ile len je Sp Do 35 LIST 199G 352(497.4 Šoštanj) 9000G23.3 28. državna razstava LIKOVNI SVET OTROK N i SOSTA*J a Kajuhovi šoli uresničujemo v letošnjem šolskem letu projekt ZDRAVO ŽIVLJENJE. Isto ime ima tudi letošnja razstava LIKOVNI SVET OTROK. Na natečaj seje prijavilo 113 šol iz vse Slovenije. Učenci so pod vodstvom 131 likovnih pedagogov ustvarili okoli 3500 likovnih del v različnih tehnikah. V razstavnih prostorih šole bo razstavljeno okoli 500 najkvalitetnejših likovnih izdelkov. Svečana otvoritev razstave bo 13. aprila 1996 ob 11. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. Po otvoritvi bo ogled razstave v prostorih šole. Razstava bo odprta do naslednje, 29. razstave. iJllldi 1 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Š O Š T A N J, Trg svobode 12 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŽELI VSEM OBČANOM PRIJETNO PRAZNOVANJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV IN VAS VABI V SVOJE MESNICE: • MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU • MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B • MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM. NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN OD 12.00 DO 16.00 URE, R AZEN SOBOTE, PRAZNIKOV IN NEDELJE. NAPO VEDIVI K stran 2 Občinski razpisi Alivi telefonski priključki stran 3 Človeško srce ni nikdar prestaro ničev strani 6 Zimski šport v Florjanu Veselo druženje krajanov stran 7 Plotovi naše zgodovine a na Knjižnica Velenje Titov trg 5 11** 3320 Velenje ŠTEVILKA 3 ŠOŠTANJ Uvodnik d Velike noči pa do pusta ali od'pusta do Velike noči; saj ne vemo, kako bi označili leto dni izhajanja našega časopisa. Uspeli smo, časopis se je prijel - in kot je bilo ugotovljeno na (zadnji) seji začasnega uredništva - smo vzpostavili presenetljivo visoko profesionalno raven, pa čeprav je časopis leto dni izdelovala skupinica bolj ali manj izkušenih amaterjev. Poleg obletnice se zanesljivo izteka začetno obdobje, saj bomo časopis formalno prepustili uredništvu, ki ga bo imenoval svet občine za štiri leta, v trdnem upanju, da bo jedro novega uredništva sestavljeno iz skupine, ki je leto dni zavzeto beležila občinski vsakdan in postavljanje občine na noge. Kljub nenapisanim očitkom, da je ekipa, ki dela časopis, strankarsko obarvana, je med nami živo prepričanje, da smo skušali biti predvsem kritični do našega vsakdana, ki pa je, objektivno vzeto, posledica preteklosti, ki jo je dejansko označevala rdeča barva. Takšni pa mi res nismo. Toda manjkala ni kritičnost niti do dejanj in dogodkov, ki jim botruje že nova oblast, čeprav bo najbrž minil ves mandat, da se bo le-ta dodobra utrdila na poziciji, ki jo je iztržila na sedaj že dobro odmaknjenih volitvah. Sam proces profesionaliziranja časopisa, sprejeti odlok, zagotovitev prostorov, opreme in honorarjev za opravljeno delo, je lahko miniaturni vzorec, kako je potrebno čim bolj demokratično naravnati sistem, da bolj ali manj uspešno deluje in ne dela pod grožnjo, da bo vse obstalo, če bo za trenutek izpadel kakšen kolešček. Ce bi bilo tako, bi Občina Šoštanj zanesljivo ne preživela lanskega leta, saj je večina stvari iz navade delovala sama od sebe, kajti pomoči pri normativni nastavitvi sistema, ki pa sedaj že deluje, ni bilo od nikogar! Samo polena so letela prejšnje leto; nam pa volje, zaradi zaupanja ljudi, ki jih srečujemo na cesti, ni in je ne bo zmanjkalo! Uredništvo Dopisujte v List občine Šoštanj PREMOGOVNIK VELENJE BOLNIŠNICI IN BOLNIKOM /VA ed bolniki, ki iščejo pomoč v Bolnišnici Topolšica, tako ambulantno kot stacionarno, je poleg tistih, ki imajo težave s pljuči, srcem ali ožiljem, največ bolnikov z boleznimi prebavil. Dobri anamnezi in kliničnemu pregledu smo pred mnogimi leti dodali še kontrastna rentgenska slikanja, ki pa so jih v šestdesetih letih pričele v svetu nadomeščati endoskopske naprave. Sprva so preiskave izvajali s trdimi cevmi, kasneje pa so se pričele uporabljati upogljive cevi s steklenimi vlakni za prenos svetlobe. Nekaj let nazaj je razvoj tehnologije dodal še video sistem, ki omogoča boljše delovne pogoje, kvalitet- FOTO: J. P. nejšo sliko ter s tem tudi boljšo diagnostiko. Dana je možnost neprekinjene ali ciljane registracije preiskave ter ustrezno arhiviranje. Video posnetke je moč idealno uporabiti pri predstavitvah bolnikovih težav ter v procesu izobraževanja mlajših kolegov. V naši bolnišnici smo dobili prve endoskopske upogljive aparate v letu 1979. Pričeli smo izvajati preglede požiralnika, želodca in dvanajstnika ter zadnjega dela debelega črevesa (do