Soc. demokrati so v bistvu soglašali s predlogom, niso pa avtonomijo, kot jo zahteva SLS. Soc. dem. Slanovec je nato stavil nov ki je v bistvu podoben predlogu SLS. Ta predlog je bil po daljši debati sprejet. lj Demokratski švindel ali anketa zopor draginjo. Dne 5. t. m. je magistralni svetnik dr. Zamik na iniciativo predsedstva pokrajinske vlade sklical na magistrat!! nekako anketo za pobijanje draginje. Označil jo je sam najboljše s tem, da !e>. ko je to zgodovinsko anketo otvoril, dejal, da ne pričakuje od nje posebnega uspeha, kakor je to citati črno na belem in nekaj občinskih svetnikov, ki so bili od vlade na enketo komandirani uradniki, in nekaj občinski hsvetnikov, ki so bili povabljeni tik pred otvoritvijo cele komedije. Klub občinskih svetovalcev SLS je od vlade uprizorjeno anketo ignoriral, ker noče prevzemati odgovornosti za ta švindel, ki naj natrese ljubljanskemu prebivalstvu nekaj peska v oči', češ, draginja je res huda in mi, visoka pokrajinska uprava za Slovenijo, čutimo s teboj, od vseh strani odirani iti oskubeni konsument ljubljanski, toda mi ne za celo reč prizadevamo in smo sklicali anketo!... Anketa se je res vršila, glavno besedo pa je imel gosp. Ribnikar, ki je od mestnega živino-zdravnika avanzirat do IV. čina, v katerem so bili pred vojsko feldmaršallajtnanti in deželni predsednik — na vsak način človek, ki čuti draginjo! Pri celi prireditvi je manjkalo samo še vrlega člana JDS, gospoda Predoviča, da bi svetoval, kako naj bi se odpravila draginja, ne da bi pri tem trpeli njegovi sijajni milijonski gšefti s hrvatskimi prešiči, Icojih prijetni vonj ljubljanski konsument duha ne na domačem štedilniku, ampak na glavnem kolodvoru, kjer čakajo brez carinskega postopanja izvoza v Italijo in Bavarsko. Anketa je tudi storila nekaj sklepov, kojih usoda bo, da bodo \ miznici predsedstva kraljeve pokrajinske uprave za Slovenijo ali pa v belgrajskem ministrstvu spričo draginje, kuriva služili za ogrevanje uradnih prostorov. Seveda bodo vsi dobesedno priob-čeni v današnjem Juiru v dokaz, kako demokratska stranka preganja draginjo. Koliko pa bo oslov, ki bodo io verjeli in. potem še pri predsloječih volilvah glasovali za JDS, to je drugo vprašanje. Ljubljanske gospodinje, ve se pa veselite! Anketa je storila svoje delo in žo čez par dni se na trgu pojavi na čudežen način krompir, ki so ga špekulanti nedavno vsega pokupili in izvozili... Ij Cene na ljubljanskem trgu stalno rastejo, ali pa ni blaga . To je že stara praksa. Včeraj in danes masti skoro ni bilo videti, le na dveh stojnicah tenko-plastni špeh z debelo kožo vred po maksimalni ceni; ali je določena lista maksimalna cena za Špeli ali za kožo, nismo mogli dognali. Pač pa so znali pretkani mesarji svoje znane odjemalce postreči na drug način: ; Gospa, to ni za vas. Oglasite se pri meni doma. Lepo blago imam in po ceni, 100 procentov bolje od tega in velja samo 70 kronic kilo. Sedaj kupite, ker bo zaradi drage koruze mast še mnogo dražja. Prosim, gospa, koliko naj rezerviram za vas?c — So vendar-le še dobri ljudje naši mesarji, ki ima razum za špeh. lj Za narodovo prosvelo in zdravje. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi ob priliki 4. kongresa jugoslov. le-karskega društva dve brezplačni kinematografski predstavi v prostorih kino v Ideal:v Ljubljani, Aleksandrova cesta I, in sicer: Četrtek 8. t. m. Tuberkuloza , predava dr. Jamar, petek 9. t. m. Malarija::, predava dr. Kujundžič. Pričetek obeh predstav točno ob 18. uri. Vstop prost, toda samo odraslim obojega spola. lj Letno gledališče v Park-hotelu Tivoli (arangemenl Aloma Conipany) si je z v resnici velikomestnim, vsake pohvale vrednim sporedom pridobilo priznanje obiskovalcev. Nastopajoči umetniki, kakor Gorska s svojim žametastim altom itd. so se na mah priljubili obiskovalcem. Brez izjeme vsi člani Letnega gledališča zaslužijo polivalo, v prvi vrsti pa g. Ridišer, Willianis, Trio Bartakoff, Duo 'lyllis, gdč. Kitama ter ga. Boškovičeva. Predstave se vrše vsaki don z raznovrstnim sporedom ob 8. in pol uri na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani hotela Tivoli. K lj Pes okrog sveta. V našem uredništvu se je zglasil danes francoski Švicar g. Maxime Leuret iz Ženeve, ki potuje peš okrog sveta. To je njegova druga Inra. Prvo je započel 1. 1914 tile pred izbruhom vojske. Posrečilo se mu je po dolgih naporih, da je prepotoval Evropo, Azijo in Ameriko od severa proti jugu ler nato nazaj do Srednje Amerike. Tu so jc I. 1018 vkrcal na ladjo, ki pa se je potopila. Pri tem je izgubil vse svoje dokumente, ki so (loko/ovali njegovo pot okrog sveta. Zato ,,ni švicarski turistovski klub ni izplačal obljubljene nagrade. Vsled lega se g. Leuret nahaja drugič na potovanju. Iz Ljubljane odide v Maribor, odtod v Avstrijo, Madžarsko, Rumunijo. Ker mu je pot po Mali Aziji vsled vojske najin že onemogočena, bo VM v Egipt, Abesinijo in odtod z ladjo v Indijo, llongkong itd. iu iialo v Ameriko. Med potjo predava o svojih doživljajih ter pro- ! daja razglednice in znamke. To je edino, s čemur si omogoča potovanje. Ko se vrne j v Švico in dokaže z dokumenti v svoji knji- j gi, ki jo nosi s seboj, resničnost svojih na- j povedb, dobi bogato nagrado. i OrEovski Telovadni odsek »Orel« v Kamniku priredi na Mali Šmaren dne 8. septembra t. 1. javno telovadbo na dvorišču pri Rode-tu v Kamniku. Bratska društva in telovadne odseke kakor tudi vse prijatelje orlov-stva, pred vsem katoliško mislečo mladino, vljudno vabimo, da se naše odsekove prireditve udeležijo. Bog živi! Kralj Matjaž, narodna pesem, ilustriral Fran Krali. založil dr. Albin Štele, tiskala in klišeje izdelala Jugoslovanska tiskarna, v Ljubljani 1921. Cena izvoda na finem kartonu (samo 200 izvodov) 40 din. (160 kron), s poštnino 10 K več, izvoda na finem papirju za umetniške reprodukcije pa 35 din. (140 kron), s poštnino 8 K več. Knjiga se naroča v knjigarni L. Schvventner v Ljubljani. Kdor razpeča 10 izvodov in jih skup naroči, dobi enajstega zastonj. — Ilustrirani Kralj Matjaž, ki smo ga imeli priliko prvič videti na XIX. razstavi v Jakopičevem paviljonu, je izšel sedaj v knjižni obliki. Knjiga je umetniški in tiskarski uni-kum v slovenskem knjigotrštvu, od prve do zadnje strani je vse kliširano. Vsebina knjige je znana narodna pesem o Kralju Matjažu in Alenčici. Cel tekst je Fr. Kralj spisal v posebni kaligrafični pisavi, ki si jo je sam izmisli! kot dekorativno posebno učinkovito in lahko prilagodljivo stilizacijo naše pisave. To stili-zacijo si je priredil umetnik že prej in jo z uspehom porabljal pri svo.ih plakatih in risbah. Lahko se reče o nji, da je estetsko neoporečna; pisava sama in prosti sistem, po katerem jo razporeja, je dekorativno učinkovita in se da z lahkoto prilagoditi različnim potrebam; pri tem pa je lahko čitljiva; princip obstoja na tem, da pusti črki njeno navadno obliko in je ne kvari, dalje da pentlje in druga karakteristična znamenja posameznih črk močno poudari; vezilne črte pa zelo iztegne; črta, s katero tvori pisavo, ie skoz in skoz enako debela. Potek pisave podreja dekorativnemu ritmu in ga le redko uporablja v ravni črti. Pri Kraliu Matiažu je pa ta prvotno dekorativni ritem poteka pisave izpremenil v ritem odgovarjajoč vsebini: že