i»0#mnSA FAViAMitASA.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/1. — TELEFON INTERURB. 174.
ŠTEV. SO.______________________________X. J P B P J A N A. I>.\"E 39. MAJA 1931.	LETO III.


Naše pod znamko | Naša pod markicom
„STARK’s TUCHE“
znano blago se zopet dobi. — Vzorce samo veletrgovinam. Dobro vpeljani zastopniki za naše izdelke se sprejmejo.
poznata roba opet se dobiva. Uzorke šaljemo samo vele-trgovinama.T ražimo dobro uvedene zastupnike za naše proizvode.
!i. Stark S [o., Btlritl, linlerg, DeiM
Metle salonske
/ (sirkove) broj 0/750, 1/850, 2/950, 3/1050, 4/1150, Reforma br. 5/1250. Metlice za odjela čistiti po K 600'—. Cijene se razumijo za 100 komada. NUDI NA VELIKO!
Pajo Babič, agentura ::: Zagreb.
Ne kupujte za drage novce
umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke novodobne kirurgije
pri tujih neprijateljskih podjetjih
ako vse tc predmete v brezhibni izpeljavi
po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega
.Ortopedlčnega društva voj. invalidov1 Praga, VySehrad. tF.-Emanzy, Češko.
Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev.
Filijalka: H R AD EC K RÄLO VE-TftlDA NÄRODNIHO VOJSKA.
Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekti
Jos. V. Hybler i sinovi
tekstilna tvornica u
Semilech, Ceska,
dobavlja jeftino: sifon, širting, zastore, prosti-rače, ručne rubce, atlas, gradi, angine, robu za podšivanje.
Traže se prvovrsni zastupnici za nekoliko mjesta Jugoslavije.
ÄOÖaB^a je<j>THHO: iim-4>oh, mnpTHHr, sacrope, npocTnpaue, pyqne py 6ue ax/iac, rpaA.'i, aitrnue, po6y sa noAmuBame. Tpaace ce npBOBpcnn 3a-cxynitHUH sa hbkoahko Mecxa y JyrocAaBnjn.
GENUINE CARNIOLANM
B
m
6 w
L A C E S ¥ PR(
SHmi[ädemMze slom mmm
PROCURES

Vsebina 20. številke:
The Sample Fair and Market in Ljubljana, Jugoslavia. — Prijateljem planinstva. — Razvoj češkoslovaškega zadružnega gibanja. — Ustanovni občni zbor nabavljalnih zadrug v Beogradu. — Informiranje inozemstva o eksportu naših lesnih proizvodov. — 30. maj .1917. — Nova naredba o devizah in valutah. — Bodoča potreba lesa na Angleškem. — Situacija na vinskem trgu. — Novo državno posojilo. — Jby6^>aHCKH bc.hikh , cajaM. — Narodno gospodarstvo.
uma!^asrBammiBiamnnrimmtmfPtrm^naunwmr<KBBammnm
The Sample Fair and Market in Ljubljana, Jugoslavia.
Many of tihe English and American eccmo-mists have irojn our new&papers learned that in the time from Augusit 13. ti,11 August 24. there will be held a great Sample Fair and Market in tlie city of Ljubljana, which is the Capital of the territory oi Slavenia, the northwestern part of Jugoslavia.
For foreign producents especially the fol-lowing regulations in regard to this affaire are -of Interest:	Fxhibitors ean only be producents
and merehants having thdr concerns in Jugo-slavia. If 'producents of foreign nationalities desire to exhibit products they ean do this by nomlna-timg a Citizen of Jugoslavija as their representa-tive. Wc would therefore foreign industrials and merohamt advise to take part at the Fair and Market by giving the JugosJavic General Repre-sentative the power of representation of their interests at the Faiir and Market.
The city of Ljubljana has about 70.000 inba-bitants and is for the northwestern part of Jugo-s lavi a the centre of IndustrM and commercial enterprise. The econamica! imtercsts of not only Slovenja but also of a grest part of Cnoatia gra-vitate here and the proxirmty iof the Jtalian and Austrian frontiers make it a place whiohpromises foir the future of the city many .advantages. The conisume of Products and merchandise is not con-fined to only Slovcnia but expands far to the souths of our Kngdom. Therefore the influence of the coming Fair and Market in Ljubljana will i be feit also in Scrbia, Macedonia. Bosnia. Banat. ' Daimatia etc.
It would certamly be to the advantage of the English and American producents and merehants to taike part at the Fair and Market, either as
ŠAMPLE-FAlR
I	IN LJUBLJANA	i
I	JUGOSLAVIA
-	1*1111111111 MIIIHIIHIIIIIIIIIIl tl llllllllllllllllll
AUGUST 13 — 24	I
i	19	2	1	!
........  V""
FOR INFORMATIONS WRITE: ALOMA COMPANY, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA
Ustan. 1. 1853. — Telefon št. 52. — Brz. naslov: Fritz Kiinzel.
Ena najstarejših tovarn pletenih izdelkov.
Fritz Kiinzel & Co., Aš, Češko
proizvaja v solid, in prvovrst. izdelavi vsakovrstne
trikot - izdelke
za zimsko in letno sezijo, kakor tudi špecijalite iz umet. svile in boljših tkanin.
Prosijo se nemški dopisi.
INTERESANTNA NOVOST!
POŠUMAVSKA INDUSTRIJA.
MODERNE ZRCALNE URE
„SATURNUS“ POSTAV. ZAVAROVANO.
JINDŠICH BUDIN, Stankovy, ČECHOSLOVENSKO.
rpo	(brinjevca)
yv!~	uz najniže
K%	cijene na
Kij	veliko i na
IQ-y]	malo nudja
„PECARA“ D. D. SISAK
UPITAJTE LA CIJENE!
H&S8H
Lastilo Ia za cipele
prodaja na veliko i malo. Kemička tvornica
Fr ant Trefny
Rožmital Češko Oddeleni 18 f.
JlaiHTHJIO Ia sa umreTie
npoaaja Ha bbahko h Maao. KeMHuica rproBHna
Opanr TPEOHH
PoÄHHraa, UecKa OAeaeH>e 18 4>.
General, zastopstvo in skladišče za SHS :
FRANC MARINI, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA II
V Jugoslavijo pošilja
biče, jermena za šivanje in usnj. trakove za čevlje
F. LuMr Bilek, Metylovice u Mistko, Morava-II
Izdelovanje bičev in jermen.
Herzovo stovarište suhomesne robe
rasprodaja SVINJSKE SUHE GLAVE sa 10 °/o kosti ab magazin kilogram
D 4-50
Pančevo — Mirko M. Bandur.
*■■■!■ ei
Domača tvrdka.
Solidne tene.
Velika izbira izgo-
Ljubljana
Prešernova ulfca 9.
llajnovej$i kroji. Točna postrežba.
obleke
vseh vrši za gospode. dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega
blaga
za molke obleke, površnike in suknje. dalje
vata
za krojače v kosih in na metre.
Tvonrim za dolazeću sezonu jednu firmu, ko-
1 razim joj potrebuje -o v c iza vuna;
da joj 'nabavljam in kupujem u komi-] sijon-ZZ Reflektant! [neka se obrate na
J
[IvanajZaviliča, komisionara ujVel. Bečkereku.
ÜNDERWOOD
dobije se odmah Kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod vetih narudžaba popast.
crhibitors or visitors. thereby learminis of the possible opportunities that may offer themselves im the .future far their trade efforts in thcse oountries.
In ati matters concermn,? this ocčasi cm as aanouncement of oarticipation. space. transpor-ting to and from the exhibition. reklame, adver-tising, representation of the fimms. regulations and fonmalities iprescribed on the exihib.tion grouds the interested parties should kindly write to the Admjniistcration of this paper Jugoslovanska borza. Ljubljana, Jugoslavia.
An Eccdomic National Asset of Jugoslavia
are the natural beauties of its countries, which lang ago bave found amonig the English-speakiiig tourists many sine ere admirers.
Tihe renowned Engltsh iNaturalist and World-touirist Sir Humprey Davy proclaimed the valiey laying between the doLomitic Karawainks and the snowerowned Julie Alps »the most beautiful ipart of Europe«.
The city of Ljubljana, situated at the eastern part of this valiey is a very comvenient pöint from where can in short tours be reached manv Summer resorts where besides the natural dharms rest and comfortable residence can be had.
A treasnre of beauty. iiivigorating mountain air and unsurpassed ever ohanging scenic vari-ety is Bled (Veldes) on a lake that the foremast Slovenish poet Dr. Prešern, in one of his poems callod a »Jewel of Heaven«. Bled is provided with first dass hotels, villas and everything a modern summier resort etn boast of.
It ts hoiped that now. when these districts have won national freedom and independenec they will become more than before the attraction of the English-speaking tomrists where they will find a cordial welcome.
■paoBapaMaBaaognigwa naaaaaaariaaa
pozor. Ljubljanski vel. FOZOR' vzorčni semenj
Ljubljana.	13.—24. avgusta 1921.
■□■aBaBoansaaaaDBaBDHDBDUBaHakDa
Prijateljem planinstva.