globine cea 60 cm). Večji del debelega črevesa in s tem tudi večji del možnih bolezenskih sprememb nam je tako ostal prikrit. Vrsto let smo iskali možnosti, da obnovimo iztrošene aparate. Pred petimi leti smo uspeli nabaviti le nov gastroskop, za kolonoskop pa ni bilo denarja. Bolniki so tako morali na preiskave v druge ustanove; zaradi dolgih čakalnih dob najpogosteje v Rogaško Slatino. Prav zato je bilo pred mesecem dni naše veselje nepopisno. V bolnišnici smo pričeli izvajati diagnostiko na dveh novih endoskopih - gastroskopu in ko-lonoskopu, katerima je pripeta še video kamera ter ustrezen monitor. Poleg seveda sodi še ves ustrezen pribor. Z ustreznimi adapterji lahko video kamero uporabljamo tudi na starem aparatu. Nakup kompletne aparature je omogočil kolektiv Premogovnika Velenje, za kar se mu v imenu zdravstvenega osebja ter imenu vseh bolnikov, ki jim bo aparat omogočil pot do diagnoze in ustreznega zdravljenja, najlepše zahvaljujem. Direktor dr. Franc Zerdin je ponovno dokazal svoj posluh za stisko človeka ter slogan Premogovnika “človek - del« -znanje” tudi tokrat na svoj način udejanjil. Janez Poles Prijetno velikonočno praznovanje, veliko pisanih pirhov in da bi vam prebujena narava dala dovolj moči za naporni vsakdanjik. Uredništvo VELIKA NOC - PRAZNIK SVETLOBE «Jr - cj. . .mi . W è besedo noč poimenujemo tudi stisko in trpljenje. Če govorimo o veliki noči, nam to lahko pomeni veliko stisko, veliko trpljenje. Takšno noč so doživljali starozavezni Izraelci v štiristoletnem suženjstvu v Egiptu, od 16. do 12. stol. pred Kristusom. Ko so že mislili, da njihovega hrepenenja po svobodi in rešitvi ni več moč izpolniti, je nastopil očak Mojzes. Kot poslanec Jahveja, boga njihovih očetov, je začel pripravljati izhod iz Egipta. Brezupna noč je postala svetel dan. Tema je prešla v svetlobo. Izraelci so bili rešeni iz sužnosti. Rešenci in njih potomci so leto za letom obhajali praznik rešitve, ki so ga imenovali velika noč. Tistega prazničnega dne je bilo bogoslužje v jeruzalemskem templju najslovesnejše. Vsak Izraelec je želel vsaj enkrat v življenju biti za veliko noč v templju. Takšno praznično veselje je navdajalo tudi apostole, ko jim je Jezus pred veliko nočjo rekel, da gredo v Jeruzalem. Sprejem, ki so ga Jeruzalemčani pripravili Jezusu na obronku Oljske gore, je bil za apostole že praznično doživetje. Pri zadnji večerji se je to doživetje še okrepilo. Po velikonočni jedi pa je začela nastopati noč. In noč je postajala čedalje temnejša. Prevesila se je v popolno temo, ko je na predvečer največjega praznika na križu umrl na smrt obsojeni Jezus. Noč, v kateri so se znašli Jezusovi prijatelji, je bila podobna noči rešitve izraelskih sužnjev v Egiptu. Z Jezusovo smrtjo je bilo pri apostolih konec prazničnega hrepenenja. Prepričani so bili, da je konec vseh njihovih upov, s katerimi so sledili svojemu Učitelju. Toda prišel je tretji dan po nasilni smrti. Tema velikega petka je bila razsvetljena z zarjo velikonočnega jutra. Svet je začela obkrožati novica vseh novic; “Na križu umrli Jezus je vstal od mrtvih”. Po skoraj dvatisoč letih se ta novica še vedno oznanja. In ni je teme, ki bi mogla to velikonočno svetlobo zaodeti v noč. Vsi velikonočni običaji, praznično bogoslužje in prepevanje aleluje naj nam pomagajo doživljati dan radosti, praznik vseh praznikov! dekan Jože Pribožič Naš časopis je postal predmet ilegalnega razmnoževanja in razpečavanja. Res je, da ne ves. zanesljivo pa nekateri naši objavljeni članki. To nas ohrabruje, saj je tako očitno, da se v njem prebere mnogo zanimivih zadev. V vseh desetih letih, odkar svoja politična stališča brez dlake na jeziku predstavljam tukajšnji javnosti, se mi še ni zgodilo, da bi bil klican “na odgovornost zaradi napisanega. A to, česar sem se potihoma bal v času prejšnjega režima, sem doživel zaradi pisanja v prejšnji številki našega lista zdaj. Medtem, ko so me nekateri kar direktno obtožili, da sem napisal tisto, kar oni mislijo, ne pa tisto, kar v resnici piše, se je moj bivši predsednik izvršnega sveta in sedanji mestni župan sosednje občine stvari lotil veliko bolj navihano. Zaradi članka Zavožena investicija je organiziral predstavitev študije, ki je ni, in se tako malo pohecal tudi iz mozirskega župana, na pomoč pa je poklical četico strokovnjakov iz Ljubljane, ki jih je na koncu menda pogostil v vili Herberstein. Glavno vlogo je zaupal samemu direktorju naše skupne komunale. Z zadovoljstvom lahko povem, da sem vsebino napisanega uspešno ubranil, tako da od velikega linča ni bilo nič; vsi skupaj