Pavšal«! Iranko v tfržavf SHS. 277. itev. i*ha!a rasen nocSaij in praznikov vsak dan i ob 10. uri dopoldne. jOrednistvo je v Ljubljani, Frančiškanska utica st.6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-Jieati, sicer se jih ne pri« »bči. Rokopise so ne vrača. mmtm Oglasi; Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, posiano ter no* tiče isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust V Lfubllani, v sredo 1. decembra 1920. Posamezna »tov. 1 krono. Lelo IV. ^gasile juscsEov. soeflalno - demokratične stranke. Tesefonska St, 312. Naročnina: Po posti ali s dostavljanjem na dom za celo loto K 240, aa pot leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, sa ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnin© proste. UpravniStvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica St, Radovljica 6500. SkijpaJ 67351. Količnik znaša 5612, za kvalificirane 22.450. Izvoljenih od SLS 5 poslancev s sploš. pogoji, 1 kval SKS 3 » » » * 1 » JDS 1 i » » » 0 . » JSDS 1 * » » * 0 * NSS 0 » * » » 0 * KSJ 2 » » » i 1> IZID VOLITEV V DALMACIJI. LDU Split, 30. Končni izid volitev ie nastopen: Večino so dobiU kandidati te- žaške stranke, in sicer so Izvoljeni Franjič, Vlšalovič la LovričevKS. Ljudska stranka je dobila tri mandate in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, štiri ter so Izvoljeni od Ljudske stranke v ustavotvorno skupščino Milanovfč, dr. Maszl in dr. Dullbič. Ostalo stranke so dobile po en mandat, ta sicer Je bil Izvoljen dr. Trumbič, ki je kandidiral na prvem mestu vseh strank ter je prido* bil 33.000 glasov. Pole« tega so ie Izvoljeni radikalec Ljuba Jovanovič, demokrat dr. Krstelj in dr. Drinkovič na svoji samostojni listi, IZID VOLITEV V SRBIII. Belgrad 30. Vsi dosedan!i podatki o volitvah, bodisi iz Srbi!e ali Iz ostalih delov države še niso popolnoma točni. Iz Macedoniie do^edal še ni službe-nih podatkov. Po poročilih tukaišniih časopisov so delni rezultati v vsel državi naslednji: Radikalci 93 mandatov, demokrati 90. komunisti 53. oučka stranka 25. musliman: 28, težačke stranke 26. Radičevcl S4, Hrvatska zalednica 6. scclialni demokrati 10 mandatov, h same Sr-biie so znani doseda? nastoniU izidi: be ara'«ko okrožij: radikalci 4 de-kr.atl t : vaHevsko okrožle: radikalci 2. demekra:' l. komumsli 1. sellaki 1: vranjsko okr^žie. radikalci 3 demokrati 4 komunisti 1. seOaki 1: fira-culevaško okrožie: radikalci 2. demokrati 2. komunisti 1. selialv* i: kratinsko okrožie- radikale* 3 demokrati 1; kruševačko okrožie.. radikalci 3.i demokrati .1. komunist' 1. seraki !: moravsko okrožie: ridi-kalci 3. demokrati 2. komm)‘sti I se-Ilald I; nf.ftko okrožie: radikalci 4. demokrati 2. komun;sti I: norinsko okrožie: radikalci 3 demokrati l. komunisti 1. seliaki 3: nožarevaško okrožie: radikalci 3. demokrati 3. komunisti I. seliaki l liberalci 1. rudniško okrožie: radikalci 1. demokrati 2: smedereško okrožie: radikalci 1. demokrati 3: timeško okrožie: radikalci 3. komunisti 1 seliaki l: užiško okrožie: radikalci 2. demokrat? 1. komunisti 1 seliaki 1: obrl-sko okrožie: demokrati 2 seliaki 1: prizrensko okrož!e: radikalci 1 demokrati 1. komunisti 2: čačaško okrožie: radikalci 3. demokrat! I. IZID VOLITEV V BOSNI. V Bosni in Hercegovki! so dobHi de-mokratsk! kmetje (težaki) 11, radikalci 12, muslimani 25, hrvatska (zaJedničarskaV te-žacka stranka 6, demokrati 3, komunisti 3, klerikalci 3, IZID VOLITEV V ČRN1GORI. Cmagora Je zase eno volilno okrožje z 10 mandati. Od teli so dobili komunisti 4, demokrati 4, radikalci 1 lu republikanci l. VLADNI NAČRT O UPRAVNI RAZDELITVI države. Kakor poročajo listi Iz Belgrad, ie ministrski svet sprejel načelo, da bodo obsegale pokrajinske oblasti teritorije z na?