Počtnlna piviiBrana. f*DRŽAVNA\ »J« [ucejskaknjiZnica) Vv LJUBLJANnGlasJlo f Vinko Ogorelec Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta. »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". List izhaja 25. vsakega meseca. Za člane v ..De/elni zvezi" včlanjenih zadrug stanc list celoletno K 2-—. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1-30; posamezne Številke . . V..'..-IU . . -T-vsg 25 VtnarjeV. .im ■ II. xmg= ■ .1 .-= =» Cena inseratom: */w strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. ===== Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta Stev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago však ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ==■=» vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. V Ljubljani, 1. marca 1920. Leto VIL Vino je blago, kakor vsaka druga v trgovino prihajajoča stvar in se sploh ne prišteva, k neobhodno potrebnim živilom ali prehrani, bi tedaj, ako bi kdo imel celo zaloge tz prejšnjih let po mnogo nižji ceni, nikdo ne mogel nikogar siliti, da mora prodajati Iz te zaloge n. pr. po 5 ali 8 kron. ko so cene danes 16 in 20 kron in čim starejše in boljše je vino, tem dražje. Tendenca je taka in s tem se računa na vsem svetu z zdravo pametjo. Ali se bodo te komisije tudi zanimale za nas tistikrat, ko bodo začele cene padati in bo oni, ki bo imel velike zaloge, pošteno gor plačal, ali bodo tistikrat komisije, ki danes zabranjujejo kaj zaslužiti, dajale morda podpore izgubarjem? Da bodo te slavne komisije same odjenjale, kakor so se ponosno zaletele lomiti naš obstoj, je vsakdo prepričan, ker morajo nehote priti do tega in uvideti, ( da so se lotili obešati čisto majčkine, velikih pa niti ne vidijo, oziroma jih puste bežati. Dokler ga ni sredstva, ustaviti svetovno konjunkturo dviganja cen, dokler ni možno ukazati producentu, da se mu vino v kleti ne sme za nobeno ceno od časa do časa dražiti, dokler kupec nima nobenega drugega izhoda, kakor plačati, kar se zahteva ali na obrat zapreti, je vsako zasledovanje ali iskanje krivcev na visokih vinskih cenah med gostilničarstvom smešnost in traparija. Da dela gostilničarstvo dandanes pro-centualno z manjšimi oijstotki kot pa nekdaj, bomo v naslednjem dokazali. Za slučaje pa, če bi se katerega hotelo radi navijanja cen preganjati in vlačiti pred te komisije ali proti njemu sodno postopati, podamo od treh takih slučajev, ki so se že zgodili v Ljubljani, poročilo o kalkulaciji dobavnih stroškov, prometne režije in čistega zaslužka, ki ga obrtnik mora imeti, da od tega živi, v poduk in ravnanje, da bo vsakteri v slučaju obmetavanja o navijanju cen v položaju, očitke krepko odbiti. Prvi slučai: Stranka kupi pri neki konVurzni masi 64 hi vina po ceni 1100 K za 1 ni. Ker stranka ni razpolagala z vsem v to potrebnim zneskom, si najame denar v banki, kakšne obresti znajo računati banke, bo vsakomur znano, kdor ž njimi operira. Pri tej partiji je bil tudi en sod vina, ki ni bilo za rabo, bilo je tega nekaj nad 400 litrov ,a vzeti se je moralo vse po enaki ceni ,taki so bili pogoji. Stroški zastopnika pri tej akciji, užitnina. V nedeljo, dne 25. januarja je preminul v Škofeljci naš zaslužni in neumorno delavni predsednik gospod Vinko O g o r e I e c v 76. letu svoje dobe. Delovanje tega moža je bilo vsestransko. Kot kmetovalec, posestnik, živinorejec, gostilničar, trgovec itd. je bil v vseh tozadevnih korporacijah zastopan in čislan kot veščak. Bil je svoj čas deželni poslanec, odbornik Kmetijske družbe, Kmetske hranilnice za ljubljansko okolico in dr. Kot organizator ognjegascev pa je bil za pokojnim Doberte-tem drugi očka te institucije. Ko se je pred več leti začelo