Med najlepše planine Štejemo iptaino K ovce nad Tržičem. Izredna solnčna lega. .višina, najbolj pripravna zdravstvenim napravam — 1500 metrov —, lahek dostop iz Tržiča bodo napravili iz te planine eno najpriljubnejših točk našega planinstva.
Tržlška podružnica Slovenskega planinskega društva je imževala vse te okolnosti in se lotila hvalevredne naloge napraviti tu gori planinski hram. Dobra srca so ji takoj prihitela na pomoč, baron Bom n. pr. je obljubil brezplačno oddajo vsega za stavbo potrebnega lesa. Velik korak je v tem dosežen. Treba je pa še dosti, dosti drugega. zlasti oprave, predvsem posteljine. Clana^ rina ne zadostuje, obrnemo se drugam. Prosimo vse prijatelje planinstva, vse. kojim je na srcu ljudsko zdravje, nal nam kar najizdatneje pomagajo doseči zaželjenj cilj. Prosimo denarja, prosimo pa tudi uprave. Kakor na Kredarici, nai bi tudi v našem domu posamezniki opremili svoje sobe, kar bi jim nudilo še posebne ugodnosti.
Stavba bo enonadstropna, zelo .prostorna, ležišča skupna in v posebnih sobicah, če le mogoče telefonska zveza s Tržičem. Okolica .ima krasen teren tudi za zimski šport, poleti pa nudi mogočna Košuta s svojimi raznoličnostmi turistom vse planinske užitke, koroška stran najtežje tu rte tudi prvovrstnim plezalcem. V bodoče bomo uredili tudi prostore za solnčne kopeli in .prevzeli Izkušnje najboljših švicarskih zimovišč in sanatorijev. S tem bo postala naša koča prva zdravstvena postojanka te vrste v celem maišem kraljestvu.
Zato še enkrat: Pomagajte nam čimprei doseči naš lepi, človekoljubni cilj!
S planinskim pozdravom!
Za slovensko planinsko društvo, podružnica Tržič:
Ivan Engelsberger 1. r.. načelnik.
Ivan Wally 1. r.. tajnik.
V Čehoslovaški (Košiče)
je ceno na prodaj velika množina hrastovih
vinskih sodov
ogrskega tipa, vsebine 150—300 I. Sodi so razloženi in numerirani tako, da pride na 1 vagon približno 300 kosov. Izvoznica oskrbljena. Ponudbe pod „V. D. vinski sodi“ na upravo lista.
Trgovina čevljev (cipela)	fe
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. |
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 |
Telefon št. 539.	S
TPA2KHMO
arH-ime sacxynHuice no cbhm Bekim MecTHMa sa nam ahct. HoHyÄÖe na ynpasy
»JVTOCJIABEHCKE EYP3E«
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETU,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
StOra d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna L L d.
Čitajte
Jugoslovansko borzo I
Trgovci! POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
Q[oslav!eitalii,LjiiiM.Sv.PiiiL33.
Zapita kočija - toupe
skoraj popolnoma nova in fina poniklana nova konjska oprema (1 par) se za 30 000 K proda.
Ponudbe na A. Sušnik : Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21.
Proda se kompl. vodna turbina
z regulatorjem 34—70 HP, sistem „Girard“ s stoječo osjo za 2*5—3 m vodnega padca; lahko se pa tudi zamenja za manjšo turbino sistem „Francis“ ali pa za električni motor oz. dinamo. Ponndbe na An. ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, pod „JŽV“.
Jožef Berounsk^
tovarna kovinastega in pločevinastega blaga
Svratka, Češkoslov.
nudi
vsakovrstno kuhinjsko posodo in gospodinjsko orodje iz bele, črne, počinjene in cinkaste pločevine — dalje močno žična to blago čisto počinjeno, kakor tudi železno lakirano.
Ceniki na zahtevo zastonj I
JOCHH BEPOVHCKM
TBopmma JiHMosne n KOBHHacTe po6e
Cepanta, * MeumocnoB. Hynn
CBanoupcHo KyxmbCKo nocytje n opytje sa ny-fcaHCTBo H3 dejior, up-Hor, noamteKor h hh-nacTor jiHiia — flajbe jaKy atnqny po6y, uh-cto nouHH-eny koihto n
acejiesHy aaKOBaiiy.
Ughhkh na saxiea 6a-flaea!
Več vagonov porcelanastih
(beli porcelan) krožnikov, skodelic, tas i. t. d. dobavi takoj
THa tovarna poitelana, Hlosteile a. Ep, teMov.
50.000
metrov
„Hydrof ilgaza“
vel. 5/5, 40/42. 80/82 cm 1 m po . . Kč 2'80
se takoj proda.
Ponudbe pod „V. D. gaz“ na upravo lista.
Mexapa
«Xh/ip odmiraš a»
B e a/5/5, 40/42, 80/82 um. 1 m no . . . Ku 2'80
npofla ce oaMax.
IToHyae noa »B. /I, ras« na ynpasy ancra.
JVrOCJIABEHCKH EKCnOPTEPH, koJk aeae HHcepnpaTH y bepanncKHM crpynHHM HOBnnaMa
„0 C T - E K C n O P T“'
h to y saceÖHHM öpojeBHMa:
25, jyna Ohhckb (sa Hsaoacöy y XeasHHrtfjopcy), 10. jyaa h 10. ayrycra saceönn 6poj sa HCManKy »OcTMece«,
25. jyaa cneirojanno nsaanse sa nsaoacßy y Pnrn, 10. cenxeMÖpa saceßnn 6poj sa cajaw y PeBaay, HBKa ßesoABaasHO Tpaace npopanyae koä sacryn-miniTBa: AuoH^Ha CKCneanHHja ÄJI, MATEJIH1!, Jby6a>aHa, KonrpecHH Tpr 3.
Prah zoper mrčese
(proti muham in bolham)
100 škatlic za pršenje (Spritzkarton) K 350'—.
Sprejmejo se zastopniki 1
,Herba‘z.s. o. j. Zagreb, Palmotićeva 10.
Tvrdke
ki bi uvažale
konoplj o
(surovo in izdelano) in
električne aparate
za razsvetljavo in kurjavo, naj blagovolijo nemudoma javiti svoje naslove na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
OnpMe
Koje 6h Hssaxcajie
KOHOIUby
(cnpoBy h nspa^eny) re
e^eKTpHHHe
anapaxe
sa pacBexy h orpes, neKa OÄMax ÖJiaronsBoae ja-BHTB CBoj IiaCJIOB HB
AnoHnny eKcneannHjy A. MaTe.mh, Jby6a>aHa, KonrpecHH Tpr 3.

WizMl!
Umjerene cijene!
TELEFON BR 9-2/
TELEFON BR. 9-17
EEKI UREDSKI HA1JEŠTAJ
Blagajne i kasete, sigurne proti vatri i provali Pisaće strojeve raznih sastava uz jamstvo dobavlja
HOTTER I DIU. ZAGREB, ILKA BK. Zl
Razvoj češkoslovaškega zadružnega gibanja.
Fe-nd Jirasek. tajnik »Osrednje zveze češkoslovaških zadrug« je podal splošen in celoten pregled zadružnega dela v 1. 1920. Jirasek izvaja sledeče: »'Češkoslovaško zadružno gibanje, v kolikor je združeno v Osrednji zvezi čsl. društerv se ie tudi v L 1920 nepričakovanio razvilo in 'koraka udov potni bodočnosti nasproti. Po spremembi pravil in po celotni reorganizaciji vsega zvezanega ustroja je postala zveza ne le centrala pripadajočih ji zadružnih organizacij, ampak .tudi centrala vseh delavsko-gospodar&kih p odvzetij sploh.
V Osrednji zvezi so zastopane konsumne. produktivne zadruge, hranilnice in posojilnice, poljedelske in končno invalidske zadruge.
Te posamezne panoge zadružnega delovanja imajo v zvezi svoje samostojne podzveze in od teh so bile doslej ustanovljene že sledeče:
»Zveza produktivniih zadrug«;
»Zveza poljedelskih in najemninskih zadrug«;
»Zveza hranilnic in posojilnic«;
»Zveza konsuinnih društev železniških uslužbencev«.
Paz en tega so bile ustanovljene še okrožne zadružne zveze, od katerih se nahajajo tri na Mo-ravskem in ena na Slovaškem s samostojnimi 'tajništvi. _ Sedeži zvez so Brno. Olomouc, Mor. .Ostrava!, 'in Ciljna. Za Češko je projektiranih pet' 'bi'žup Jni11 ta!ni^*ev- ki bodo prilagođena ured-
ian-cRaZVOi nam kaŽe nailepše naslednje primeren? 1C'-v-919 h bito zadruS 698 s 291.909 elani in
miUJIO|to blagovnega prometa 1 1920 na 1 098
nrtet/	ČI.aili in 720 'milijoni blagmmega
kn^nmiih	'e mcd včlanjenimi zadrugami
konsummh zadrug m sicer okrog 500. Produktiv.
250 md™ä v ad(i J-l°' stav'benih do 100. okrog 2o0 pa je poljedelskih m gospodarskih, ostalo pa pripada na razne zadruge.