smo bogatejši še za eno izkušnjo. Včasih stvari resda postajajo komične, če seveda ne bi bile predvsem resne, toda odnosi med tukajšnjimi novimi občinami me nehote spominjajo na odcepitev Slovenije od Jugoslavije, saj se tudi v Velenju nenehno izgovarjajo, da komaj čakajo, da se končno in dokončno postavimo na svoje noge, po drugi strani pa se na vse kriplje trudijo, da bi nas čimdlje zadrževali v svojem jeklenem objemu. To se po svoje čuti ravno sedaj, ko vsi mogoči proračunski porabniki prejšnjega velenjskega proračuna panično in na vse kriplje iščejo najmanjše špranje, da bi prišli, oziroma ostali pri gotovinskem koritu naše občine. Velika razlika je namreč, ali si je treba posel iskati med konkurenco na trgu in biti nenehno pod pezo finančne nediscipline ali pa bili med proračunskimi uporabniki, ki jim je delo zagotovljeno v odlokih prejšnje skupščine in inerciji neinovativnih oseb. V takšnem kontekstu je potrebno ocenjevati krizo v svetu občine, ki jo je (ne)hote povzročil sedaj že bivši predsednik tisti trenutek, ko je menil, da ima na svoji strani več kot enajst poslancev sveta občine Šoštanj. Osebno sem prepričan in ne nameravam izgubljati časa, da bi dokazal, da je bil predsednik samo nezavedajoče se orodje v rokah velikih botrov, ki jih lahko iščemo tako na levi kot na desni, vsi pa zanesljivo izvirajo iz velenjskega konca. Sama osebnost predsednika je nadvse tragična, kar je v celoti izpričano v velikem intervjuju v Našem času, kjer mu je gospa M.K.P. na jezik položila vrsto moralno-političnih ocen, laži in užaljeno egoističnih izjav. Toda predsednika, kot vse druge občinske funkcionarje, od župana dalje, predvsem ne smemo ocenjevati kot osebe z imenom in priimkom, ampak kot inštitucije te občine. Tako župan v času županovanja ni predvsem dr. Bogdan Menili, ampak je župan vseh občanov. Tudi tistih, ki ga niso volili. Člani sveta in njegov predsednik niso predvsem ta in ta oseba, ampak so člani predstavniškega telesa, ki kolektivno odloča o usodi te občine. Eden je ali pa ga ni. Večina v telesu odloča! Neviden načrt izločitve župana, kot inštitucije v Občini Šoštanj, bi se seveda izšel, če bi prejšnjemu predsedniku uspelo zagotoviti minimalno večino v svetu. Toda temu se je uprla velika večina, tudi iz takoimenovane opozicije, saj so njeni predstavniki očitno spoznali, da gre za projekt, ki bi v rušenju županove moči sicer lahko bil uspešen. Nemogoče pa bi bilo na ta način upravljati z občino iz preprostega razloga, ker predsednik (oziroma kdorkoli že je vodil projekt prevzema županskih pristojnosti v korist sveta) preprosto ni imel drugega cilja kot prevzem oblasti. Oblast zaradi oblasti! V projektu je namreč manjkal pozitivni naboj, kot npr.: kako bomo zrušili monopole, kako bomo očistili Šoštanj, kako bomo uredili krajevno mrežo po občinah, kako bomo uredili razmere v vrtcih, športu, turizmu, kako se bomo lotili problematike urejanja prostora? Odgovorov na ta vprašanja prejšnji predsednik ni znal ponuditi. Tako ni bilo težko spregledati namena in večina v svetu si je po koncu zadnje seje v resnici oddahnila, saj je ponovno zasijala luč na koncu tunela in ta luč se imenuje občinski proračun, ki ni in ne more biti zgolj računovodski akt, ampak v prvi vrsti dokument, iz katerega mora žareti vizija razvoja občine. Idealnih stvari seveda ni. Zato takšen tudi proračun ne bo. Toda po strukturi mora biti neprimerno boljši kot lanski, ki smo ga kot zadnji vzdihljaj trodomne samoupravne skupščine podedovali iz Velenja. Od letos dalje ne bo več izgovorov in kazanja s prstom proti velikemu mestnemu sosedu! Letos je bolj kot proračunske številke pomembna njegova zgradba. V njej bodo prvič vidne (ali pa ne) predvolilne obljube vladajoče garniture v mladi Občini Šoštanj. Eppur si muove, tudi v Šoštanju. Ali drugače: bolj nas bodo pritiskali, trši bomo in bolj se bomo prekalili. Peter Rezman SPOŠTOVANI KRAJAM - fj INTERESENTI ZA TELEFONSKI PRIKLJUČEK Z veseljem Vas obveščamo, da smo pred razrešitvijo dolgoletnega problema zagotavljanja telefonskih priključkov na območju naše občine. Z velikim angažiranjem smo uspeli zagotoviti finančno konstrukcijo za realizacijo zelo zahtevnega projekta izgradnje telekomunikacijskih zmogljivosti. S podjetjem Telekom Slovenije smo sklenili pogodbo, na osnovi katere ho letos vključena nova digitalna telefonska centrala, zgrajeno pa bo tudi telefonsko omrežje na celotnem območju občine. Za realizacijo celotnega projekta je potrebno zagotoviti okoli 1,2 milijona nemških mark. Potrebna sredstva bo večinoma zagotovil Telekom, v manjši meri Občina Šoštanj iz proračuna in sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij ter interesenti za telefonski priključek, ki prispevajo: - tolarsko protivrednost 300.