-manj 200 000 do 600.000 prebivalcev. Belgrad, Zasreb in LluMiana bodo imeli kot prestolna in svobodna mesta posebno Široko kompetenco. Kompetenca pokrajinskih oblasti se bo ravnala po načelu dekoncentracije. — Vlada bo ta načrt predložila ustavotvomi skttDščln}. DVOZBORNIčNi SISTEM. LDU Beograd, “30. Na včerajšnji ministrski seji so razpravljali o ustavnem načrtu z ozirom na samoupravne edinice. Med drugimi je bil sprejet dvozbomičnl sistem. Senat bo obstajal 'n 100 članov, ki se bodo volili na devet let, tretjina njih pa se bo obnavljala vsaka tri leta. Senator mora biti star 40 let in mora imeti najmanj srednje Sole. DELO KONSTITUANTE, LDU Zagreb, 30. »Jutamji List* poro-2a iz Beograd, da bo prvo delo konstitu-ante verifikacija mandatov, potem pa bo konstituanta prešla na razpravo o ustavL To delo bo trajalo štiri do šest mesecev, nakar se bo konstituanta pretvorila v zakonodajno skupščino, in bo trajala dve leti. Prihodnje volitve bi se imele vršiti kon-cem leta 1922, ali začetkom 1923. OSTAVKA CENTRALNE VLADE. Zagreb. 30. »Večer« tavlla iz Bel-grada: Obstoia nakana, da ves kabinet poda ostavko. Dr. Vesnič stoli na stališču, da. ker nekateri ministri niso bili Izvolienl v konstituanto. ima kot ministrski predsednik dolžnost da poda ostavko kabineta, ki se orčakijSe iutri. Vodltelli demokratske in radikalne stranke kot dveh naimočneiših frakcii so oovab-lieni v Belgrad. da se sporazume glede PostooanijL Z drugimi strankami oa se vrše pogaianla preko vlad v Zaprebu. Saralevu In Llub-liani V političnih krogih se misli, da ie bo sestavila provizorična vlada, ki bo vodila posle samo tako dolgo dokler se ne sestane konstituanta. iz katere bo Izšla nova vlada. CFHOSLOVAKI za drugo INTERNACUONALO. Praga 30. Strankino zborovanje češkoslovaške sociialne demok radie se le !ziavi’o za drugo internaciio-nak>. Tozadevno mesto Iz resoludle stranlcncea zborovanla se glasi: Češkoslovaška soeilalna demokratska stranka se more udeleževati le ene internacionalo, ki priznava n leno samo«tolnost in svobodo delova-nia in ki s svaUtnl štatuti iamči za tralno zmago sociializma potom ustanovitve sociialistične rennbUlce v sftorazumH z ostal;mi republikanskimi državami. Radi teva nal se drmra socHnH stična internacifnuala tako DretJsnnle. da bo r>or»olnonia odra var ia ta zahtevam časa ln ceto-knpnetra socllalističneea delavstva. Strankino zborovanle le sklenilo da se bo stranka v informativno svrho u.leležila no svoiem zastopniku švicarske konference onih oreanizacH. ki ne pripadajo niti treti! Internacionali. MEDNARODA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA. Amsterdam. 