Celot™ jmetjie fvezinlh zadrug, vštevši tudi
ncv L?uduU^e cePtrale-. »naša okrog 250 milijonov čeških kron^ denarni promet vseh zadružnih organizaan. združenih v Osrednji zvezi pa se ceni na 5 milijard čeških kron v 1. 1920.
Glavno delovanje zveze se /razteza na! svetovanja, na organizacijsko in agitacijsko ter vzgojno. m revizijsko delovanje. Zveza nudi nasvete pri ustanavljanju zadrug, izvaja organizacijo njih uprave in revidira pridružena društva. V svrho nasvetov v tehnični stroki je ustanovEai — zveza posebno tehnično pisarno ob vodstvu strokovnjaka — stavbenika. Za izvajanje revizgj ie nastav-Ijeuth 20 revizorjev. Vrše se zakonite, izredne in nagle revizije. Pri vsem tem ie celotno gospodarstvo zvezinih zadrug podvrženo še natančni in popolni kontroli.
V kolikor se tiče vzgojnega delovanja prireja zveza v vzgojo funkcijonarjev in zadružnih uslužbencev posebne kurze. Naučno ministrstvo je po zaslugi zvezinega načelstva začelo uvajati na trgovskih šolah tečaie. Doslej poučujejo zadružništvo na 4 trgovskih šolah.
Zveza izdaja list »Društven*« m »Nas Roz-voj«. Slednji izhaia v 140.000 iztisov za zadružne člane.
Posebno skrb je v zadnjem, času /posveFla zveza tudi gospodarskim in zakupnim zadrugam, ki bodo edini gospodarji v velikem na razlaščenih posestvih. Vsled tega se ie ustanovilo za te zadruge posebno samostojno tajništvo. Velik del teh zadrug že deluje. po razlaščenem odnosno najetem ozemlju ter dosega po dosedanjih izkušnjah ravno nasprotne uspehe od trditev agrarcev sploh. Ta zadružna panoga bo v družbi s kon-sumnlimi zadrugami v bodočnosti postavila preskrbo življenjskih potrebščin na r e el no podlago.
Socializacijsko vprašanje in zahteve po socializaciji sta o povzročila veliko težnjo delavstva po lastnih podjetjih. To časno je združeno v Osrednji zvezi 170 produktivnih zadrug, ki Obsegajo 35 industrijskih panog. Večina teh zadrug uspeva zelo dobro vendar obstoja v zadnjem času veliko pomanjkanje primernih prostorov in tudi /finančnih sredstev. Na vsak način pa služijo te zadružne panoge kot priprava k izvedbi socializacije produkcije na širšj podlagi.
Enako nepričakovan razvoj kažejo v težnji po združevanju konsumna društva. Nekatere zadruge imajo 50. 60. 100 in tudi več prodajalen in preskrbujejo stotisoče oseb z živi jenskimi potrebščinami.
Na prvem mestu se nahaja konsumno društvo »Budučnost« v Mor. Ostravi, ki preskrbuje v 150 prodajalnah do 300.000 oseb in dosega mesečno 15—20 kč blagovnega prometa, »Vzajemnost Vče-
7000 sifonskih	7000 CH(j)OHCKHX
steklenic	6ona
se pod ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod	npofla ce ys noBOJMe yseie. Hony/ie uoä »7000« na ynpasy sh-
7000 na upravo lista.	eia.
Tražimo
agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu
„Jugoslavenske burze“.
VILA NA BLEDU
naj-
krasnejše
letovišče Jugosla- ' vije, na IM prodaj
Krasna I i I oprema.
Sobe prirejene tudi za zimsko
sezono. — Zidava_modema,
solidna. |_l_| lil Proda se vsled I 1 I |_j_| preselitve iz Jugoslavije. — Cena K 850.000"—. Pojasnila daje Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
Jugoslavenski eksporteri, koji žele inse-rirati u berlinskim stručnim novinama
„O S T - E X P O R T“
i to u zasebnim brojevima 25. juna Finska (za izložbu u Helsingforsu),
10. jula i 10. augusta zasebni broj za njemačku „Ostmesse“,	_	_	, .
25. jula specijalno izdanje za izložbu u Rigi,
10. septembra zasebni broj za sajam u Revalu, neka bezodvlačno traže proračun od zastupništva Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
NAROČILA
za izdelavo plakatov za „Ljubljanski veles ej m“ sprejema An. ekspedicija Al. Matelič :::: Ljubljana.
Reklamne
prostore
na stavbišču palače Ljubljanske kreditne banke pred glavno pošto (križišče štirih najprometnejših ulic v Ljubljani) oddaja Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
Pocinkano pločevino
v večjih množinah odda najceneje
Ivan Podboj, Ljubljana, Sv. Petra" cesta štev. 95.
Stran 4.
JUGOSLOVANSKA ROP7A
Štev. 20
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene cavlje za postolare)
izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Seimig ml, Tacen pod imamo goro pri Ljubljani.
Iščemo
agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo
»Jugoslovanske borze“.
Novosti Novosti
Izdelovanje zračnih motorjev
za prenos premoga in drugih predmetov po žlebovih.
Sistem „Ostrava“ pat. ing. V. Pefik, Siezska Ostrava — ČSR.
Orodje, okove za pohištvo in stavbe
nudi najugodneje Rudolf Kmen, Dunaj
Wien V. Margarethenstr. 110. Zahtevajte vzorce.
Jugoslovanski eksporterji, ki žele inserirati v berlinskem strokov, časopisu
„O S T - E X P O R T“
in sicer v posebnih številkah 25. junija Finsko'(za razstavo v Helzingfors)
10. julija in 10. avgusta posebna številka za nemško „Ostmesse“,
25. julija specijal. izdaja za razstavo v Rigi,
10. septembra posebna številka za semenj v Revalu naj nemudoma zahtevajo proračune pri zastopništvu Anončna ekspedicija AL Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3.
Zaboje za slive,
okvirčke za opeko, lesene jermenice iz trdega lesa izdeluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic
Lesna industrija Feliks Stare, Radomlje, Slovenija.
VELIKO POSESTVO
se proda v Posavini: 50 oralov prvovrstnih njiv, 100 oral. pašnikov, 25 oral. gozda, ves živi in mrtvi inventar. Cena 2,500.000 K. — Naslov v upravi lista.
ČEVLJE	UHtTEJIE
otroške kakor	sa /teny Kao
tudi galanter.	h ranaHxep.
damsko obuvalo	ÄaMCKa oöyha
in telovadne	h impene sa xeu, aeacöe
čevlje nudi	HYTlA
specijalni zavod	cneimjajiHH 3 a b o a
OTON LUSTIG :: PRAGA II..	
Petrske nam. 5.	Telefon 9551. |
la« v Brnu je imela letos do 70,000.000 kč. Za-ihodnočeško ko n s um no društvo v Pl zrnju pa do 60,000.000 kč blagovne prodaje. Večina zadrug zlasti večje, se mnogo pečajo z lastnim proizvajanjem. Ustanavljajo se zlasti lastne ipekarne. krojaške ter čevljarske delavnice itd. Nekatere zadruge imajo tudi pomožne delavnice za popravila orodja in opreme podjetja ter za izdelovanje prometnih sredstev.
Krasno se razvija poleg Osrednje zveze tudi velenakupna družba konsivminih društev, ki je imela 1. 1918 še 38,000.000 kč prodaje, je dosegla 1. 1919 294,000.000 kč prometa in ki doseže letos 750—800,000.000 kč blagovne prodaje. Velenakupna je n. -pr. letos le v novembru prodala za 86 milijonov češkoslovaških kron blaga. Uslužbenih je do 350 oseb in ima v Pragi VILI. lastno tovarno jestvin, dalje lastno tovarno konfekcije, kjer ie uslužbenih tudi 100 oseb. Enako kažejo lep razvoj tudi -ljudsko zavarovalnice. »Cehoslavta« to skupno podjetje -naših političnih, strokovmiih in zat-družnth korporacij. Svota za 100,000.000 kč v nji zavarovanega kapitala bo kmalu dosežena. Zavarovalnica ustvarja ravno to-časno obsežno -organizacijo, ki bo omogočila, da postane »Čelho-sLavra« ena -največjih zavaravalniih podjetij v ČSR.
S tem je na kratko označeno delovanje zadružnih organizacij Osrednje zveze. Se-dai še nekaj besed -o ciljih zadružnega gibanja -v novem letu lin v daljši prihodnosti.
V prvi vrsti moramo omeniti tu projekt velike »Razstave zadružnega dela«, ki bo -o-tvorjena v dobi Delavske Olimpijade v prihodnjem letu !n bo zelo zanimiva.
Dika razstave bo -posebna razstava lastnih produktivnih zadrug, kakor tudi konzumnih zadrug in veienakimne družbe. Večina včlanjenih zadrug se pripravlja na udeležitev na.razstavi. Z razstavo bodo združene še tri druge samostojne razstave: tako razstava zveze delavskih telovadnih j-ednot. razstava spominov na eksekucijo mestne gospode na Staromestnem trgu dne 21. junija 1621 (300 let!) in končno razstava spominov iz dobe prvih pričetkov delavskega zadružnega gibanja.