- DKM do 25. aprila 19% po srednjem tečaju nemške marke Banke Slovenije in - enotno ceno sklenitve naročniškega razmerja v višini 102.958,80 SIT po vključitvi v javni telefonski promet v enem obroku ali v štirih zaporednih mesečnih obrokih z obrestmi (R+10%). S tem je zagotov ljena izgradnja telefonskega priključka pojarineipu “ključ v roke", razen dobave telefonskega aparata, vzidave telefonske omarice in izdelave telefonske inštalacije v objektu naročnika. Predvidevamo, da bodo a si interesenti za telefonski priključek vključeni v promet do konca leta 1996. Prvi naročniki na območju, kjer je omrežje že zgrajeno, bodo vključeni že v mesecu maju 1996. Pozivamo vse interesente za telefonski priključek (tudi tiste, ki ste že oddali svoje vloge na Telekom - PE Celje), da se v prvi polovici meseca aprila zglasile na sedežu Občine, kjer boste sklenili ustrezno pogodbo. Za izvedbo aktivnosti v zvezi z izgradnjo telefonije je s strani Občine Šoštanj zadolžena ga. Milojka Plainberger (tel. 881-267). \ želji po uspešnem sodelovanju Vas lepo pozdravljamo! Zupan Občine Šoštanj dr. Bogdan MENIH Ir OBČINA ŠOŠTANJ - OBČINSKA UPRAVA objavlja razpis prostih delovnih mest z razpisnimi pogoji, kot sledi: 1. (drugič) Svetovalec predstojnika za splošno področje. - visoka šola pravne ali upravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje osnovnih računalniških programov 2. (Strokovni sodelavec I za splošne zadeve. ■[visoka šola pravne ali upravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj j - znanje osnovnih računalniških programov 3. Višji strokovni sodelavec na področju družbenih dejavnosti. - visoka ali višja šola družboslovne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje računalniških programov Vsa delovna mesta so razpisana skladno z aktom o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Šoštanj in vrednotenju delovnih mest. Vsem prijavam priložite kratko vizijo oz. program dela na razpisanem področ ju v kontekstu delovanja občinske uprave v izvajanju lokalne reforme. Za navedena delovna mesta je možno izbrati tudi kandidate z nižjo ali drugačno smerjo izobrazbe pod pogojem, da je kandidat do prijave na razpis opravljal enaka ali zelo podobna dela na področju uprave najmanj 5 let do objave tega razpisa in na podlagi vsebine priloženega programa dela. Za takšne kandidate bo plača usklajena glede na izobrazbo in dodatna znanja kandidatov. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati glede na dodatna znanja in ki prebivajo v Občini Šoštanj, imajo rešen stanovanjski problem in so že do sedaj opravljali dela v občinskih upravah. Rok za prijavo se izteče dne 30. 4. 1996. Občina Šoštanj si pridrži pravico, da na podlagi tega razpisa ne zaposli nobenega kandidata za nedoločen čas. Vse prijavljene kandidate na podlagi tega razpisa bo občina obvestila do 15. 5. 1996. OBČINA ŠOŠTANJ OBČINA ŠOŠTANJ • « SVET OBČINE ŠOŠTANJ Svet občine je v dveh potezah razpletel vozel, ki je nastal po odstopu predsednika na 12. seji. Na prvem delu 13. seje, ki jo je vodil prejšnji predsednik, je ta ponovno kršil poslovnik in pri obravnavi zapisnika prebral dolgo odstopno izjavo, ki je na prejšnji seji sploh še ni bilo! Seja se je potem nadaljevala pod vodstvom podpredsednika, ki je le-to odložil za teden dni, saj je po sprejetju ugotovitvenih sklepov ostalo samo še 16 od dvajsetih članov sveta. Teden dni odmora pa je bil potreben za opravilo vseh formalnosti za imenovanje nadomestnih članov sveta. V petek, 22. 3. 1996, je ob 10. uri Tone Skornšek, podpredsednik sveta, nadaljeval 13. sejo in svet je potrdil nadomestne mandate za Milojko Komprej z liste SDSS, Borisa Gomboca z liste SLS, Marka Kompana z liste ZLSD ter Milana Kretiča z liste Zelenih Slovenije. V nadaljevanju seje je bilo ugotovljeno, da v objavljenem poslovniku zaenkrat noben član sveta občine še ni našel nobene napake. Očitno je bila ta točka potrebna za iskanje napake pri predsedniku statutarne komisije, Petru Rezmanu, za katerega g. Marjan Vrtačnik ponovno pisno zahteva, da ga je treba na tem mestu zamenjati, ker je tajnik občine. jGM Župan in tajnik občine sta podala izčrpne informacije o krajevnih skupnostih oziroma sedaj že delujočih krajevnih službah ter o postopkih prevzemanja nalog, ki so jih v prejšnji občini Velenje opravljali skladi. Člani sveta niso imeli nobenih pripomb. Prav tako je