30. »Telegraaf« javila Iz Londona, da se le v Memorial Mali otvorila mednarodna železničarska kooferenca. ki io le sklicala mednarodna zveza transportnih delavcev. Zastopanih le bilo 1.357.000 železničarjev Iz Nemčiie. Holandije. Švedske. Danske. Francile. Luksemburške. Avstriie. Anglije in Belgile. Voditell aneleških Železničarjev Tho-ma le v svoiem srovoru iziavil: Vojna ie povzročil, da se delavski razredi vseh Ježel ne dalo več izkoriščati. Sedal ko ie vojna končana, čutilo delavci, da se moralo prizadete tane ozdraviti in da se mora delavstvo med sebol soravlti. Ako b: se bili delavci že med voino razumeli. bi morda ne prišlo do dogodkov radnlih let. Nismo še dosegli ki-nca boia V Angliji se pripravila za prihodnie mesece srd:t boi in si-c°r se bo b*l ta bol za čisto druee zahteve delavcev, kakor doslel. An-et^ško delavstvo jneni da mu ne bo treba le orenašatl bremen, temveč da se bo lahko tudi udeleževalo smotrene uprave železnic. In za to udeležbo ori upravi železnic se bo vedi! nrihodnii boi. Železničarska konferenca ie snreiela resolucilo. v kateri pozdravila sološno uredbo Surneea delavnika in x>ozivl!a sodru-ge vseh držav, v katerih se tel zahtevi nrotivito. da uoorabllalo svolo ersrvodarsko moč._________________ Nekaj opazk o volitvah. Volitve rezultati sicer še niso natančno znani in bo tra>'alo še nekai dni. nredno bodo uradno tigotovlieni iz*di volitev oo vseh volMnlh okrož-iiii a vendar ie že danes mogoče pregledati skunui rezultat vsal v elavnih obris'li. ki nam onioeočtiieio po strastni aifitaciiski borbi nekoliko mimoiši in kritičneiši oo?!ed na stance. katero nam razkrivalo volilni rezultati tako v Sloveniti kakor vi celi državi. Ce hočemo izid sedanlih volitev, prav razumeti, si moramo v prv? vrst: predočiti. da so to orvo volitve v naši drža * oo vojni. Svetovna voina le ootevnila v gospodarski deruto celo Evrooo za sebol. ne samo onih držav, ki so se volskovale. ampak tudi nevtralne. Rezultat vol-, ne polomile ie sološno Dotnanikame naivažneiš:h živlienskih potrebščin, to cela Evrona trpi v sled nomanika-nla hrane, obleke in stanovani. Po-manikanie teh stvari te ustvarilo v; celi Evropi ogromno nezadovoljstvo, ki se ie v oremaeanih in v zmagovitih državah obrnilo proti onim. ka. terc le liudstvo delalo odvovorne za ta neznosni ooložai bodSsI oo pravici bodisi oo krivici. Tako smo videli, da le politično nihalo v Nemčiji in v AvstrlH in oa Češkem in v Hali« In v Rušili udarilo povsod na skraino levico; od carizma in monarhizma v soctlaližem in v komunizem. Isll ooiav imamo tudi ort nas. — Tudi orl nas le liudstvo dalo duška svoiemu čutenki z izrazom neza-UDanla do onih. katere smatra za ocjvzročltelle njegove nezadovoll-nost: oziroma za nosilce sistema. Id sedaniega stania ne more popraviti Razloček med nami in ostalo Evrooo te samo časoven: namreč drugod soi obračunali žc takoj no volni L 1915., mi oa šele sedal. Da oa smo mi obračunali šele sc« dal. temu te vzrok ustanovitev Ju-srfflrtavfte. od katere smo ni^čakovall takofenieea fzbolKania žalostnih no< volmh razmer. To nrfčakovante se la Izkazalo seveda popolnoma nemo-meheno ker ono silno bogastvo Itt* ffoslavlte s katerim smo tolažjli seba m drtstre. nf razooložllivo. amoak le-žt zakopano v zemlii In bo treba štf mnogo pridnosti, mnogo dela in mtio-tro nod'etnosti nredno bo motroče šele nrlčetl z dvUranietn teira bogastva Od poznega pričetka pa liudstvo n>ma nič amnak ono zahteva takolšnle pomoči. Ker mu oa obftibliena deveta dežela Jugoslavi-la teva ni moela dati zato se te i2> vršM o orfltki volitev tudi pri nas danes isti proces, kakor se ie izvršil drugod že nred dveml let!. Zadnle volitve so se vršile toret v znaku nezadovollstva z onstoleči-ml razmeram! In s oadom omh strank! ki «o dosedanli sJstem držale. Zato ie oadla v Slovenji! JDS in oadla SLS ln politično nihalo le udarilo nff