Nadaljna nalo-ga Osrednje zveze je obrniti pozornost na izvedbo socializacije im agrarne reforme in v to s vrh o se pripravlja primerna organizacija, ki bo stremela enako po osredotočenju produktiv. zadrug, kot po s tvoritvi obsežne organizacije poljedelskih zadrug. Zadružno gibanje -se v Intel esu skorajšnjega uresničenja socializacije bavi z nujno uvedbo kar najožjiih stikov med posameznimi zadružnimi -panogami in z povzigo mäh gospodarske centrale — Velenakuone družbe.
To so naloge delavskih zadružnih organizacij v bližnji -bodočnosti. Pridružujejo se k temu seveda tudi finančna sredstva -širokih ljudskih plasti. Z dobro voljo onih. ki so udeleženi pri zadružnem gibanju, in z razumevanjem vseh bo zadružno gibanje lahko uspešno in srečno uresničilo cilj delavnega ljudstva — gospodarsko osvobojenie delavstva in izpremembo obstoječega1 -družabnega reda.
Ustanovni občni zbor nafeav-Ijainih zadrug v Beogradu.
Dne 8. maja 1.1. -se ie vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Zveze nabavljalnih zadrug dr-.žavmiih nameščencev, katerega se je udeležilo okoli 120 -delegatov ifz cele Jugoslavije. — Občni zbor ie potekel zel-o burno. Iker so stopili hrvatski delegati v ostro -dpoz-icij-o ter zahtevali radi-ks-hro spremembo od -pripravljalnega odbora izdelanih pravil Zveze. Pravila so se v marsikakšnih -točkah spremenila, v -kolikor njih določila niso slonela na preceptivnilh normah uredbe o na-bav-1 jalnih zadrugah z dne 5. decembra 1920, v ostalem pa se lje Sklenilo predlagati spremembo cit. uredbe ter -spremeniti pozneje pravila v smislu novih določb te uredbe. Zlasti se je sklenilo, da se nai zniža delež, ki ga mora vsaka k Zvezi ■pnistopatača zadruga podpisati na prvo stotino svojih članov, od 500 na 300 dinarjev uvažuije dejstvo, da je potreba -novim nabavil jalnim zadrugam, zlasti v prvem početku, ko Zveza še ne bo delovala, precei kapitala, medtem ko Zveza ki razpolaga vsled vsestranskega dotoka milijonskih -prispevkov raznih vrst teh zvišanih deležev ne bi neobbadno _ potrebovala. Tudi jamstvo zadruge nasproti Zvezi naj ne bode 3 krat no nego 2kratno, t. j. zadruge nai jamčijo le z -deleži in še z jedcn-kratniim zneskom v višini vplačanih deležev, katera -okalmioist bo precei razbremenila zlasti zadruge z višjim številom -članov. Ker pa ta dolo-
CELIČNE
ZAVOJNE KAPKE
za dućane i izloge (Stahl-Rollbalken). Konstrukcije za sunčane plahte svih sistema kompletno, Bostwik-gitere (škaraste gitere za sklapanje) u svim dimenzijama i prvoklasnoj izvedbi
preporučuje
Prva jugoslavenska tvornica žaluzija, roleta, drv. i čeličnih kapaka
G. Skrbić, nasljednici
Braća Vidakovič
Ilica br. 40 Zagreb Tei.int.4-92
Preprodavci i trgovine željezom popust. — Svaka naručba se izvršuje najbrže (za 2—3 dana). — Vlastita proizvodnja na veliko. — Popravci brzo i Tražimo zpo*---	*	1
jeftino
zastupnike po cijeloj Jugoslaviji.
T oaEetna zrcala brušena
in nebrušena, v niklastih in lesenih okvirjih v vseh izdelavah (namizne, ročne, žepne, tridelne) nudi
Zrcadlarna Lažne železnice ::: Čehoslov.
FURNIR
žagan, iz vseh vrst trdega lesa, od 1 mm debeline naprej, :::
ima v zalogi tovarnafurnirja,žaga, in trgovina z lesom Podrečje p. Domžale.
Nakupuje trdi suhi les v plohih in hlodih.
Pozori Postolarski obrtnici.
industrijalci i tvorničari!
Prodaju se malo rabljeni strojevi;
1 klinčenica za probijanje poplata (Mansfeld-Holznagelmaschine),
1 kombiniran stroj za čistenje i poliranje poplata, (Kombinierte Ausputz- & Poliermaschine), 1 stroj za opšivanje luknica na cipelama (Singer-Knopflochmaschine),
1 bencinov motor 3 HP sa 5 m transmisije.
Svi strojevi mogu se vidjeti u pogonu te se prodajo uz povoljne cjene, i svaki stroj posebno. —
Upitajte se kod
VILIMA BAUERA, KRAPINA.

BIIIIIB
terpentinov» čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
M. Trebar Ljubljana
Sv. Petra c. 6. Telel. 539.
čila dede višine deležev v uredbi miso dispozitivne nego preceptivne narave in 'je mogoče spremeniti pravila šele po spremembi odnosne uredbe, se bodejo mogli ti Sklepi izvajati šele v slučaju spremembe uredbe; do tedali pa je vplačevati deleže po 500 dinarjev za vsako pričeto stotino članov.
Občni zbor je sklenil po daljši in burni debati dovoliti mabavljalnim zadrugam, ki bi početkom potrebovale za svoj razvoj več kapitala, kakor ga imajo na razpolago potom vplačila deležev s strani članov posojilo na vsakega člana do največ 1000 K za dobo 6 mesecev, t. j. za ono dobo po preteku katere beide predvidno iZveza s pripravami za normalno posl ovalna'e gotova lin bode mogla -staviti na razpolago zadrugam vse potrebno blago. Ta posojila je po preteku omenjene dobe vrniti, ker bode pozneje Zveza dovoljevala zadrugam kredit edinole v Obliki nakazovanja potrebščin. ,nikakor pa ne več z nakazovanjem posojil v gotovini. Predlog nekaterih delegatov, da nai se izplačilo 35% deleža čistega dobička, 'ki ga doseže Zveza, dovoli zadrugam mesto v robi v gotovini, ni prodrl, ker se je poudarjalo, da bi s tem načinom izplačila dobička Zadruga zgubila svoj zadružni značaj in si navzela strogo bančnega, kar pa ne leži v interesih 'uredbe o zadrugah in Zvezi istih. Ker uživajo zadruge za prevoz blaga ma državnih železnicah ■gotove rezakcije in b,j zlasti one zadruge v Sloveniji in na Hrvatskem. za katere pride dovoz v poštev izključno po južni železnici, dostikrat ne imele nikakega popusta na prevoznih stroških, se je mor. odboru naročilo, da ukrene vse potrebno v svrho dosege enakih ugodnosti na južni železnici kakor so nam zajamčene na državnih železnicah.
Prt skupščini, ki je bila, kakor že omenjeno1, izvanredno jbuma in je trajala celo yedeljo do poznega večera, so igrali glasovi * slovenskih delegatov odločilno vlogo, ker s_o dirimirali pril pred-1 oglih stavljenih od Srbijancev oziroma Hrvatov, ki so si stali v strogi opoziciji. Izgledalo je. da se bo že takoj početkom življenja Zveze razvilo med uradni Stvoru srbskega in hrvatskega plemena ono fnasprotstvo, ki danes vlada v politični areni, kar hi 1 ne bilo najbolj v korist delovanja Zveze, koje naloga naj bo. delovati edino le za gospodarski prospeh državnih nameščencev, ne pa se izgubljati v strankarske in plemenske prepire. Ker je pri volit vi članov upravnega odbora slovenski delegat izjavil, da morejo Slovenci glasovati edinole za kompromisno listo, ki naj bo sestavljena tako, da bodo v njej uvažavani vsi momenti pravične sestave, je prišlo do končnega sporazuma, na kar je zavladalo pomirjeno razpoloženje.
Informiranje inozemstva o eksportu naših lesnih proizvodov.
Naša zemlja je v pretežni večini pokrita z gozdovi. Kot dokaz temu nam služijo številke, ki nam kažejo površino gozdov v naši zemlji, kot tudi številke, ki nam v najnovejši izvozni statistiki predočuicio vrednost našega eksporta po pb-edinih artiklih.
čeprav pa znaša vrednost izvožene ra lesa in lesnih produktov tretjino celokupne vrednosti našega izvoza, se iz te številke niti približno ne razvidi ona vsota, ki bi jo morali dobiti za naše lesne produkte, če bi njihov izvoz dvignili kolikor mogoče visoko.
Pred vsem ni miti sama produkcija naših lesnih produktov tolika, kakršna bi po etatu naših
gozdov mogla biti; tu mislimo predvsem na etat onih gozdov, ki ne pridejo radi težkih ali sploh nobenih komunikacijskih sredstev v obzir z.a eksploatacijo: radi neurejenega železniškega prometa in ostalih neprilik pa ne pride v promet tudi vse ono. kar se producira, ampak ostane naigro-madeno v različnih §kladiščiiih. Naša skladišča lesnih izdelkov kot tudi skladišča, v katerih je shranjeno pohištvo, so prenapolnjena; zato ni ona številka, ki predstavlja v našem izvozu prešlega leta vrednost izvoza lesa in lesnih produktov, niti daleč prava kot bfi morala biti.