tudi gostilničarstvo gibati in zavedati, da je treba v obrambo svojih pravic tesnega združenja, je bil Ogorelec med prvimi, ki so se zavzeli za ustanovitev Zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem, katera imej tudi nalog ustanavljati zadruge po deželi. Leta 1909 je z drugimi tovariši deloval na ustanovitev Zadruge gostilničarjev za ljubljansko okolico ter izvoljen načelnikom ostal kot tak do zadnjega, bil je zelo konci-Uanten, razsoden, čislan od tovarišev in se neprestano brigal za vse zadružne zadeve. Ko se je Istega leta, L j. 2. dec. 1909 ustanovila Zveza, je bil Ogorelec Izvoljen podpredsednikom in po smrti Tostija že leta 1910 vodil vse agende predsedništva ter bil L 1911 po odhodu Ivana Kenda izvoljen predsednikom. Dasi mož že v visoki starosti, je bil vseskozi na svojem mestu. Ni ga odvrnila nobena stvar, da he bi v družbi, oziroma na čelu svojih tovarišev Kavčiča, Kenda, Cerarja in. drugih pohiteval v raznih prilikah pa Dunaj k ministrstvu in tam pritiskal kljuk S pritožbami, zahtevami in predlogi, tičočimi se zadev gostilničar, obrti. Neštetokrat si ga videl pri raznih vladah In zastomh intervenirati. protestirati in posredovati tako za posameznike kot za celo organizacijo o raznih neprilikah In proti ukrepom,' ki so bili na škodo našemu stanu. Dasi si je večkrat želel iznebiti se tega bremena, so ga tovariši ponovno pregovorili ostati do smrti njim na Čelu. Po kratki, komaj dvadnevni bolezni je mirno zaspal. Naj uživa svoj po utrudnem dolgem delu zasluženi mir. Pogreb, ki se je vršil v torek, dne 27. januarja Iz Skofeljce v j j { Šmarje, je bil dokaz, kako čislan je bil pokojnik. Sprevod, ki se je pomikal po ovinkih navzgor proti Šmarju je bil veličasten. Udeležili so se ga zastopniki mnogih korporacij, v katerih je v življenju deloval, poleg teh in drugega občinstva v obilnem številu gasilstvo, poleg domačega ono iz Šmarja, čigar ustanovitelj je bil pokojni, iz Stepanje vasi, Ljubljane in dr. Tudi sokolstvo je bilo zastopano. Deželno zvezo in zadruge so zastopali podpredsednik zveze g. Kavčič, podnačelnik ljubljanske zadrmce g. Krapež in odborniki gg. Bolč, Mrak, Štepic, Škulj in Rus iz Gro-suplja. Poklonilo se mu je venec z napisom: »Zveza gostilničarjev, zaslužnemu predsedniku«. Načelnik ognjegascev v Šmarju gospod nadučitelj Mikuš mu je govoril ganljivo nagrobnico, naštevajoč vrline pokojnikove kot soprog, oče, tovariš, organizator in kristalno čist naroden mož. Bodi mu lahka zemljica in mirni počitek tam na lepo zbranem šmarijskem mirogoju, v nas pa mu ostane trajen in hvaležen spomin. V obrambo. Moramo zapisati nekaj kar je zelo važno. Komisije, ki imajo nalog postopati proti verižnikom in navijaicem cen, so se okomo-dile spraviti se nad gostilničarstvo, ker to prodaja večinoma, le en sam predmet, to je božje vince, ko imajo pravi verižniki po sto vrst blaga in je tem težje priti blizu, dasi je znano celemu svetu, da prodajajo trgovci sosebno manufakturisti, to je taki, ki kupčujejo z oblačilnim blagom, robo, ki je veljala nekdaj v prodaji 85 vin., danes po 35 kron meter, a takim na prste gledati je pre-težavno. Spravili so se torej na gostilničarje, dasi ve tudi tu celi svet, da nima živ krst niti kaplje vina več po predvojnih cenah, marveč mora gostilničar capljati za cenami, katere rasejo v kleteh producentov od dne do dne. To ve dobro tud; kletarski nadzornik gosp. Gomb. in se ie čuditi, kako pride ta gospod do ' a, biti v neki taki zadevi, č,' so nam nod > tožbe isunite, kot ovaduh al! 1 tako dejanje menda ver.