bil brez pripomb sprejet osnutek odloka o taksah za varstvo okolja Občine Šoštanj. *** Razprava pa se je ponovno razvnela pri razjasnjevanju in Sprejemanju sklepov o sekretarju sveta Občine Šoštanj. Po tem delu seje je ostal grenak priokus, da se nekaterim članom sveta v tem času ne zdi pomembno, kaj se v Občini Šoštanj dogaja, ampak je bolj važno kdo kaj počne! Naslednja bogata in kritična razprava o delovanju športa v občini pa je tudi prejšnjo tezo negirala, saj so člani sveta z vso zavzetostjo sprejeli vrsto stališč in sklepov, na podlagi katerih bo možno prekiniti suženjsko pogodbo za najem bazena v Šoštanju, kot se je izrazil župan, ter urediti vrsto drugih slabosti na področju športa v naselju Šoštanj! Za začasnega upravitelja vseh športnih objektov je svet imenoval g. Albina Ošlovnika, s sprejetjem osnutka odloka o javnem zavodu za šport pa je svet nakazal dolgoročno rešitev v obliki profesionalne organiziranosti skrbi za športne objekte in dejavnost & športa v Šoštanju. Kot se je izrazil g. Ošlovnik, bi lahko dobre izkušnje, ki hi jih ustvarili v Šoštanju, postopno prenašali tudi na druge športne objekte v občini. S tem je posredno odgovoril in zanikal razširjene govorice, češ da bo Občina vzela (komu in zakaj) vse športne objekte v občini. Sicer je dolgi sklep objavljen v Uradnem listu Občine Šoštanj 3/96, ki je priloga tega časopisa. *** Od pobud tokratne seje omenimo, da je ponovno padla zahteva, da se uredi sramotni “fabriški marof ’ ob Primorski cesti. Na žalost tudi tokrat ni bilo možno odgovoriti drugega, kot da je za to sramoto v celoti odgovoren IUV TUŠ, ki je lastnik in tako v celoti odgovoren za vse poškodbe razpadajočega objekta! *** Peter Radoja je dal pobudo, da se pričnejo, tako kot na področju športa, urejati razmere tudi na kulturnem področju ter opozoril na katastrofalno stanje doma kulture v Šoštanju. *** Edo Žlebnik pa je krtiziral gozdarske strokovnjake, ki niso pripravili programa zimskega vzdrževanja gozdnih cest, in zato izvajalec ni smel izvajati pluženja snega. Opozoril je še na anomalijo katastra gozdnih cest, saj je na področju občine Nazarje le-teh navedeno neprimerno več kot v naši občini in zato ostaja precej več sredstev za vzdrževanje the cest pri njih. *** Ne glede na pretrese po 12. seji sveta lahko rečemo, da so se zadeve v svetu Občine Šoštanj stabilizirale in svet je pripravljen na proračunsko razpravo, ki bo predmet prihodnje seje. ZUPAN Župan je veliko časa porabil za posvetovanja in odgovore na hude in netočne obtožbe prejšnjega predsednika sveta ter za umirjanje razmer znotraj uprave, saj je bilo zaradi odstopa predsednika sveta skoraj dva meseca moteno delo tudi v upravi. Kljub temu je finančna služba uspela uravnotežiti proračunske želje in možnosti ter je pripravila osnutek proračuna, kije sedaj pripravljen, da ga člani sveta občine raztrgajo. *** Župan je nadaljeval z aktiviranjem krajevnih služb, ki bodo do volitev v organe krajevnih skupnosti opravljale naloge bivših svetov KS. *** Vse bolj očitno postaja, da bo eden najtežjih problemov v naši občini urejanje stanovanjske problematike. Dnevno želijo ljudje od župana, da jim reši stanovanjski problem in kar nekaj jih je izrazilo zvrhano mero nezadovoljstva, LIST Praznik Društva upokojencev Šoštanj jeli spominske listine in številna darila ter šopke prijateljskih pevskih zasedb. Nikoli ni prepozno potruditi se za to, da živiš življenje, ki je bogato z vsebino. Pogledi na staranje so namreč močno spremenjeni, in na vprašanje, kaj je starost, preprostega odgovora ni, kajti odgovorov je več. Zaradi preproste resnice, da čas teče in leta minevajo, se človek še ne zave staranja. Merjenje časa po koledarju torej ni zanesljivo meri- lo za spremembe v naših zmogljivostih in mislih. Vsakomur je jasno, da ho velika večina ljudi danes dalj časa stara, kakor je bila mlada. Nekateri cilji iz mladosti so še izpolnjeni, marsikateri so se izkazali za nedosegljive. Postaviti je treba nove, dosegljive izzive, ki bodo zrelo, odraslo obdobje naredili smiselno. Tako se vsak dan zdi dragocen dar časa. Majda Menih - MaM vredna. Edino merilo je zadovoljstvo, ki ga člo-vek najde v njej. Na koncu se je pridru-žil številnim čestitkam, ki so jih za priznanja prejeli najzaslužnejši člani: Vinko Zabret, Franc Hudourni in Albert Skrlovnik. Za dolgoletno petje v zboru so Gallusove značke prejeli: zlato Cilka Jak(d) in Alojz Satler, srebrno Elica Medved, Marija Pergovnik, Drago Valič in Anton Reznian ter bronasto Marija Žerdoner in Dominik Zupančič. Poleg tega so pevci zbora