levo Sedai pa liastane važno vpraša* nte: AH le Ihidstvo nrl vortvah re* Izrazilo svelo volh. kal da hoč« ali te samo Izreklo česa. da noče? To ;e velevažno vprašante in odgovor* na to vnrašanie moramo naiti z vsoi resnobn in resnostlo. ako hočemo orjH do pravilne ln realne politične orientacile za bodočnost. Po našem skromnem mnenlo liudstvo ni povedalo, kal hoče. DO' ■ kaz temu te silno ceoltenle Plasov* če b! s» bilo liudstvo ‘na iasnem o enotnem, pozitivnem programu ne b? bilo mogoče da se deli na ordso .jvaj*et noiitiČn»h strank v celi dr« žav* amoak bi imeli kvečlemu štiri al; Pet strank. To le važna ugotovi* tev ki nam kaže da smo še zelo daleč od normalnih razmer. Liudstvo le nri zadnrlt volitvah oovredalo la. česa noče: kal na nal se nostavl na mesto nrolšnle?a oziroma dosccla-nlepa stania? Odeovor na to voraSanle bodo monde dajati v prvi vrsti nov« stranke, katere ie liudstvo volilo no ♦oliko zato ker lim ?a»na ampaki zato ker hoče Imeti nekai dni2ee:a. neka? novega na starem mestu Če ne bodo motrle nove stranke zacio-\oli:l: budstva tako kakor si ono žel' se bo obrnila liudska nezadovoljnost ori nn’hodniih voHtvali prosi nffin. ravno tako kakor le bil tp slu* Btran 'A. NAPREJ. Stev. 271 Ja? v Avstriii: Doliiično nihalo bo ndarllo takrat zonet »a desfiol Sociuilsri deinokratie smo dosccli uri seda»i:h volitvah lene usnehe. Mi ne tai;mo. da ie tudi nam vrela v Skriniieo inarskako Kro^liico snloSna nezadovoljnost. Zato moramo r>a nravočasno skrbeli da nam bodo .prinesle nriliodiiie volitve nc samo tol kn krovtlic. kakor iih ic seda; morebiti rrinesla sntošna neza-Uov'Jinost amnu.k da nam hode nri-'icslo vse krnsrliice nravo. socialistično oreor«čanie V to smer mora bMi noslel ohnvpno na§ delo,______________ Poiitiine vesti. + Monarhija trdno stoji... Na Hrvaškem so dobili Radičevci nad 50 mandatov. V Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveni-)i so dobili komunisti nad 50 mandatov. Frankovci so dobili okrog 20 mandatov, soc. demokratje so dobili okro* 15 mandatov. Itd. — Če seda} ne bo prišel pravočasno na pomoč kraljevi komunisti dr. Le-mež, potem bo zlo... + Nov sistem na obzorja vidi »Slovenski Narod«. Mi ga pri najboljši volji ne vidimo. Kaj pa se naj tepremeni? Zgodi se kvečjemu lahko to, da pride v palačo na Bleiweisovi cesti na mesto dr. Brejca sedanji stanovanjski komisar &, Vencajz. Ta Je pa njegov švoger in cc!a slovenska vladavina bo ostala Sc naprej v »žlahti«, kar Je glavna stvar. Oče župan naj se torel nikar ne boje za svojo hišo; če Je ni vzel sedanji stanovanjski komisar Vencajz, Je tudi gospod deželni- predsednik Vencajz ve bodo vzeli. + Definitivni Izid voHtev v Sloveniji ho zaaai In objavljen do četrtka. '+ Nove klopi v skupščini. Kakor ‘ nam poročajo iz Beograda, Je uprava skupščine naročila za novo zbornico tudi ■ovc klopi. Klopi se od sedanjih znatna mtfliujejo, ker so konstruirane tako, d\ se jako lahko bi komodno pod nje zleze, kadar zapoje vojaška trobenta. Kraljevski komunist bi »poslanec dr. Lemež bo fotovo zadovoljen. + Goljufije pri volitvah. »Radirlčke aovine« pišejo, da so v Belgradu nekateri 4*1111 volilne krosMce in da Je votlino krocUoo našd neki delavec celo na cesti prav blizu ministrstva za notranje zadeve. Sand, da so se dogajale »a volišču s temi kroglicam! goljufije. 