• • »d umno kletarstvo ali klciai ' iuzbtmsv- <>, ker potem bi se taka ; ,Imenovati špiccljstvo. Prcga-sj; ti ROsf 'ličarje pod naslovom tihotapstvo in 'štvo, je zaničljivo. transporti blaga v svoje kleti, kalo in vse drugo je naneslo, da ga je veljalo vino na 13 kron liter. Ker ima dotičnik eno prvovrstnih restavracij z velikanskimi režijskimi stroški, mora računati 34 odstotkov režij na pijačo, ker potoči le kakih 60—70 litrov na dan s prištevkom teh režijskih stroškov, pride vince njega veljati na 171/* krone 1 liter, nastavil ga je po 18 kron. Dobi pa se smet človeštva ,ga ovadi, da je kupil vino po II kron, prodaja ga pa po 18 kron, tedaj med navijalce cen ž njim, kaznujte ga, uničite ga, zato ker ima pri tem vinu namesto zakonito določenih 20 odstotkov čistega zaslužka, komaj dobrih 40 vin. pri litru za preživljanje sebe in družine. Ker po pregovoru nove metle dobro pometajo, je bila ta ovadba tej novi komisiji posebna slast in da se izve, kako izborno funkcijonira, se obsodi moža na 10.000 kron globe, 14 dni zapora in zaplembo vsoti 64 hi vina, tako da gre jutri . lahko takoj k vladi po podporo za brezposelne, oziroma za po vojni uničene. In dasi ta obsodba niti ni pravomočna, ker se mora vendar vsakemu dati prilika pritožbe in prilika, doprinesti svoje protidokaze, se je takoj razglasijo z velikim bobnom po časnikih: halo, tega smo že! Zaslišalo se ni niti enega strokovnjaka, niti enega izvedenca. Mož je doprinesel dokaz, da ima 34 odstotkov režijskih stroškov, katere mu more vreči le pijača, kajti s kuhinjo teh ne more kriti, ker sicer bi moral postaviti cene za toliko višje jedilom, kar bi šele težko zadelo goste. Ves njegov obrat, kavarna in restavracija ga stanejo mesečno okrog 30.000 kron, odkod naj se ti vzamejo drugod kot Iz vinskega/ obrata, ki to najlaglje vzdrži in prenese. Drugi slučaj: Stranka kupi na Štajerskem pol vagona vina, plačati ga mora na mestu po 16 K 75 vin. liter. Transportni Straški, vožnja k nakupovanju, osebna voz-nina,užitnina, kalo in napitnine znašajo 4702 kron 80 vin., tako da se za vse to mora do-štetl okroglo 2 K nakupni ceni, ga velja vino že 18 kron 75 vin. K temu mora še prišteti režijske stroške, to je uslužbenstvo, bolniške blagajne, upravo, luč, kurjavo petin sob, posodo, perilo. lokal, davek itd., kar znaša v temu obratu 25 odstotkov na ves skuplček vina, to je 4 K 69 vin. na liter, znaša skupno 23 K 44 vin., prodajal je vino po 24 kron, brez da bi doštel še 20 odstotkov, katerih mora po zakonu zaslužiti čistih za preživljanje sebe in družine kot obrtnik, zaslužil pa je čistega le 65 vinarjev pri litru. Špicelj ga ovadi, prične se površna preiskava, a obsodba je takoj tu — 10.000 kron globe, 14 dni zapora, vino pa se mu zapečati. To je postopanje, kojemu ne vemo para in primernega Izraza ogorčenja. — V tretjem slučaju se je hotelo vino zapleniti in gostilničarja kaznovati zato, ker je ravno ob času. ko se je denar kolkoval, zvišal cene vinu od 18 na 20 kron. Ko je dokazal, da vsled visokih režij ni mogel shajati pod prejšnjimi cenami in da ie le vsled tega zvišal ceno enoinistemu vinu, se je obsodba razveljavila. V nekem ^Irtigem slučaju je komisija zvedela, da je gostilničar kupil od producenta na Štajerskem staro vino izredno fine vrste po 32 kron liter — ter da bo istega točil le v buteljkah, se mu je vino zaplenilo ter izjavilo, da bo komisila kvaliteto vina preiskala in razsodla, koliko je vredno In po kateri cenj bi ga smel prodajati. Radovedni smo na izid te procedure. Morda bodo spoznali, da je vino vredno 12 kron, po 16 kron ga pa sme točiti, plača! ga je pa po 32 kron. — Tako se love slavne komisije za preganjanje verižnlkov okrog gostilničarjev. Kakor se kaže, ne bodo kmalu odlegli in zna kateregasibodi doleteti čast, imeti z njo opraviti, zato opisujemo to