Pravijo, da leži vzrok temu v -obči stagnaciji na trgih z lesno robo in v neurejenih prometnih razmerah. Verujemo, da je temp tako. še več, trdimo-, da je to eden izmed glavnih vzrokov, toda •ravno tako smelo trdimo, da obstoji še drug ravno tako važen vzrok in ta je, da inozemstvo ne pozna naše 'eksportne moči. kar se tiče lesa in lesnih proizvodov.
Da nas inozemstvo v tem pogledu ne pozna, ni čudmo. ker se niti sami v tem oziru ne poznamo (razven naših gospodarskih krogov). Ne pozna našo gospodarsko moč samo širša javnost, ampak niti ne oni upravni krogi, ki so poklicani, da skrbijo za našo industrijo in trgovino.
To nepoznani e -se nikjer tako jasno ne vidi. kot v nekem dopisu iako uglednega beogradskega »Trgovinskega glasnika«, ki je jako dobro verziran v vseh pogledih naše narodne ekonomije, ki pa z začudenjem gleda na statistične podatke našega izvoza agrarnih in gozdnih produktov ter smatra, da leži sorazmerje v vrednosti izvoza in' gozdnih 'predmetov v tem, da obdd-ovanie zemlje po vojni ni doseglo mogoče višine; ne sluti pa. da tudi produkti lesa niso še daleč dosegli eno eksportno moč, ki bi jo marali doseči.
iPa 'tudi naše Ministarstvo šuma i ruda ni pripisovalo izvozu lesa in lesnih produktov one važnosti kot j,ih zasluži; šele v zadnjem času 'čitamo, da se je v istem ministarstvu započela močna akcija, da se 'omogoči čim jačji izvoz vseh gozdnih proizvodov. Doseči se misli to na ta način, da •se osigura za les čim boljši promet po železnici in 1 po morju in da se izvozna carina odpravi.
Te mere bodo brez sumnje povišale eksport lesa in lesnih produktov; ne bodo ga pa dvignile do one višine do tedaj, dokler ne bodo vsi važnejši evropski trgi spoznali našo -proizvodno moč.
V tem pogledu ni bilo do danes še ničesar napravljenega niti od strani naših industrijskih podjetij niti od strani naše upravne državne oblasti.
Ko sta ta veliki nedostatek uvidela dva naša strokovnjaka, sta ustanovila list. kateremu je iglami namen opozorit« -inozemstvo na bogastvo naših šum in šumskih proizvodov, ter sta z ve-
TURISTI!
i	!
PENZIJA
„GRINTOVEC“
v grajščini „Preddvor“, pošta Tupaliče pri Kranju ::	:: Slovenija
nudi svojim gostom izborno in ceno prehrano, krasne izlete, kopeli na prostem in druge zabave. — Po naročilu pričakuje vsakega gosta voz na kolo dvoru v Kranju.
likim naporom dosegla, da sta z njim prodrla v London, Paris, Tunis. Kristij-amij-o. Kairo itd.; dosegla sta, da sta dobila v zameno ugledne angleške in italijanske liste, ki so pretiskavali njihove članke; nista pa uspela, da bi uverila naše merodajne kroge in naša industrijska podjetja o potrebi takega lista: konečno sta ga morala -odstopiti vsled financijskih težkoč akcijona-memu društvu, ki iga bo uporabilo za bog ve kake cilje.
Kam nas je ta naša indolenca privedla, n.um ilustrira najlepše neki dopis v »Jugoslavenski Sumi«, v katerem nam dopisnik navaja prevod nekega uglednega angleškega lista za industrijo in trgovino z lesom, ki govoreč o lesu centralne Evrope omenja razvoj izvozne trgovine z lesom iz -ČtihosLovaike, Litve. Estonske. Poljske in Romunije, nas pa ne -omenja, -kot da sploh ne obstojimo ali kot da ne bj spadali v vrsto dežel, ki se pečajo z lesno trgovino. Isti list -govori nato na -drugom -mestu o našem h-rastnem lesu kot o madžarski hrastovimi in omenja, da se je započela v srednji Evropi vkljub neurejenim razmeram večja aktivnost -hrastovega lo-sa madžarskega izvora.
To je žalostno in sramotno in. kar je še nal-slabše. za nas jako škodljivo.
Naši upravni krogi ne smejo iti preko teh pojavov mezeč; oni morajo spregledati in spoznati, kam to pelje, a da' ne pelje k dobremu, ie vsekakor jasno. Naše Ministarstvo šuma i rudnika, v katerem je začel dr. Nen-adič voditi šumarsko politiko širšega stila-, mora v tem pravcu svoje delo nadaljevati; ne sme pa -ostati osamljeno. temveč ga morajo .razumevati tudi vsi jz Ministarstev industrije, trgovine in inostranih dela. D-a spozna inozemstvo ekonomsko kapaciteto naše zemlje, se moramo sami pobrigati. Kot smo se uiverili, nam naša diplomatska zastopstva in konzulati ne morejo -veliko pomagati v tem pogledu, ker imajo prva v inozemstvu popolnoma drugo nalogo, medtem ko drugi, slab n odgovarjajo svojemu namenu. Zato -je preustro-jitev im -d-op-dlnenie naših konzularnih ustanov z eksperti, ki bi mogli, hoteli in znali zainteresirati inozemstvo za ekonomske moči naše zemlje, n e obhodno potrebno. Ti ljudje bi morali imeti dober vpogled v vsako grano našega proizvajanja: da pa se to zgodi, morajo stati v direktni zvezi z našimj -minvstarstmi šuma i rudnika, trgovine in industrije, poljedelstva in dela. Ta ministarstva pa. hi zopet morala imeti posebne -referente za •zbiranje vseh mogočih podatkov io m-ožnosti eksporta vseh gran naše industrije in deželnih pridelkov; te zbrane podatke bi morali referenti pošiljati ekspertom pri konzulatih, da oni obvestijo inozemske trgovske -ta uvozne kroge.
Alko pravilno uredimo to vprašanje, da spozna inozemstvo našo eksportno -moč, ako poleg tega -organiziramo pravilen promet po železnici in morju, na čemer se — kot smo om-enili že — dela v Ministarstvu šuma i, rudnika, če omogočimo svojim izvozničarjem izvoz lesa in lesnih produktov, tedaj b-o dosegla n-aša eksp-o-rtna trgovina z lesom in lesnimi produkti svdjo naj večjo višino.
Mi moramo to storiti, mi moramo za to napeti vse svoje sile. da pride do tega, ker zahteva to od nas ozdravljenje naše valute; ta lahko ozdravi saimo na ta način, če naš uvoz ne bo večji od izv-aza. To oa se more doseči razvem z izvozom cerealij samo še z izvozom one količine lesa. ki nam jih moraio dajati naše šume poleg dbmiače potrebe.
Ko nam že zemlja daje -potrebno sirovino, ki bi nai io industrijska podjetja priredila, trgovska pa zbrala, je dolžnost merodajnih činiteljev. da omogočijo pravilen izvoz teh produktov im dai na primeren način napravijo v inozemstvu propagando, da roo spozna predmete naše zemlje.
I
I
...*| m»
VELESAJAM U POZNANJU jj
IZLOŽBA UZORCA POLJSKE INDUSTRIJE U eR0ZNf N JSS OD 28. MAJA— 5. JUNA 1921
sakupit će uzorce svih grana poljske industrije,
bit će opć'm i prvim pregledom ekonomske snage Pollake,
bit će zboriste za sve, koji žele stupiti u trgovačke odnošaje sa Poljsko
Odbor velesajma u Poznanju dodjelit će svakome od gosti stan. — Tumače u svim jezicima. — Bliže informacije daje poljski generalni Konzulat u Zagrebu.
I
I
Če tega ne znamo, se moramo naučiti od, Čehoslovaške. ki ne izpodriva z uspešno konkurenco pri nas samo svojo lesno robo. ampak propagira isto preko naše javnosti v toliki meri. da naša javnost bolje spozna moč lesnega 'proizvajanja v Čebcslovaški kot pa lastno.
30. maj 1917.
Ko je izbruhnila svetovna vojnai, je bilo ger-manstvo prepričano, da dobi zmago. Zato je začelo takoj s praktikanti, ki bi se podeseterjene nadaljevale, ako bi bila zmagala Nemčija in Avstrija. Deviza je bila. čim preje uničiti vso inteligenco južnih Slovanov in Čehov, kajti ona je naj večja ovira za ponemčenje srednje Evrope. Pdlnffle so se tedaj ječe, škrtale so vislice in pokale so puške nad ubogimi slovanskimi rodoljubi, ki so bili v očeh avstrijskih mogotcev veleizdaini-ki. Vsakemu neavstrijskemu izražanju, vsaki nepovoljni kritiki javnih razmer ali celo dogodkov na bojišču je sledila kazen, zapor.