zunanja slika pisave nai bo slika vsebine. — Vzemite kot primer samo prvo kitico, kjer so prvi štirie verzi o ženitvi Matjaževi napisani v prijetnem, lahko valujočem ritmu veselja. Ozadje tvori ornament iz lipovih listov in cvetov (slovansko ozadje). Po sredi preko lista je potegnjena grozeča črna lisa slutnje nevarnosti. Naslednji verzi v svojem poteku nenadoma porušijo dosedanji mirni ritem in padajo proti desnemu kotu. Ker gre pisava preko črne lise, ie bela, kar daje zunanjemu licu uredbe poseben mik. Matjažev odpor v zadnjih dveh verzih te strani je izražen s tem, da se ritem teh dveh ostro postavi kot vstajajoč v svojem koncu proti padanju prejšnjih. Zanimivo je, kako potem do boja postaja vsaka stran vedno bolj grozeče črna, dokler se povest o boju samem ne vrši na čisto črnem ozadju v beli pisavi. Črno ozadie začne izginjati, ko se Matjaž odpravi v •furčijo reševat Alenčico; zaupanje v njegov uspeh je toliko, da so naslednji listi že čisto beli. V ozadju se tudi pozneje pojavljajo orna-mentalni motivi — v zvezi z vsebino. Kot posebno značilno vzemimo kot primer še zadnjo stran teksta, kjer pade začetek (Se vdere vanjo) od levega kota strani naravnost v sredo strani; naslednji verzi, ki so pripovednega | značaja, so razporejeni samo po dekorativnih ozirih, zadnja dva (črez reko splava široko na blaž'no zemljo ogrsko) pa se zaženeta v prijetno zaviti črti iz levega spodnjega kota v desni zgornji kot. Ko smo ugotovili princip, po katerem je napisan tekst, zadostuje, da knjigo pazno prečitate, ker Vam bo brez nadaljnjega komentarja vse ostalo jasno. — Tekst je vselej na levi strani, na desni pa ildstracija k glavnemu dogodku dotičnega dela teksta. Risbe so bile izvršene s svinčnikom, dokazujejo bujno fantazijo umetnikovo. Nekatere težave bodo mogoče delale slike boja, dokler se gledalec ne umisli v perspektivično stali šče, iz katerega so zamišljene. Gledane so namreč od zgoraj, ali vsai na pol od zgoraj in zato polne za naše oko nenavadnih perspekti-vičnih skrajšav, — Celo delo — od naslovne do poslednje strani ovitka — ie umetniško delo enotnega kova. — Brez pretiravanja ga lahko smatramo za književno-umetniško delo. ki do sedaj pri nas nima para i kar se tiče okusa, s katerim je zamišljeno in aranžirano, i kar se tiče doslednjega izvajanja principa, na ka- j terem sloni. — Delo pa nima samo umetniške in bibliografične vrednosti, ampak tudi narod-no-vzgojno, ker bo s svoiim zgovornim tolmačenjem vsebične narodne pesmi poživelo v fantaziji sedanje generacije del naše preteklosti. Delo priporočamo enako prijateljem umetnosti kot prijateljem narodne pesmi in lepe knjige. Lepšega knjižnjega darila kot je ta, naš knjižni trg do sedaj sploh nima. svojo sredo z namenom, \ votanta sta bila višji svetnik Einspieler in svetnik Golia, državno pravdništvo je zastopal g. drž pravnik Lavrenčak. Oproščena obtožcnca. Janez Malej s Koroške Bele in Jakob Jerala sta se morala zagovarjati, ker sta Antona Zupana, ki ju je dvakrat napadel, postavila v korito in ga je vsaki enkrat udaril s kolom. Zupan je drugi dan na vnetju potrebušnice umrl. Ker so porotniki na nje stavljena vprašanja glede na umor in težko telesno poškodbo soglasno zanikali, je g. državni svetnik Regally razglasil oprostilno sodbo. Precej na to ,,e pričela porota razpravljati o sledečem slučaju: Uboj sodavičarja Kunčiča. Samski mlinarski pomočnik, 21. aprila 1899 rojeni Fiorijan Mulej in 13. decembra 1902 rojeni postiljon France Meršol sta se že na praznik Sv. Petra in Pavla dogovorila, da bosta pretepla Franceta Kunčiča. Mulej in Meršol sta popivala 4. julija med 12. in 1. uro