4- Nove volitve v Italiji? la Rima javljajo, da se bodo marca L 1931. vršiie v Italiji nove volitve za parlament, ker neSčvnski politiki upajo, da bi razpust sedanjega parlamenta dobro nplivat na »reditev notranjih razftier v Italiji. + 8 kongresa češke socijalnc demokracije. Kongresa v Pragi »o se udeležiti samo tisti odposlanci, ki so Izjavili, da atole na starem socijaldcmokraškem programu. Med temi Je 500 domačih ta najbolj gnani voditelji socUaldemokratov drug^i dežel kakor: Vandervelde, Huysmans, tajnik angleške železničarske organizacijo Crarnp, za karpatske Ruse Ostapcguk, za raške socijalnc revolucijonarce Suhoml!-»ov, za socialno demokracijo v Nemčiji Herman Mattel, za nemško-češke sociial-me demokrate dr. Heller. Našo stranko zastopa s. Eibln Kristan. + Zveza narodov Je imela v po-»odoljtk dne 29. nov. sejo pod predsedstvom Hymansa. Na seji Je stalna posvetovalna komisija sprejela osnutek voiaSke teljeplovbe In zrakoplovbe. Ta komisija Ima po točki 1 pogodbe izdelati poslovnik Hlede vojaške moči in vojnega oboroževanja Albanije, Avstrije In Bolgarije, ki so »rosile zvezo narodov za sprejem. Nada-Ue je svet odobril besedilo poročila o jamstvih, katera ima zveza narodov prevzeti »o pogodbi med Jugoslavijo In Češkoslovaško glede varstva manjšin. -f Angleška nadvlada sveta se pribil-inje svojemu koncu. 2e večkrat smo op«>-»orili na veltkansko separatistično eibanie, ki se poraja v Indiji In smo tudi rekli, da zmaga tega irffcanja povzroči nov političen 1« gos;;;x!&rski položaj nc samo na Angleškem, ampak radi odvisnost! Evrope do nje tudi v Evropi sami. Sedaj jc storilo indsko ljudstvo svoj prvi odločni korak in je začelo zoper Imperialistično nasilje uporabljati nasilje izkarišča«cev. Povod k teran je dal brutalni nastop anglosaških uzurpatorjev, ki so v Ainrttsarju t • • neici javni manifestaciji brez posef.iega vzroka streljali na neoboroženo maso, Pii čemer Je bilo več tisoč žrtev In nasilna mirovna pogodba antante s Turško, ki je Turčijo razkosala na sto onemoglih delcev, kar le pognalo 60 milijonov mohamedanskih Indijcev z ostalimi domačini v nekako obrambno bojno zvezo, katere namen 'e osvobojenje Orienta In predvsem Indije izpod kapitalističnega Jarma evropske Anglije. Od ogTomne stavke po vsem domi-nlonu so bili prvi posreč. nastopi te zveze katera dobiva direktive od vsakoletnega narodnega kongresa v Kalkuti, ki je hfi doslej le nekak pohleven izraz avtonomistične ideie, ki sl ni upala preko »lojalnfh« protestov. Stvar se Je sedaj izpremeniia, ko Je slavni Hlo*ol In vbditel) Oaudhi med vsemi 6.800 narodnimi zastopniki, ki so « zbrali na letošnjem kongresa, izdal paroi?odba). Osebe k? sn si pridobile pravico oristoinosti šele oo tem roku. more-io postaji luaroslovanski državljani samo notom odobritve ookraVmske-vlade za kar. na moralo vlož;ti oroS-nJo. Osebe na ozemliih. ki so bila orisoiena ltaliii. Rumuuiii. Češkoslovaški ali Poliskl. morek) ontirati za našo državo do 16. talila 1920 pod ooeoiem. da so imele orisiolnost pa ozemliih. ki so orioadta Jueoslav:H. PriJavc In oroSnie za državljanstvo se imaio pri nas nasloviti na deželno vlado. Osebe v inozemstvu se moreio obrnit! na notranie ministrstvo notom d'nlomat‘čnih oblasti držav. Her se nahaiaio Osebe, ki imaio pravico oristoinosti na ozemliu ki te pripadlo drncem državam, lahko postaneio hi«oslovanski državliani če do 16. ianuaria 1921 Izlaviio. da žeiiio to nostati. Za ozemlie. k? le pripadlo ltaliii. velia rok od Šestih mesecev od du*e