To dušeče ozračje je trajalo vse do pomladi ’.Ql?. leta ko se je po več vojnih letih zopet prvič sestal avstrijski državni zbor. Avstrijski in ogrski Slovani so se oddahnili, dobili so dobrega zaščitnika v svojih poslancih. Še več. 30. maja ie vstal v dunajski zbornici Češki svaz in za njim Jugoslovanski klub. Drug za drugim sta oddala, ne strašeč se preganjanja in vislic, znani izjavi, da zahtevata združitev vseh v avstro-ogrski monarhiji živečih Čehov in Slovakov, oz. Slovencev. Hrvatov in Srbov v posebno državno enoto (seveda vsaka zase). Ostrmel je svet nad tem drznim. junaškim nastopom. Madžari in Nemci pa so zagnali huronski smeh.
Toda kljub uradnemu in neuradnemu ootriu-nju deklaracijske ideje se je ta širila im prodrla iz notranjosti države ti a na fronto. Spričo tega efekta se ie celo omililo, avstrijsibo-madžarsko preganjanje slovanskega ljudstva.
No. lin dobre leto po majskih deklaracijah je stvar dozorela, razkroj avstrijske armade se ie pojavil, obenem pa tudi razkroj Avstro-ogrske. S polomom na solunski fronti se je pričelo, s polomom ob Piavi pa končalo. In 29. oktobra 1918. smo praznovali vstajenje svojega naroda, rojstvo Jugoslavije In dosegli še več kakor je majska deklaracija na videz zahtevala.
Nova'naredba o devizah in valutah.
S 1. junijem stopi ta v veljavo in ima sledeče določbe: 1. Celokupna trgovina z devizami in valutami stoji, dokler ne bo popolnoma svobodna, pod nadzorstvom finančnega ministrstva. 2. Uvoz valut vseh priznanih držav ie dovoljen v neomejenih količinah. Isto velja glede tranzita valut. 3. izvoz efektivnega srebrnega in zlatega denarja (dinarske in dinarsko-kranske veljave) je prepovedan. Potnikom, potujočim v inozemstvo je dovoli eno vzeti s seboj 2000 dinarjev (seveda papirnatega denarja). 4. Trgovina z devizami ie uravnana poslej takole: Dovoljeno ie prinašanje deviz iz inozemstva iv neomejenih količinah. Raz-polagamje v inozemstvu potom čekov, akreditivov itd. se dopušča, in sicer po Narodni banki in zavodih, v to pooblaščenih. 5. Osiguranje valute je urejeno tako: Izvoz, v kolikor ni prepovedan, se vriši brez osiguranja valute. To pa ne velja za vse vrste žita, moko. živo živino, surovo maslo, predelano mast. kože. predelano in posušeno sadje ter stavbni materijal Sicer se smejo iprodajaiti v inozemstvu za katerokoli valuto. 6. Domačim denarnim zavodom ie prepovedano dajanje kredita inozemskim tvrdkam. Izvzeti so krediti, potrebni za plaćanje carine in prevoznih stroškov (pri uvozu).. Tudi ie zabranjena otvoritev kredita ali dovolitev posojila na izvoz tujih valut in deviz. 8. De~riarnim zavodom, tvrdkam in zasebnikom je ostro prepovedano, povodom nakupovanja in prodajanja deviz na borzah postavljati fiktivne kurze 'in sploh operiranje, ki bi imelo namen. ubiti vrednost našega denarja. 9. Kontrolo nad izvrševanjem nove uredbe bo imel generalni inšpektorat ministrstva financ s svojimi organi. Kazni za prestopke bodo znašale do 100.000 dinarjev. Sodil bo sam finančni minister.
Ta uredba ppmeni znaten korak naiorei do popolnoma svobodne trgovine z valutami in devizami.
Bodoča potreba lesa na Angleškem.
Angleška je navezana, kar sc lesa tiče. v jako veliki meri na inozemstvo; nabava potrebne količine stavbenega lesa je bila že pred vojno zvezana z velikimi težavami —• toliko boli še v sedanjem času. Do sedal je dobivala stavbeni 'es iz skandinavskega polotoka in iz Rusije; od zadnje pa ne more pričakovati, da ji bo v doglednem času uvažala les, čeprav je podpisala sovjetska Rusija z angleško vlado trgovski dogovor tudi za to vrsto izvoznega materijala.
Anglija izvaža iz svojih kolonij le majhen del lesa; zato je v tem oziru navezana tudi v bodoče v prvi vrsti na severno Evropo in to vsai tako dolgo, dokler bodo tamošnje zaloge dopuščale.
Kar pa se skandinavskega poluotoka tiče, postaja nesigurnu radi prevelikega izkoriščanja gozdov —• osobito v zadnjem desetletju. V ostali Evropi pa so bili več ali mani vsi gozdovi za časa svetovne vojne silno opustošeni in izkoriščani .in to v vojne svrhe in potrebe; tako so postale nekatere dežele, ki so pred vojno mogle obskrbovati inozemstvo s svojim lesom in to v veliki količini, sedai v tem oziru popolno pasivne; kot logična posledica sledi iz tega. da moralo one same uvažati les. Z drugimi besedami se to 'Pravi, da se jako povprašuje po skandinavskem lesu. Umevno je. da te države iščejo cenejše in bližnje izvore, kjer bi se mogle alimentirati.
Zato je za Anglijo vprašanje najti nov izvor uvoza lesa največjega pomena. V prvi vrsti obrača Angleška pozornost na Kanado. Finsko in nato tudi na Rusijo. Kot pa se danes razvijajo v Rusiji razmere, ni sigurno, d,a bo ta kmalu izvažala; zato snuje Angleška že sedai v Gdanskem velika skladišča in uvaja svoje parobrodarske prage, da bi po malem eksploatirala poljski les. s časom pa. da k tem komunikacijam pritegne še ruski les.
Za sedal dokler se stvari z Rusijo popolnoma ne urede, je kiavila neka angleška vladna komisija ki se bavi s problemom uvoza lesa. da bi bito najbolje, da formira -Kanada angleško tržišče s svojim lesom,. V Angliji je kanadski les dobro poznan, posebno še v severnih in zapadnih pokrajinah. doSfm dominira v Londonu in vzhodni Angliji izključno severo-evrdpski les.
Kanadski les Pa mora .računati na angleškem tržišču brezpogojno s konkurencijo evropskega lesa; poleg tega pa mora računati še na razne težkoče, ki pridejo tu V poštev. V prvi vrsti se mora posvetiti posebno pozornost prevoznini.
Pred vojno ‘je bila cena prevozu na ladreni-cah do angleških luk sledeča: iz britske Kolumbije 7 liv. šterlingov; iz Belega morja 1 uro 15 šilingov; iz vzhodnih pristanišč 1 liro 2 šilinga: a iz zapada sv. Lovrenca 1 liro 47 šilingov. Vkljub temu Pa je mogel kanadski les uspesno konkurirati s skandinavskim. V drugi vrsti pa onde v postov način izvoza. Les iz iVzhodneofa mori n ie prišel na angleški trg na ladjath ali v nartiiah 'Ti pa na popolno ukrcanih brodlovih. ki so im kupovali agentje — uvozniki z lobioainimi popusti. Kupci gredo spomladi na trg. 2—3 mesece kasneje pa so že dospele ladje, nakrcane z lesom-
' Eksporterji Douglas - omorike gOregonimne) iz britske Kolumbije oa imajo težkoče pri iskanju ladij (charter), ki jim niso vedno na razr-otago; zato traja večkrat tudi par mesecev, da dospejo ladje na odrejeno mesto.
Poleg tega traia 'pot jadreuice 4—5 mesecev, dočim potovanje parobroda 6 tednov. Omeniti moram še. dal je izvoz lesa iz britske Kolumbije tvoril le maihen del vsega izvoza, ker ie bila brodarina. ki so jo morali plačati. Prevelika.
V zadnjih letih je osnovala Kanada v Angleški orave svojo agenture za eksport lesa. kar je imelo za posledico, da se je ‘jako olajšal izvoz iz zapaidne Kolumbije. Znano pa ' je tudi. da prihaja Douglas les iz Tihega oceana na Angleško često v .mokrem stanju; zato je podvržen različnim napakam, ki nastanejo za časa prevoza; vzrok temu pa je nedovoljno sušenje lesa. pred.no ga vkrcajo na ladjo.
de n	Našfm generälmm zästupeem	oo o
	pročeskoslovenskou republiku	
	jest p. Viktor Dostäi v Praze,	
no	Marianska 16. — Tel. 228/VIII.	on
Situacija na vinskem trgu.
V	Avstriji se ne čuti stagnacije v vinski trgovini zato tako močno, ker so zaloge trgovcev in krčmarjev iako pičle, tako da zahteva že najmanjša prodaja vina nove naknade. Na drugi strani pa se čuti že močnejše dejstvo, da skusa vlada uvoz inozemskih vin kolikor mogoče omejiti. Zato ni trgovina z vinom v Avstriji posebno živahna. Omembe vredno pai je. da postajajo ponudbe živahnejše. V Nižji Avstriji ponujajo, producenti sami, ki so dosedai stali v .ozadju, za hektoliter 5—<8 procentnega vina 5500 do 7000 K. Dovoz iz Ogrske ie jako majhen, ker ne dopušča prenapetost ogrske valute ogrskim špekulantom lukrativnih kupčij. Se danes ne more konkurirat! ogrsko vino s španskim in bi ne moglo niti v slučaju, če bi se ogrska izvozna taksa vračunala. To še -posebno, ko se je peseta z ozirom na avstrijsko krono zelo zmanjšala, kar se ne more trditi o ogrski kroni. Poživitev uvoza ogrskega vina moremo pričakovati šele tedaj, če bo relacija valut obeh držav povoljnejša ali pa če bodo padle cene ogrskemu vsaj za polovico. Sele tedaj bi imela pr| nas prodaja ogrskega vina za nas koristi. Prodajne cene na Dunaju se gibljejo v engros-trgovini med 850 in 10.000 K po gradaciji in to za že zacarinjeno toda še neobdačeno vino.