po noči v Katrinkovi gostilni v Lescah in sta sklenila še pred polnočjo, da bosta Kunčiča pretepla, če bo prišel v gostilno. Šla sta iz gostilne in si pripravila vsaki svoj kol, nato sta prišla v gostilno nazaj. Sodavičar France Kunčič je res prišel ob pol noči v gostilno. Mulej in Meršol sta ga hotela precej napasti, toda Jože Balant in Jože Pernoš sta ga vzela pri mizi v SB čala del računov vojnega ln vezanega gospodariva. Kdor pregleda vse bilance vojnih let, mora priznati, da mu je vojno gospodarstvo sicer jako zvišalo prodajo, da, na videz tudi dobiček, ali vse to je bila samo igra z večjimi številkami. Danes ob koncu vojnega gospodarstva stoji pivarstvo izčrpano pred praznimi kletmi in podi. Današnja njegova finančna sila, dasi po številkah višja, se nikakor ne more meriti z ono iz leta 1914. in to tem manj, ako pomislimo, pod kakšnimi pogoji bomo letos nakupovali pivarske sirovine, kakšna bodo davčna bremena in koliko bo kupcev ob razmerah, ki se zdaj kažejo na oivnem trgu. Ječmen, ki ga je državni žitni zavod lansko leto navil na P10 kron za 100 kg loko železniška postaja, stane danes 350—390 K na trgu. Hmelj, ki je bil lani kalkuliran na 6000 K za 100 kg, se prodaja danes po 12 tisoč kron itd. To vse poleg visokega davka zdražuje izdelovanje piva povprečno za 40 do 50 odstotkov pri hektolitru in to baš zdaj, ko vse kliče, da bi bilo pivo cenejše. Grozna je misel, za koliko se bo letop dražje prodnciralo in ko vemo naprej, da ne bo mogoče ob pravem ča~n za interesente gotovih krogov zvišati primerne cene. Po tem dejstvu je prišla pivarska obrt v takšno sti"ko, kakršne ob vojni dobi ni poznala. In tako moraio danes pivarnice kupovati vsaj del svojih potrebščin in iz predrago ničnih sirovin prodneirati in prodajati, ne da bi vedele, ali bodo in kako bodo mogle one za sirovine plačane visoke cene kriti. Ako se ne razveljavi sedanji odlok o maksimalnih cenah piva, bo to nesreča in smrtni ud^re" naših finančno šibkejših pivovarnic. Zadosti je samo en na-nnčen korak in pivarstvo bo plačalo založ-nino nesrečnega vojnega vezanega gospodarstva z mozgom svoje hrbtenice. t Dne 28. avgusta mi je umrl edini sin m^M s Vsem prijateljem za tolažilne izraze, posebno podgorskim fantom in dekletom za vence in spremstvo pri pogrebu. Bog povrni! Podgorje pri Kamniku, 1. sept. 1921. E rja vse k Fiianc, oče. I - . v J,-. * Globoko potrti naznanjamo tužno vest, da je naš marljivi sodelavec in dobri tovariš, gospod prokurist Jadranske banke podružnice v Lfublfani včeraj ob pol 0. uri preminul. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 7. septembra ob 4. liri popoldne iz hiše žalosti Janez Trdinova ulica št. 4. Blagopokojnika, moža vrlega značaja in vzornega tovariša, ohranimo v trajnem spominu. LJUBLJANA, 6. septembra 1921. Ravnateljstvo in uradništvo Jadranske banke. T *> • ■ . I-",-* JV- &a razširila vsled ne7 orskih sap, si lahko mislite, em nosil v sebi cel register orgelj. KSPORT LASTNI PAV9LJ0N NA LJUB-LJANSKtN VELIKEM SEJMU. ■. 11*. .energičenHIŠA blizu mesta J,, lun šolsko izobrazbo, zmožen sloven- pripravna za vsako obrt. — Natančno se išče stalne službe P^:!LSV:.