pre- uredništvu Lista so mi rekli: “Nihče ni nič napisal o praznovanju društva upokojencev. Bila si tam. Nekaj mora v časopis.” In četudi nisem čisto prava oseba za tole poročanje, bom z veseljem zapisala nekaj stavkov. Več dni pred 9. marcem je prispelo vabilo na slavnostno prireditev, ob priliki 50. obletnice ustanovitve Društva upokojencev Šoštanj in 45. letnici petja pri DU Šoštanj. Ker rada pridem zadnji trenutek, sem tokrat pohitela, a ni nič pomagalo, saj je bila dvorana Kulturnega doma polna že pred 18. uro. Komaj sem še našla prost sedež in slovesnost se je pričela. Pevke in pevci niso izgledali prav nič upokojensko, bili so lepi v novih oblekah in zelo ubrano so zapeli. Od pesmi do pesmi jih je z zavzetim dirigiranjem in prisrčnim smehljajem na obrazu vodila gospa profesorica Alenka Mlinšek. Nastop članov literarnega krožka je dokazal, da ni starosti, pri kateri bi izgubili sposobnost ustvarjanja. Njihova besedna umetnost se prilega našemu družbenemu okusu. Predsednik DII g. Rudi Satler je v nagovoru predstavil dolgoletno uspešno delo društva, ki so ga na prireditvi kronali z razvitjem prapora. Prapor krasi šoštanjski grb, katerega sicer v dvorani ni bilo opaziti. Zupan dr. Bogdan Menih je v optimističnem govoru menil, da je druženje v društvih oblika sprostitve, kjer se ti lahko pogosto zazdi, da je življenje tudi lepo. Ne gre za dvom, katera dejavnost je več in katera manj n LEPOT» ŽIVLJENJA ČLOVEŠKO SRCE NE BO NIKDAR PRESTARO (Miško Kranjec) OBČINA ŠOŠTANJ OBČINA ŠOŠTANJ ker so prepričani, da iz tega ali onega razloga zaslužijo pri tem prednost pred drugimi. Zato je zelo pomembno, da je uspešno zaključen krog pogajanj in bo občina že ta mesec, še pred delitveno bilanco, lahko samostojno pričela urejati stanovanjske zadeve na področju občine. *** Po sprejetju proračuna namerava župan sklicati zbore krajanov v vseh naseljih občine. Predvidoma bi naj to opravil meseca maja. KOMISIJE SVETA V tem času sta imeli zaradi zapletov v svetu seji občinska volilna komisija, ki je določila nadomestne mandate, in statutarna komisija, ki je obravnavala domnevne nepravilnosti pri objavi poslovnika. Ugotovljeno je bilo, da je statutarna komisija v celoti izvršila sklep sveta glede poslovnika. *** Poleg tega pa je statutarna komisija obravnavala predvidene kandidate za nadomestne člane sveta ter menila, da zaradi opravljanja vodilnih nalog v javnih zavodih članstva v svetu občine ne bi smela dobiti Ivo Stropnik in mag. Ivan Kolar z liste Zelenih, saj tako določa statut naše občine. *** Resno je pričela z delom tudi komisija za prostor in okolje, ki bo v bistvu rešetala dolgoročno strategijo razvoja občine, ki je močno omejena z dejstvom, da velik del naše občine spada v območje, ki je namenjeno odkopavanju premoga. KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE Krajevne službe so pričele z delom povsod, razen v Šoštanju, saj so tudi v Gaberkah nazadnje soglašali s sodelovanjem skoraj vsi člani prejšnjega sveta KS Gaberke. Tem so priskočili na pomoč predstavnik gasilcev, Kulturnice in Rdečega križa. Krajevno službo občine za naselje Gaberke bodo tako opravljali: Rafko BLATNIK, Jože BOROVŠEK, Jože ŠUMAH, Janko MRAVLJAK, Darko NAPOTNIK, Ivan NOVAK, Matevž PODVINŠEK, Drago REZ-MAN, Branko VIDEČNIK, Karel VOCOVMK in Zdenka VRHOVNIK. Imeli so že prvi sestanek, na katerem so za vodjo službe soglasno izbrali Ivana Novaka. *** Nekoliko težav in nesporazumov se je nabralo v Zavodnjah in Šentvidu, kjer sta bila sklicana zbora krajanov. Vrsta težav očitno izhaja iz tega. da v teh dveh naseljih obstajajo različne vrste težav, dosedaj pa jih je reševal le en svet KS oziroma ena krajevna služba. Zato je župan, ki je bil povabljen na oba zbora, v Šentvidu obljubil, da bo ustanovil samostojno krajevno službo za naselje Šentvid, vendar se naj o tem predstavniki Zavodenj in Šentvida sporazumejo. Na prvi seji krajevne službe Zavodnje je bil sporazum dosežen, s čimer je zasijala zelena luč za ustanovitev KS Šentvid. Zakon to omogoča predvsem zaradi tega, ker je naselje Šentvd eno od enajstih sestavnih delov (naselij) naše občine. Krajevno službo občine za Šentvid bodo po volji krajanov Šentvida opravljali: Tatjana ČOPAR, Franc JELEN, Milan KRETIČ, Franc URLEP in Edo ŽLEBNIK. Pereče ostaja vprašanje za mesto Šoštanj, ki ho predvidoma rešeno do konca aprila tega leta. Zadeva je nujna, saj je povsem dokazljivo, da se je prejšnji predsednik sveta krajevne skupnosti norčeval tudi z nepreklicnim odstopom. Obstaja zanesljivi dokaz, da se v svojih krogih še vedno predstavlja kot predsednik krajevne skupnosti, kljub temu, da je nepreklicno in prostovoljno odstopil 31. 