hi-storijo, da ste pripravljeni. Ako bi imeli več prostora, bi podali celotni kalkul, kako vse se mora natančno zapisati vsak najmanjši izdatek pri dobavljanju vina od producenta, kajti dobavlianje stane dandanes tisočake, ko je časih že sam nameček skoro dobavni tmšek pokril, dandanes pa namečka ni, trosek na 500krat večil kot nekdaj. Stvar stoii dnndanes kratkomalo tako: gostilničar, ki dobavi vino direktno od producenta, mora na fakturno ceno prišteti 50 odstotkov, po- tem šele lahko računaš, da nisi delal zastonj. V teh 50 odstotkih so nabavni stroški, režijski stroški in čisti dobiček, to je dohodek za tvoje delo ,od katerega živiš, na pr. če kupiš vino po 8 kron. ga toči po 12 kron, če ga plačaš po. 10 kron, ga moraš točiti po 15 kron, ako te velja 14 kron, ga moraš točiti najmanj po 20 kron, potem boš shajal, sicer pa se lahko trudiš 30 let in nazadnje si občinski revež. Svoj čas je bila parola sploh ta, če si kupil vino po 20 vin., se Je prodajalo po 40, 24—48 in enako, to je bil usus od nekdaj, ker sicer je moral marsikateri o kresu zmrzniti. Dandanes pa, ko le denarna vrednost tako slaba, da bo skoro treba šteti za vino toliko kfon, kot se je nekdaj krajcarjev, se moramo pa zadovoljiti s 50odstotnim poviškom na nakupno ceno. Oni pa, ki kupujejo vino od veletržcev, nimajo takih dobavnih stroškov, pač pa isto-take režijske, ti pa so v prvovrstnih obratih cenjeni na 34 odstotkov, v srednjih na 25 odstotkov in navadnih od 10—17 odstotkov na nakupno ceno vina. Poleg tega mora vsakteri odločno zahtevati priznanja 20 odstotkov za čisti zaslužek, kakor je priznan vsakemu trgovcu za nadrobno prodajo, to je šele tisto, od česar zamorem živeti kot obrtnik. Stanovske zadeve. Z ozirom na neprestano višanje cen blaga, katerega morajo dobavljati ponaj-več pod roko po nedosežno visokih cenah. podraženje svečave, kurjave in živ-Ijenskih stvari za prehrano ogtobja, posode in sploh vsega, kar se v obratu po* trebuje, so sklenili kavarnarji v Ljubljani na sestanku dne 24. februvarja t. 1. prodajati v kavarmških obratih živila In pijače po sledečih cenah: Crna kava (taca).......................K 160 1 porcija (šala ali čaša) bele kave » 2-40 kapucinec ..............................»1-60 bela kava »separee« ...... 3-20 čaj brez ruma .........................» 2r— čaj z rumom (časa ali skodelja) . * 4*— čaj z medom............................» 3\50 čaj z limono ali malinovcem več kar stane blago; porcija čaja z rumom . . . . » 5'— čokolada, čaša ali skodelja . . » 450 čokolada, porcija ...... 6'— kalcao isto; mleko, kozarec.........................» 2*— punč, carski, chateau ali jajčni . » 10*— punč, navadni ........................» 5-— grog . . . ............................. 4 — malinovec..............................» 3*— limonada po dnevni ceni blaga; mineralne vode. kozarec ...» 2'— žganje vseh vrst, kozarček . . > 3*— rum, kozarček .' . . . . . . » 3'— likerji vseh vrst in brinjevec . . » 5*— vermut ................................* 5‘— klekovec (Knickebeln) . . . , » 10‘— desertna vina Vi« steklenica »30—50«, po kvaliteti; pivo, v steklenicah....................» 4*— biljard za 1 uro........................ 6'— šah za 1 osebo.........................» —-5«} domino za 1 osebo —‘50 karte »Piauett«, nove . . . . » 6*— karte »Piquett«, stare . « , . * 2"— »Tarok«, nove ..«*«..» 8'— »Tarok«, stare ........................... 