^RA ™STA j**"** v trgovini ali obrtnem podjetju, tudi na deželi. Ponudbe na upravo pod *13«. ii it L-j niž|ih r izredov v Ljubljani, i IS ^ it|u se sprejme na stanovanje in hrano. Klav r knkor poduk pričetnicam na razpolago. Ponudbe na »Dom« na upravništvo »Slovenca". H a v ki jc jmo nn popolnoma strojepisja in ^lov. stenografije se sprejme takoj v trajno službo. Ponudbe: Glavna poŠta Ljubljana poStni predal 104. Razpisuje se služba občinskega tajnika in v Dolenji vasi pri Ribnici. Ponudbe je nasloviti na Županstvo Dolenie vasi pri Ribnici, Dolenjsko. V LjlllJiflS; Kupcu ie lepo stanovanje takoj na razpolago. Popudbe na upravništvo pod št. 3235. VEDNO VELIKA IZBIRA~VSEH~~VRST bombaža, sukanca, kvač- rmnavir ZA DAMK ,N esu^civil gospode teh galanterije pEENLA0GDEBELa KARL Sv. Jakoba nabrežje 11. ki bi tudi oprnvljal J službo obč. tajnika, se takoj sprejme. Mesečna plača skupaj 1050 K. — Ponudbe na županstvo občine Toplice, Dolenjsko. 3079 žensko in inoške, kvaikanec, sukanec, »Moderc« itd. je dobiti najceneje v Itz Osvald Dobeic, !£; Sv. Jakoba trg 9. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiMii jVELIČflHBEŠTE^I I-'«" ATELklUE HEU10S LidUBIitJAJSIH AtlEHSHfiDROVH C. B - B ■ S --••i ;Izdeiuj3 mod. slika v vsaki velikosti = liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiilKiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuIi iz prave koprive in razni biči vedno na zalogi, "^sc I koes in šivalen sireev po ceni: F. Batjel, LjubUana, Stari trg št. 28. Sprepi.ejo se v polno popravo za emaili-ranje z ognjem in poniKlatije dvokolesa. otroški vozički, š valni in razni stroji. Mehanična delavnica, Kar lovska cesta 4. Zvonarska nltca 1. i« Tovarna dvokoles in otroku ikth voziCkov. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. je: Električni motor , veletrgovina,! Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 3oao j 3~A inC 440 volt, enakomeren tok; 353?- dva voza z diro (1 peresni, 1 navadni) in popolnoma nov voz J®"- zapravljenoe s sedeži in transmisiju se takoj proda. Ogleda se: SLOMŠKOVA ULICA št. 19 na dvorišču. več stojal ter bas, bobni, klarinet in flavta. Več se izve v upravništvu »Slovenca«: pod Stev. 3207. Najboljšo oisropdujoče in dieietično sredstvo za odra de in otroke je O varnarjn G. P1CCOU-JA v Ljubljani. Ljubljana, 2862. SUHE GOBE in FIŽOL plačuje po najvišjih : dnevnih cenah tvrdka : -:- Geršak & Komp., -:- Ljubljpjiaj,, Kongresni trg štev. 10. ■DB9HBaasaaeaaHsassE3Hi proračun za objavo oglasov. (■■HBIIIHIBIIBBaBBB&B jn> rabljena WoIf loko-I**" mobila, popolnoma v dobrem stanu, 12 ettm. in 38—44 HP, pred kratkim došla iz Nemčije! Kompleten mlin s tremi kamni in z vsemi železnimi in lesenimi pripravami. Kompleten Venecijanski jarmenik (gater) z vsemi lesenimi in železnimi pripravami, kakor: transmisije, ležišča, jermonako i. t d. Krožna žaga (eirkular), kompletna, z vsemi pripravami, in še več drugih stvari. — Lokomibila se lahko ogleda pri g. M. Rozmanu, strojna delavnica v Složicah št. 50 pri Ljubljaui; isti gospod daje tudi pojasnila. Pismena vprašanja naj se naslovijo na ime: Pospišil & Knaus, Draga pri Loškem potoku, Slovenija. 3220 vse neuporabne ZLATE predmete verižice, prstane, obeske, zapestnice, ulmne i. t. d. kateri pre imeti Vam leže doma. in jih donesite tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana Prešernova ul. štev. i. zastopstvo v Ljubljani Tovarna mil BE IidUBLuJANi* — Pf^flHfl- Prva češka tvomiea za mo« bilije in knjigoveze. - Vrhno usnje vseh vrst, H^KA GAMflŠE in drugi usnjeni izdelki. Velika zaloga čevljev. Karlovska cesta št. 2. Prešernova ulica 52. Sejni novlljoa 280|h. Na drobno! Na debelo! skladišč Strtega srca naznanjamo, da jo moj srčnoljuMjent in skrbni soprog, moj zlati papaček, naš preblagi sin, najm najboljši brat, oziroma svak, stric, zet itd., gospod Avgust Peruzzi prokurist Jadranske banke v pondeljek 5. t. m. ob četrt na 7. zvečer, previden s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni za vedno sklenil svoje uade-polno življenje. Izmučeno telo se preneso jutri, dne 7. septembra ob 