12.1995. JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje_______ STANOVALCI ZDOMA, TATOVI NA POHODI... Na straneh črne kronike lahko vsakodnevno prebiramo članke z naslovno vsebino. Zato pravočasno poskrbite za hrambo vaših dragocenosti in jih zaupajte SEFOM LJUBLJANSKE BANKE - SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Sef lahko najamete v eni izmed treh osrednjih enot Ljubljanske banke -Splošne banke Velenje d.d. - ekspozituri Rudarski, ekspozituri Šoštanj in ekspozituri Mozirje. Vse dragocenosti, vrednostne predmete in dokumente lahko torej varno hranite v sefih ene izmed naštetih enot, in sicer za krajši čas ali pa za celo leto. Izbirate lahko med sefi različnih velikosti, cena mesečne ali letne najemnine pa je odvisna ravno od velikosti najetega sefa. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekspoziturah Rudarska, Mozirje in Šoštanj. Občinski odbor SDSS Šoštanj vabi na javno tribuno AKTUALNO GOSPODARSKO STANJE, ki se bo začela s predavanjem dr. Jožeta Zagožna. Zastavite vprašanje o tako aktualni temi tudi vi - v v sredo, 3. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. o ,3. NARAVA GOZDOVI OBČINE ŠOŠTANJ Gozdovi mizarskega gozdnogospodarskega območja, ki poraščajo površino 45 42H ha, so neprecenljiva naravna vrednota, ki ščiti krajino od gora do dolin. V to območje sodijo tudi gozdovi Občine Šoštanj. Večina teh gozdov je v zasebni lasti (5 766,33 ha ali 90 %), državnih gozdov je 519,36 ha ali 8 %, v lasti zadruge je 55,87 ha ali 1 % in v lasti Občine 48.41 ha ali 1 %. Skupaj vseh gozdov v Občini pa kar 6 389,97 ha. Gozdovi prekrivajo 77 % vseh površin, kar uvršča občino med najbolj gozdnate v Sloveniji. Ti gozdovi ohranjajo najpomembnejše dobrine v okolju. Zaradi njih ostajajo strma pobočja zelena in studenci čistejši. Vode ne usahnejo. Čistijo ozračje in so najbolj vabljiv del krajine kot stičišče turizma in rekreacije, so naravna dediščina in domovanje redkih in ogroženih živalskih vrst. Gozdovi okoli Zavodenj opravljajo pomembno higiensko vlogo, saj prestrezajo najbolj onesnaženo ozračje imisij TES in zaradi tega hirajo. Predeli Loma in Belih Vod ščitijo in napajajo zajetja pitne vode. Večina gozdov severnega dela občine, to so gozdovi Šentvida in Belih Vod, je pomembna za turizem in rekreacijo. Gozdovi v okolici Šoštanja opravljajo pomembno klimatsko vlogo, enako tudi gozdovi ob vili Široko in senatoriju Ravne. Se posebej pomembni pa so gozdovi v okolici Topolšice, ki opravljajo vrsto funkcij, pomembnih za zdraviliški turizem. Izjemno pomembna je nedvomno gospodarska funkcija gozdov, saj pri lesni zalogi 252 m3/ha stoji v vseh gozdovih 1 610 898 m3 bruto lesne mase. \ sako leto priraste na novo 34 454 m3, od tega pa je 19 750 m3 predvideno za posek, katerega približna vrednost na trgu znaša 160 000 000 SIT. Zagotovo pa je vrednost ostalih okoljetvornih in socialnih funkcij nekajkrat večja. Gozdovi pripadajo predalpsko - dinarskemu klimatskemu tipu, z dokaj ugodnimi razmerami za njihovo rast. Prevladujejo silikatne kamenine, karbonatne pa se pojavljajo v obliki večjih in manjših apnenčastih ali dolomitnih skladov in filasti. Raznolika geološka podlaga, bogastvo talnih oldik in načini gospodarjenja so izoblikovali veliko pestrost gozdov. Po naravni danosti bi morali do višine okoli 1000 metrov prevladovati bukovi, nad to nadmorsko višino jelovo - bukovi in najvišje smrekovi gozdovi. Podoba dejanskega stanja pa je, da v lesni masi prevladujejo iglavci s 83%, med katerimi je smreka zastopana s 73%. Ostalih 27% pa dopolnjujejo bor. macesen in jelka. 17% listavcev, med katerimi je prevladujoča drevesna vrsta bukev, je za pretežno bukova rastišča vsekakor mnogo premalo. Smreka je sicer drevesna vrsta ki je sprejemljiva za večino rastišč, vendar ne v tolikšnem številu. Poleg jelke, ki je bila v preteklosti najbolj ogrožena, je smreka tista, ki je najmočneje podvržena vplivom imisij, napadom podlubnikov, vremenskim ujmam in vrsti bolezni. Je najšibkejši člen gozdnega ekosistema, katerega prihodnost je negotova. Negotova tudi zato, ker so posegi gozdnih posestnikov čedalje bolj samovoljni. Samovoljni poseki jemljejo gozdu najvitalnejši del populacije, to so najlepša drevesa, z največjo življenjsko močjo. Res je, da so časi za kmetijstvo težki in da je kmet večkrat primoran prekomerno poseči v gozd, vendar pa je resnica ta, da gozd prekomerno siromašimo. Velik del krivde leži v neustrezni kmetijski politiki, ki ne daje pričakovanih