Na Ogrskem se je izvozna taksa vsled zahteve interesirareih krogov z .izjavo finančnega ministra ukinila. Ta ukinitev se je izvršila z ogla-sltvijo 19. maja. Če bo pa tudi ogrska izvozna komisija ustavila svoje delovanje, nam ni še znano. Potreba njenega delovanja ne obstaja več in vsaka birokratičnost pri izvozu vina samo škoduje. Cene vinu na Ogrskem se gibljejo za manj-procentna vina med 1200 in 1400 K. dočim stanejo vina z 9.5 ter više procentna 1700—1900 K za hektoliter. Tržišča v posameznih okrajih še vedno ne .obstajajo. Tudi zgoraj omenjene cene so 'še vedno nominalne. Kupuje se samo to. kar se more takoj spraviti s pridom v dobiček. Zanimivo je. da se je sam konzum na Ogrskem zelp zmanjšal in da celo oni. ki preskrbujejo budimpeštanski trg. tožijo o počasnih kupčrah.
Na) Čehoslovaškem skušajo dvigniti carino za vino. čeprav ni trgovina preveč živahna in se giblje le v ozkih meiah. Ondotni trgovci tudi ne kopičijo svojih vinskih zalog, ker pričakujejo padca v in sikih cen. Sklep trgovskega dogovora s Francijo je ukinil živahne ponudbe francoskih trgovcev. Cene se gibljejo med 900 in 1100 Kč za hektoliter zacarinienega vina.
V	Jugoslaviji je položaj nelzuremenjen. Eksportna trgovina popolnoma miruje: zato prihaja edinole potreba v notranjosti države v poštev. Zalog je še dovoli na razpolago. Cene padalo vsled dobrega stanja v vinogradih. Za manjše kvalitete -se gibljejo cene cd 600—700 K jug. za hektoliter. Tudi v Dalmaciji padajo cene; zahteva se 80—85 K jug. za hektograd.
Stagnacija v Italiji traja še dalje. Posebno vin slabše vrste ni mogoče prodati. Eksport je slab. V Trstu stane hektograd 19—21 lir, dočim so alkoholizirana vina in vina z mianjšo gradacijo še ceneiša. Španska vina veljajo v Genih 38 ipeset za hektoliter.
Z 31. malem preneha v Nemčiji dovoljenje vinskega uvoza. Nekateri so plačevali za to uvozno dovoljenje 300—400 mark za hektoliter. Raje p.a so to dovoljenje ukinili kot da bi uvažali vina. pr; katerih bi več izgubili, ker počiva v Nemčiji skoro vsa vinska trgovina. Največ se proda španskega vina. Nemčija ima iako cenene oferte tudi za boljša španska vina. tako da ne more z njimi niti daleč konkurirati ogrska niti .nemškoavstrijska vinska trgovina.
V	Švici pričakujejo skorajšnji dvig carinskih tarif za maniorocentno vino na 30 frankov. . za višje procentu o v j. no na 20 frankov za hektoliter. Tozadevne določbe še niso znane.
V	Franciji je nastopil v vinski trgovini mir pred vsem radi tega. ker šo producenti iz vec krajev javili škodo v vinogradih., ki je nastala vsled mraza. Ta škoda na ie veliko manjša kot se le prvotno domnevalo. Cene belemu vinu se gibljejo med 50—60 fr. za hektoliter.
Novo državno posojilo.
Kakor smo že poročali, je sklenil ministrski svet pooblastiti finančnega ministra, da izvede novo notranje državno posojilo, ki se bo porabilo za gospodarsko povzdigo zemlje -s posebnim .ozirom na .izboljšanje prometa. Na ta način začenja država resno reševati gospodarska, finančna in pro-
iinetina vprašanja, ki so se doslej samo teoretično reševala.
Naravno je. da se za notranje posotsjlo ne sme uporabljati za kritje 'Proračunskih deficitov, temveč za izboljšanje in izpopolnjevanje prometa, za zgradbo stavb itd., to se pravi, notranje posojilo mora biti kar najbolj ,plodonosno naloženo. Posojilo mora biti produktivni a ne konzumptivni kredit.
Vlada se je odločila za notranje posojilo, ker so posojila te vrste mnogo cenejša, kakor n. pr. inozemski kredit, ki bi uporabljen zahteval še večje gospodarsko zasužnjenje naše države.
'Novo posojilo bj služilo v prvi 'vrsti spoju zemlje z 'Jadranskim morjem. Kako velike važnosti je morje za vse narode in da je predpogoj za stalbiliriramje naših razmer, za padec draginje in za splošno blagostanje, ni treba še posebej Poudarjati. Dobre zveze obstojajo v dvotirnih železnicah v zadostni množini lokomotiv in vagonov v ii zg radii ji železniških poslopij, v 'regulaciji plovnih rek, v izgradnji rečnih in morskih luk itd. Za vse to pa je treba mnogo denarja. Zato mislmnor da je treba pri razpisu tega investicijskega posojila zainteresirati najširše kroge in jim razložiti, da bi bil njihov denar naložen v plodonosna prometna podjetja, ki ne bodo mogla samo redno plačevati obresti, ampak bodo po rednem prometu dopamogla k nižjim in stabilnim cenam in koračno izdatno povečala državne dohodke iz prometa v pozneiših letih, kar bo zopet ugodno vplivalo na davke in carino.
JTbyöjbancKH BejiHKH cajaM,
JByöJsaHCKH BejimcH cajaM otbophth he ce na cyöoTy Ane 13. ayrycra y 8 ca tu y jyrpo Te he Tpajara ao 24. ayrycia 1921 roAHHe 18. caiH. CajaM he ce OApataTH n napoTHTHM y Ty cßpxy nocTaBjheiiHM srpa-AaMa boa TnBOJiHjeM na jinsaAH H3Meby rocnocBeTCKe pecTe h KosjiepoBe čarale.
Ha cajMy Mory yieciBOBaTH Kao hbjio-jKHTeJBH CpÖH, XpBaTH H CjIOBCHAH — HH-AycipiijajniH, oGpiminH \h TproBijii - rpo-chctc, a HCTOiaKO jyrocJiaBencKa hhav-cTpnjajiHa, oöpTHHMKa h TproBadKa yApy-
I	SEJM-VAŠAR	I
LIBERCE- REICHENBERG
■	(ČEŠKOSLOVAŠKA)
E	AVGUST 1921
M	■
ateaa. Ya saceßse ysjeTe aosbojbcho je yHCCTBOBau.e h HHOCTpanipiMa.
Youhe cajaM he ce abjieth y Tpn ag-.iiOBa: 1. HH/tycipiijajinit	n oöpthhmkh,
2. TproBaMKH, 3. OAeJLaK imoaeMCKHX yTec-HHKa.
y cspxy AOsnaKe npocTOpa na cajMy Tpeöa npnjaBHTH ce HajKacHHje ao 31. Maja T. r. KOA ypeAa »JbyöJLaHCKor bcjihkct cajMa« y JByöjLaHH, TypjaniKH Tpr 6/II.
BpcTHit peA npocTopa he oapbahth ca-jaMCKH ypeA- Hhtko neMa npasa Meaa™ caMOBOJbHO HJiH A^-BaTH y noAHajaM.
HojeAHHiiM cTpaiiKaMa AOSHaMeini npo-CTopii AäBaTH he ce y HajaM nocße npaaim.
/1,0603 H 0AB03 Kao IHTO H HBMOTaae h OMOTaiße H3Ji03KeHHx npeAMBTa HAy na Tporaait HScTO/KHTCJba Te Mopa Aa to CBaTiio ocitpÖH caM, HJiH Monte to na nteJby ys H>eroB Tporaait npecnpÖHTH h cajaMcitH ypeA-
Cbh H3Jioat6eHH npeAMCTH HMaAy ce AocTaBHTH Ha cajaMCKH npocTop ao AHe 8. ayrycia 1921 na nacjiOB cajaMCKor ype-
m-
Cbh cajaMCKH npocTopn 6hth he ne-npecTano TysaiiH oa HaponHTHx oprana cajaMcitor ypeAa, Kao ihto h oa jaBHiix oprana. MebyTiiM cajaMCKH ypeA ne npiiMa y tom noraeAy OAroBopnocTH 3a eBCHTyajiHy HlTCTy.