4. uri popoldne Iz hiše žalosti v Janez Trdinovi ulici št. 2 k zadnjemu počitku k sv Križu. Pavla Peruzzi, roj. Govekar, soproga. — Pavlica, hčerka. — Ivan in Marija Peruzzi, starši. — M ua Česoik, roj. Peruzzi, sestra Ivo Peruzzi, brat. pliša moqueia, tkanin za pohištvo, afr qsia, Btrnn, peres, gradla za madrace in rolete, jnte platna, žebljev ln vse tapetarskih potrebščin nudi po najnižjih cenah J. OMj_RZO i DRUG Zagreb, Pe r;i.e, vrvi zn rudni§';e obrate, za strme zavorne prevc-ie, mivojnevrv/, nosilne in vlačilne vrvi, vrvi za Se-rjaje dvigalu, transmisije, vse vrste brodarski!; vrvi, vrvice za dviganje obločnic za okenska poikna, žiCne pletene vrvice vseli konstrukcij, kakor nitne, zložne in križano pletene, kabeljske sestave, se-stsve iz ploSCnatih in sr,kanili niti; daiie z roko Šivane vrvne trakove vseh Širin in jakosti. Zvonovi iz litega Jekla, melodično in harmonično ubrani v teži 140—4CC0 kg; posamezni zvonovi, duo, trio, itd. po žei]i in naročilu. Zvonovi so mnogo cenejši in enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove. Jekleni odlitki vseh vrst, kakor kolesa za jamska in poljska vozila v teži 15—45 kg: ležiSča za železniške vagone; razni strojni deli od 20 do 2000 kg teže, kakor cilindri za hidravlične stiskalnice, ležišča za most;če. zaniahna kolesa za posebno veliko hitrost itd. Predmeti iz sive litine, kakor cevi, cilindri; transniisiiski in stnvbinski odlitki, gonilne ploSče za pogon z vrvmi in jermeni; valjaijijin razni strojni deli v teži 15 do 8.0C0 kg, po vzorcih in risbah. Elektrode, vsake dimenzije; za električne peči,' za Izdelovanje kalcijevega karbida, apnenega dušika, jekla, železnih spojin iu dr. Lfislui razširi paviljon m nitUljanskcm mm sejmu oa 3. do 12. sepiemisra 1921 Telefon št. 1 —67 (Linbljan i ■s s v > . Brzojavi: Papirnica Vevče. ii? lini 1.1 centrala: Papirnica v Vevčah, pošla: I). M. v Polju pri Ljubljani. Postaja juž. žel.: Zalog. Papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodsli. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkani ne, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni iti konceptni papir. Strojepisni, bankpost-. karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konccptni papir; srednjefini pisalni iti tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler iti papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz ciste celuloze in navadni ovojni papir ure u Edino najkrajše črte preko HA VRE CHERBOURGA in ANTWERPENA v NEWYORK. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino koncesijonirana potovalna pisarna =IVAN KEMES v Ljubljani= Kolodvorska ulica stev. 41, blizu glavnega kolodvora. NRi««BltSBe9 IH W H 8) KS 18 iSSB 3 31B R! R! H Splošna prometna l podružnica v Ljubljani, preje I. C. Maijer. - Ljubljana, Marijin trg štev. 5. Brzojavni naslov: Prometna Ljubljana. Telefon: št. n in 517. Bt » Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pred- avansi ■ «■■■■■ Ujm} in krcditi vsake vrste eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazilu v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. ■fflSJia!HES iS n H m h H R a »i a ■ mfSSBBBmSBSBgBSSSm i izdelu e po najniž ih cenah vsakovrstne ročno in stroinokovane žeblje, spojke, — kljuke, verige in vse druge v nje o o stroko spadajoče železne izdelke. — Ceniki na razpolago! - j&a se]mu zastopana v paviljonu š ev. 400. - Ceniki na razpolago! JSSSSSSSSSSSS^^3^1*— f---—'ii, .i.ii...... lESBinBBBBBBBBBBBflBlBBBBBBBBBHBBBBBBBBflBBBBBnHBSBBBBBfl m m ■ B B Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železo-betonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe. Posebnosti našega pro: .voda: Leseni polnosienski nos lei za strehe z velikimi razponi, lesena in kom-binovnna skladišča, tvomiško izdelovanje zložljivih stanovanjskih h šic. Kolarski odde ek: Izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd. i ■ ■■BBBMHHKWMiai!B;BWBg^ai8SaaB^ai!iS5i!