2’— Gostilničarska zadruga ljubljanska dobavi te dni cel vlek (30 vagonov) vina iz Banata najboljše kah^vostl, poleg tega 1 vagon moke, ! vagon koruze in 1 vagon pitanih praSičev. Cena vinu bo od 14 do 16 kron. Kadar se bo bližal transpo* se bo obvestilo člane, prigfc j Zadrugi svoje naročilo. Zvezina poročila. Na mnogostransko željo, da bi se na* ledbe, tičoče se gostilniške obrti, priob-Čevale tako, da se jih zamore nabiti ka* kor predpisi zahtevajo, smo dali tokrat naredbo o točenju pijač in ono glede higiene v gostilniških obratih, še enkrat po* sebej natisniti in jo razpošljemo vsem do-< sedaj priglašenim zadružnikom kot pri-t logo k tej številki »Gostilničarja«. Zadruge, ki imajo vsled naredbe de* želne vlade v Ljubljani z dne 15. novembra 1919 šele pristopiti k Zvezi in poslati imenik svojih članov, pa tega kljub pis-menim opominom še niso storile, opozari jamo na zle posledice, ki bodo zadele njih člane, ako ne bodo imeli teh predpisov, vidno nabitih v svojih lokalih. — Ako ni* mamo naslova, ne moremo biti na uslugo. „T., Tovariši! Pivovarne so nam naznanile z 1. marcem zopetno povišanje cen pivu. Tudi ml moramo računati z ravno Istimi argument! kot pivovamarji, to je z vsesplošnem podra-ženju vsega kar se v naši obrti potrebuje, sosebno posode, in povrh pa še s tem. da moramo za vsako steklenico, za vsak sodček ta vsak zabojček plvovamarju garantirati. Zato nasvetuje osrednja organizacija prodajat! pivo v sodčkih po 2 K 60 v vrček in v stekle« nicah po 4 K pol litra. Bodite edini. Poročilo uredništva in upravništva. Sklep zveznega občnega zbora je, da izhajaj »Gostilničar« z novim letom na osmih straneh. Okolščine, draginja papirja, pa še občutno pomanjkanje istega, bodo pa ustreči tej želji težko ugodile. — Ako bi se hotelo ustreči temu sklepu, bi se moral sklicati nov občni zbor in članarina zvišati najmanj na 12 K za vsakega zadružnika na leto. Ker, koliko stanejo danes tiskarski stroški, nirna nihče pojma. Poživljamo zadružna načelstva, da vpeljejo redno zadružno doklado s sklepi na občnih zborih in čim preje pošljejo članarino Zvezi. Le če bodo prispevki redno prihajali, se bo delalo in stanovsko, glasilo obstalo, sicer pa — naj vsak sam zase Boga moli! Vabilo redni občni zbor mr i i ki s« vrši v ponedeljek, dne 15- marca 1920 v prostorih 9. načelnika Grčarja v Zagorja ob 2. ari popoldne. DNEVNI RED: 1. čitanje zapisniha zadujega občnega zbora. 2. Poročilo načolstva. 3. Pregled in odobritev računov. 4. Določitev letnih doklad in prora&nuk 5. Volitev načelstva. 6. Raznoterosti. Pobirali se bodo tudi letni prispevki in članarinb vdov. Posebna vabila se ne razpošiljajo, ker prejema sleherni član zadruge strokovni list. Prosi se mnogoštevilne vde« ležbe. Albin Orter, t & načelnik. Prva jugoslovanska prometna pisarna LJUBLJANA Dalmatinova ulica št 3,1. Reklamacije« revizija tovornih listov, trgovska Špedicija s in gospodarski:: promet-------- AVGUST AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne, staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja izborne kakovosti v vsaki množini po pri' merni ceni nudi Fran Jakovac, Jaška. Zastopnik. Ivan Lovšin, Ribnica. 1. kranjska tovarna mineralnih vobS, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni maii« nov in cltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: iogodovec, nektar, kriotalno citronado, jabol« čni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! = Zamaške = nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljublianska industrija probkovih zamaškov Jelačin & Ko. Lf&Mfaaa. Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno in prenočišče v Stražišču prf Kranju. Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, posestnik in gostilničar. Ekstrakt sadni punč la kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ====== se od 5 kg naprej po K lO— kilogram. ===== ADOLF TOSiK, Praga Kral. Vinogradi itav. 1274/0. Proda se decimalna in centimalna tehtnica cementirani na 500 kg, po ugodni ceni pri Antonu Križnarju, trgovcu in gostilničarju v Stražišču pri Kranju. C^Raino¥rstno rudninsko vodo priporoča A. ŠARABON v Ljubljani. Glavna zaloga rudninske vodo In špecerijska veletrgovina. Ceniki na razpolago! “Wi MT Ceniki n« razpolago t Izboljšajte si svoj obrat s pivom Delniške pivovarne v Laškem, koje prekaša danes vse te vrste izdelke na našem ozemlju. Naročila sprejema založništvo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16 (Zvezina pisarna). Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek.—Eponit.—-Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulflt — Ribji mehun Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. —Limonovo kislino. Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. —- — ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc ■ ■ ■■ Ljubljana, Židovska ulica 1. -- I Z vsemi v špecerijsko (n delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrat namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. Velepraiarna na kavo s električnim obratom, rj ss=a mssssa Zaloga mineralnih voda. ===== I I Zaloga stekla, pemlana is mtlljk Fr. Kollmann dovoSl gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno uitiinii cene. k fi- Bajec vfv cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. £ Mazilo zoper t,SrtoeliCOH garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 6 K, po pošti 9 50 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni Moczy, LjiiMlnnn. • flDit! rrinlaa li mMli | ; Peter Stepic; ■ ■ Spodnja Slika Ste*. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih In štajerskih vinskih goric. Telefon **. 2B2 . DODCJ^OLIJODODCT * * N M H K d # M K * ¥ Slivovko tropinovec rum cocnac-medicinal razne fine likerje s ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. Axxxxxrxxx x x x rx x x x KiTTrr-Tg-i* H K W K ¥ M W K uanna izprašam sodankl mojtter. cenilec-lzvedonac g ■ ■% »v tjnbUaaa,'^otBtnaha mtoa itaff |g T K6PSC* P. n. darsko ^delavnia! ^*m naznani^* 8em Prevze* od pokojnega očeta so- „«ii i ^>t>rt moderno, materijelno in osobno zvečal, ter se Vam do-voijujem nuditi bogato zalogo v poljubni izberi: ,aAan^l vs«h velikosti sa vino, iganja, kis, olie ln mast. Kadi la «*i o ' 0ve*1,4,»®i pram«, kopalne posod) ln 90-. m' R^no tako vse zgoraj navedena popravila ln kletarska dala. Na zahtevo izvršujem popravila tudi na do nu. Paraflniranje sodov! Zagotivljam, da bodem noročbe točno, ceno in solidno izvrševal. ter uljodno prosim naročila. Z odličnim spoštovanjem Franjo Repič sodarski mojster. •k*c{ _ p4> ijli m imiuH liuiuiiiil pekarija, slaščičarna in i gg kavarna cj Stari trg 21 ** M se priporoča sl. občinstvu tv"' posebno z dežele m ... ^ na zajutrk. m ^ Imam naprodaj: kompleten acetilenski aparat, en pralni aparat in 20 metrov nove žične ograje (mreže). Cena zelo primerna po dogovoru. Mirko Finiflar, gostilničar Brezi«, Gorenjsko. : za gostiifllcarsKe zadruga v L unl aiil Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse službo iščoča : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ====== z dežele 1 K. ===== TovariSi gostilničarji I Poslužujte s« t« ugodne prilike I RaJveAJa slovenska hranilnioa Mestna Minita ljubljanska Cjublja.ia, preiernova ulica št. 3. |t tuli kutin Ml 1111 iIh . namili ukiida . . . . i M.oai.Mr- . 1580.Mir-Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične ........ domače hranilnike. ..... Hranilnica je pupi-larno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in Obligatornemu odplačevanju dolga. V pdjiniji trjnut ii iMiikn iat utinorljm Kreditno društvo. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Iz dj}l23i]j .