ratifikaciie raoall-ske nopoflbe dalle. Za nriiave v tel *adevi le kompetentno notranie ministrstvo. Osebe, ki sc nahaiaio na našem ozemliu. on imaio/pravico oristolno-sti v kaki draži dTžavi. moreio do 16. JiiIMa J92I ODtirat? za iimoslovansko državManstvo. Te osebe Imaio nra-vico. da nri morebitni DresePtvi vza-meto sehnl vso svolo nremlčnlno. Dr. Korošec Jc kandidiral proti volji cerkvene oblasti. sSl. Narod« poroča, da Je dr. Karošec kandidiral pt<11 volji šk> JiJske oblasti, ker ni prosil Z3 to dov6lje-nja, kakor predpisuje katoliško cerkveno pravo. — Popis Invalidov, vdov in sirot. Mnogi občinski uradi ie doslej niso vpo-slall invalidskemu oddelku poverleništva za socljalno skrb v Ljnbllani izkazov o popisu vseh Invalidov, vdov to sirot gla- som naredbe z dne 6. septembra 1920. Rok za vpošiljanje teh izkazov Je potekel 2e 10. oktobra. Z ozirom, na to, da Je odvisno od sociialne statistike, ki Jo ima sestaviti poverjeništvo na podlagi teh izkazov, vprašanje ureditve novih doklad pokojninam naših preskrbljencev, Je nujno potrebno, da zadostijo vsi občinski uradi nemudoma svoji dolžnosti. Opozarjamo na to, d3 nosiio občinski uradi vso odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale vsled brezbrižnosti posameinlh uradov. Upoštevati morajo, da ne bo mogoče sestaviti socijalne statistike in vsled tega tudi ne urediti vprašanja državnih pre-skrbnin tako dolgo, dokler ne bodo zbrani izkazi iz vseh obShi. »Uradni Ust* št. 136. prinaša začasni zakon o proračunu državnh razhodkov in dolwdkov za L 1920-1921 s finančnim zakonom za Isto leto. Stev. 139 objavlja na-redbo, s kator^ se določa pristojbinsk) cenovnlk državnih kmetijsko-kemlčnih zavodov v Sloveniji. V štev. 140. Je razglašena naredba osrednje vlade o postopanja a' našimi In inozemskimi dvolastniki, ki prestopajo mejo, da obdelujejo svoja zem-ljišča, spravllaio pridelke z njih In gonjio živino na sv(^e pašnike. Velika alera na p«^ti. N3 ljubljanski pošti so • prišli na sled organizirani družbi, Id Je kradla denar Iz ameriških pisem. Policija Je že več oseb aretirala. V afero ie baje zapletenih tudi več višjih uradnikov. Neznan zločinec Je v Gaberjah pri Celju težko ranil In oropal Jurija Plahuto, mehanika. Plahuta je imel a zločincem hud boj, pri katerem Je skoro gotovo tudi zločinec zadobil rane. Oblasti so uvedle preiskavo Prepoved sprejemanja blaga In trgovinskega brutta' za Belgrad Joco in tranzit, katero sc odpoSilja jz ozemlja severno od Belgrada, je podaljšana do vštevšl 4. decembra. Od prepovedi le Izvzet samo živ! brutto, premog ter vojaške in železniške pošiljatve. * — Dražba zaplenjenih konjev Oiuculi) se vrši jutri 2. t m. 15. uri na pristavi »Vnovčevalnice«, Zeleni hrib pri Dolenl-skem kolodvoru. Le resnim ltupcem ie dovollen vstop. Cene nekaterih živil v Sarajevo. Mli-ko 1 7 K, kislo mleko 8 K, eno Jaice 2.40 maslo 90 K 1 kg, kislo zelje 5 K 1 kg, kromofr 2.50 K, orehi 12 K, jabolka 6 kostanj 8 K, repa 4 K, zel’? v glavah 3 K. Cene so torej precej različne od cen na ljnnljanskem trgu. Ci&spodsrsilfo. *- ČeikoslovaSla trgovina v Trst«. s Na podlagi Italijansko - češkoslovaških gospodarskih pogajanj, ki so se vršila pred kratkim, se bosta v Trstu postavili dve češkoslovaški skladišči, da se olajša j domači eksport v Levanto in Azijo. Razen tega se bo ustanovila češkoslovaška carinska ekspozitura v Trstu, o Čemur se bodo vršna še posvetovanja pribodn