^i;aaaHBaBBB8agBBB»BB88iBg fflaBBBBnBBBaaaftBBBBBSBBBflSSflBlBBBBaHBBflaSBBBfli Mehanična firarna - teriMca - predilnica gssgk. L Proizvada 1 rnzaSilja na veliko: razue vrste cipela za decu, de-vojčice, mladiče, ženske, mu^ke, prostog i fiuog kvaliteta; za rad- nike osobito Jaka izradba. Papuče po ceni bez konkurencije. Odelenje za galanterijsku robu na velii3tine jedači pribor, školske potrepštine, čotke i. t. d. — Esport fačkalic. H 1 1 mestni tesarsM molster IntMjana, Linhartasa ulica štev. 25. Telefon št. 415 — Poštno - čekovni račun 11.428 nt <3SO izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo. BH^T Parna žaga in sfrojjn® deiarašce. Prevzemam' po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske, in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m. 1 :: Razstava v paviljonu za slavBeno široko in lasno industrijo:: Ifar/jir- 1! m im lj Najstarejša sedlarska delavnica JOS. KOHLEE LJUBLJANA, Dunajska cesta 19. priporoCa izgotovijene konjske opreme ter vse Delo solidno. potrebSčne. C8ne z,:Erngt Priporoča se papirna trgovina Ivan Gajšek Ljubiiaua ki ima veiiko zalogo vse vile um trgovske in poslovne knjige, pisarniške in Sols .e potrebščine kakor tudi lastno založništvo šoisk Iizvozkov.Tabor' ki se izdelu,ejo v knigoveznici m. bivic Sv. Petra cests Stev. 29 ki izdeluje tudi galanterijska dela Kranj - Grosuplje Centrala Grosuplje. Telefon Grosuplje 1. razstavlja svo]e izdelke na ljubljanskem velikem semnju, paviljon E, štev. 39, katerega obisk vlfudno priporoča. Družabnik aliSLOVENCA< pod: »Krasna bodočnost 100.000/3124«. Ljubljana, Slomškova ulica 19 Telefon int. 527 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, hobija-nje in likanje starih podov z voskom. Delo točno in solidno. i mestni tesarski mojster, Ljubljana Dunajska cesta 46. Telefon št. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostrešj.i za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike- stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje, itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA — TOVARNA FURNIRJA. __v jmport | Ocoslav Gettalič | 8xPoct [ £jufaljana Sv. 3>etra cesta 33 Jugoslavija podružnica: .Karlovska cesta 30 tv. a z mešanim blagom na debeio in drobno Tovarna pletenin iti tkanin JOSIP H^UjMC ifl kOfTip. izdeluje berlinske nute, volnene rašsl-nute, fantazijske nute, fantazijske šale, angleške špertne šale in eepiee, svilene modne šale, pletene svilnate samovezniee in naglavne rute (Caehenez). ip r^r'Vml>i«ai>r>'mf>^>*iiHT i~ piti U PLESKARSKA IM LKdRSKfl htmp: a PLESMR IN LKflK SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLflVNEHU OBČINSTVU IN PREČflSTITI DUHOVŠČINI TONE nflLQflJ ! UUBUdNfl ras?! i H KI ▲ ▲ KOLODVORSKA »r»1 Cfi £ ca pO 3 razna Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon st. 21. Podružnice: DJAKOVG, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBBNIK. EkspftZihira! BLED. - Interesna skupnost s: Svcopčo Zauatiijsko banko d.d. v Zagreb« in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu, Kapitoi in rezerve skupno z sfilifacijami £©z K 50,900.000* . arska banka d. d. Y\-Z?£ZZ7L^jmr~7/—7C. izdaja konzorcij »Slovenca«. _ _j ________,-.-----—----——i n 7L.-/L__7L__—7tzzrcr7/ Daje trgovske kredite, eskoniptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.