CßaKa fjrapMa, Koja he ca hsjiohGchhm npeAMBTHMa cyAenoBaTH, HCKa no Moryh-
hocth pejio Aoöa cajMa Apazu y csojoM OAeJbKy BJiacTHTor sacTymiHKa. Ako joj io iirije Moryhe, Monte CBoje aacTvncTBO no-r.epHTH h jeAHoj Apyroj (jrapMH, itoja he ynecTBOBaTH, ajin Mopa Ad joj HCTäBii hhc-MCHy HOTBpAy.
Cse yuyie, THiyhe ce ynyTapraer pe-Aa, AasaTH he cajaMCKH ypeA h raerosn nynoBJiacHHAH. Ose ynyTe Mopajy cTpan-ite öesysjeTHO cjiyraaTH.
TasHHja AOTHraia oöjaiiraeraa Adßa Anoirana eKcneAimnja Aji.	Ma'rejrah,
JhyÖJBaHa, KoHrpecnii Tpr 3.
Javite svoj naslov in uprava „Jugoslovanske borze“ Vam bo pošiljala svoj list brezplačno.
Narodno gospodarstvo.
Tobak. Privatnim osebam ie dovoljen izvoz tobačnih izdelkov (tobaka ali cigaret) do 2 kg brez osiguranja valute. — Kakor se čuje. se bodo cene tobaku slabših kvalitet v kratkem zopet zvišale, dočim ostanejo tobaku finejših vrst cene dosedanje.
Zalaganje s smodnikom in razstrelili. Po objavi deželne vlade za Slovenilo bo poslei oskrbovala, domača tvornica smodnika rudnike in industrijske obrate sploh razen s črnim smodnikom tudi z drugimi razstrelilnimi snovmi, ki so se do sedaj morale uvažati iz inozemstva. Na razpolago bodo trojna razstrelila: vrsta I. z močjo že-iatmskega dinamita, vrsta II. z močjo dinamona-vrsta lil. razstrelivo, varno zoper vžigalne pline. Pričakovati je. da bodo domači interesentje naročali svoje zadevne potrebščine 'vnaprej pri domači tvornici (v Kamniku); letna potreba je prijaviti z oziram na željene vrste.
Vse stranke, katere nameravajo postaviti na prostoru »Ljubljanskega velikega semnja« lastne paviljone, se prosijo, da se naj zglasijo takoi pri g. arhitektu Costaperaria pri 'Obratnem ravnateljstvu juž. železnice v belg. vojašnici, II. nadstropje. kateri jim bo dal vse potrebne podatke.
KOVAČKA RADNJA
loče J. Rejnica u Kragujevcu,
Balkanska ulica broj 11,
izradjuje mehove
za kovače i bravare
najboljeg kvaliteta v ceni od 300—600 din., u isto vreme primam stare na opravku Mehovi su stabilni i najbolje konstrukcije kao i koža na nima. ::::	To sve je ručni rad. ::::
Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za
pisaće strojeve, naročilo bojadisane vrpce
za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaja
Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood.
Iščem delavce ki so popolnoma izvežt^ani v izdelavi roženih plošč (Hornplatten) in sicer na najmodernejših strojih. — Ponudbe z zahtevo plače je staviti pod „Togig“ na An. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.	KORDBARŽUNI v raznih barvah in kakovostih, baržuni za obleke, Chiffon i. t. d. nudi najceneje Huttendorfer. mehanična tkalnica RiiM Eller::: tiuHorf-llolieiiellie, (ehoslovalko.
	
Trpežne trakove za čevlje, (Eisen-garn), in stremena (Schuhstrupfen) nudi točno po najnižjih cenah FR. DOSTAL, vel-eizdelovalnica trakov za čevlje in stremen. TROPAVA. Čehoslovenska.	
	(3Ćl.td*lSt	vešč v žaganju vsakovrstnega blaga, in •	1	1	• J, vešč brušenja žag, se pod ugodnimi po- Cirkulanst goji ta.koj sprejmeta. - Ponudbe pod „Gatenst m „Lirkulanst na upravo.
	
PRODA SE DOBRO OHRANJEN KIPLEIM SROJ16IZEČIO POM IR*-« Z VSO OPREMO IN ! STEKLENICAMI. ! NASLOV V UPRAVI LISTA.	
	ZASTOPNIKI za razpečavanje kemičnih izdelkov se sprejmejo. — Prednost dobro vpeljani. Ponudbe pod „LABORATORIJ“ na upravo lista.
Firme, ki bi dobavljale iz Nemčije,		
%	oziroma bi prevzele zastopstvo za Jugoslavijo za počinjeno kuhinjsko posodo, tehtnice, mlinčke za kavo, meso itd., pomizje, konve (kangle) za mleko, posrebrnjeno luksuzno posodo, ognjišča itd., naj vpo-šljejo svoje ponudbe pod „W.A.Haas“ na upravo lista.	V
„Jugoslovanska borza“ se razpošilja brezplačno I
ŽELEZNIŠKE PRAGE
hrastove, bukove in borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem K V H I M.
Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — na adreso
V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16.
Telegram: „Epidaurus“.
Ustanov. 1898.	Ustanov. 1898.
Anončna ekspedicija AL Matelič
Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174.
(Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.)
Na prodaj:
47. Mala grajščina na Gorenjskem z 9 orali zemljišča.
48. Enonadstropna hiša tik predvojno zidana, s štirimi stanovanji na periferiji Ljubljane,
49.	Hiša v Ljubljani (Trnovo) s stori za obrt.
50.	Hiša v Spodnji
pro-
-iški z 9 stanovanji, hlevom i. t. d._________________
55. Hiša v Ljubljani s trgovskimi prostori. _______________________
56. 500 parov možkih, ženskih in otroških čevljev radi opustitve trgovine ceno na prodaj.
58. Dve lokomobili 6 HP na bencin ena popolnoma nova, druga nekoliko rabljena, najboljše in najmodernejše konštrukcije, uporab-
ljive za obrt ali kmetijstvo, s priklopljeno cirkularno žago, na prodaj.	______________
59. Enonadstropna v obliki vile zidana hiša z vrtom, pritiklinami, stavbnimi parcelami in trgovino v bližini kolodvora v manjšem mestu Slovenije, se proda. Kupec dobi tudi stanovanje, obstoječe iz 4'sob in pritiklin.
Kupi se:
51.	Srednje veliko posestvo v okolici! Ljubljane.	_____
52.	Hiša v Ljubljani, ki bi se dalag preurediti za kavarniško obrt.
53.	Vila, kjer bi se dobilo stanovanje.^
54.	Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo daj se dobi stanovanje.
Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča J. Goreč, garaža, delavnica Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8.
Priložnostni nakup!
Prostostoječa litoželezna peč centralne kurjave na gorko vodo (8 m2 kurilne ploščine) in 500 m cevi iz počinjene železne pločevine (premer 90 mm) ceno na prodaj
Obrniti se je na upravo lista pod „litoželezna peč“.
Prigodna kupnja!
Jeftino se prodaje slobodno stojajuča peč od lievanoga željeza sa centralnim loženjem vrućom vodom grij e ploštinu od 8 m sa 500 m cjevi od pocinčenog željeznog lima (promjer 90 mm).
Obratite se upravi lista pod „lievoželjezna peč“.
HPHFOflHA KVnbbA!
JcJdthho ce npoaaje cao-6oäho CTojajyka neu on jinneHor rBOxlja ca uen-Tpa-HHHM jlOUCeibCM, Bpy-hoM boäom — rpnje nao-niTHHy oa 8 m — ca 500 m
ueBH o a nonHHuenor rBoarijenor amua (npoiuep 90 mm). — OöpaTHTe ce ynpaBH ancra noa »Jm-Boxceaeana neu«.
Skoro največji
modemi mlin
Češkoslovaški na prodaj. — Cena Kč 4,700.000. Reflektanti, ki se zanimajo za točen opis, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na An. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Slivovka
(rakija)
(25 g) 250 hi in
špirit
89—90% nerafiniran 200 hi se proda. — Vprašanja na upravo lista.
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.

LJUBUANA-P1ARIB0R
BCOGRAD-ZAM
200 hi.
prvovrstnega belega namiznega
vina
letnika 1919 in 1920 iz Varaždinske okolice na prodaj. Interesenti se naj blagovolijo obrniti na upravo „Jugoslovanske borze“.
...TR5T-MICN

na prometnom mjestu, blizu dunavske ■■ parobrodarske i željezničke stanice, u ———— jednom gradu u Srijemu, prodaje se dobrovoljno hotel sa zakupnim ugovorom, cijelokupnim inventarom, 20 mo-bliranih soba i sa elegantno uredje-nom bašćom. Pobliže u upravi lista pod „Hotel 20“.
TproBUH y CpÖHjH
Koju jom ne noÖHBajy öecmiaTHO »JyrocaaßeHCKe öypse«, HeKa npajaBe CBoj nac/iOB ynpasn. JaBHxe h nacjiOBe cbojhx Koaera!
POZOR!
Katera konkurenčno močna tvrdka bi založila solidno reelno tvrdko na deželi' z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom na mesečni obračun, ali mogoče kdo finansira proti 15 jo polletnim obrestim?
Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Dobičkonosna trg. 100“.
i
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržiSča. — Daic predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. —~ Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.