rezultatov. Z izgradnjo naprav za čiščenje dimnih plinov bodo kmalu ustvarjeni boljši pogoji za razvoj gozdov in od nas bo odvisno, kako jih bomo usmerjali, da nam bodo trajno dajali tisto, kar od njih pričakujemo. Pričakovanja pa so čedalje večja. V javnosti se prebuja zelena zavest in ljudem ni vseeno, kaj se dogaja z gozdovi. Pester in raznolik gozd listavcev in iglavcev, z bogatim gozdnim robom plodonosnih drevesnih vrst, ki bodo dajale hrano in zavetje pticam, naj postane naš skupni cilj. Ker je poseljenost sicer lepe pokrajine dokaj visoka, v pretežnem delu občine manjkajo mnoge zahtevnejše živalske vrste. V predelu Slemena in posebno Zaloke pa še živijo mnoge redke in ogrožene živalske vrste, kot so veliki petelin, gozdni jereb, planinski orel. kragulj, koconogi čuk, mali skovik, triprsti detel in druge. Se več, domnevamo celo, da gre v predelu med Slemenom in Kramarico za enega najboljših življenjskih okolij velikega petelina v Sloveniji. Ne nazadnje je potrebno poudariti možnost, da v občini gnezdita izjemno redka sova uharica in sokol selec. Poleg gozdnega okolja je še ravno dovolj starih sadovnjakov, manjših in večjih omejkov, ki v primerjavi z gozdom nudijo zavetje številčnejši skupnosti ptic. Zal pa svet zaradi človekovega destruktivnega pohlepa, ki ne pozna ekoloških zakonitosti, vsebolj izginja. Spoznanje, ki se ga čedalje bolj zavedajo tudi lastniki gozdov, da gozd niso le kubiki lesa, daje gozdu in nam vsem nove možnosti za lepšo prihodnost. mag. Ivan Kolar dipl. ing. gozd. Pregledna karta gozdnih površin Občine ŠOŠTANJ Gozdne površine 'j Meje občine Šoštanj Pregledna karta poškodovanosti gozdov Občine ŠOŠTANJ .4 Raziskovalne ploskve 1989 ® Raziskovlne ploskve 1995 kraji Predel III. st. poškodovanosti Predel II. st poškodovanosti .) ’ 'j Predel I. st. poškodovanosti Karta prikazuje področje, na katerem je bilo izvedenih največ raziskav v Sloveniji. Primerjava današnje in naravne drevesne sestave v Občini Šoštanj Drevesne vrste 22. MAREC - SVETOVNI DAN VODA Zbornik Raziskovalnega tabora Rele Vode 15 II marčevski poplavi različnih dnevov, ki med drugim prinašajo pomlad ali opominjajo na naše matere, se svetovni dan voda ■ kar nekako izgubi. Ne da bi ne imel rad pomladi ali bognedaj matere! Kakopak, ampak o tem pišejo drugi. O vodi. življenj- ■ sko pomembni tekočini, ki (mimogrede) pokriva, ali bolje obliva skoraj tri četrtine zemeljske oble, pa se le malokdo razpiše. Tako je minil še en njen praznik, brez da bi ga bučno proslavili. Seveda niti ni razlogov za proslavljanje, dokler nam pitna voda priteče iz pip in lahko z njo fio mili volji počnemo, kar hočemo. Med drugim lahko vanjo spuščamo tudi odplake, mečemo različne odpadke, da ne naštevam podrobnosti vsega razvrata, ki si ga gre privoščiti človek pri ravnanju s to življenj sko pomembno tekočino. Tudi v moji deželi, deželi voda, kar Slovenija prav gotovo je, seji ne godi najlepše. Njej, ki s svojim večnim kroženjem čudovito ponazarja življenje, in tako mnoge inspirira ter tako ali drugače zabava. Tako najbrž ni več daleč dan, četudi se že tako črno sliši, ko bomo tudi mi kupovali pitno vodo v plastenkah in občudovali modrozelene odtenke rek ali morij le še na starih razglednicah. Ta vizija je morda res nekoliko preveč črna, ni pa nemogoča. Je tako zelo mogoča, da ni prepozno, če si že danes nalijete kozarec vode iz pipe in vodi v njem namenite vsaj eno dobro misel. Mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem sc je uresničila dolgoletna želja po zborniku raziskovalnega tabora. Le-tcga je prejšnje poletje v Belih Vodah organiziral Inštitut za ekološke raziskave, ERICo Velenje, ki je zbornik tudi izdal. Najprej je tabor vodila, nato pa še zbornik uredila mag. Marta Svetina, ki ne skriva navdušenja nad rezultati dosedanjega dela raziskovalcev, hkrati pa optimistično zre v prihodnost. Raziskovalni tabor sicer ni bil prvi, potekal je že sedmo leto, vendar so raziskovalci šele letos prvič zbrali svoja odkritja in vrsto zanimivih podatkov v zborniku. Tako bodo ti lažje dostopni tudi “neraziskovalcem”. Delo na raziskovalnem taboru Bele Vode '95 pa je predstavljeno tudi na video kaseti. Vsak raziskovalni tabor poteka v istem kraju dve leti. Letos bodo v Belih Vodah nove skupine raziskovale nove stvari. Tradicija raziskovalnih taborov se torej ne lin prekinila. Samo želimo lahko, da bo tako tudi z zbornikom - pravo zakladnico podatkov o naši hriboviti vasici - in se bodo prvemu zvezku iz zbirke Okolje pridružili še novi. V. M. Zbornik Raziskovalnega tabora Bele Vode ’95 BoGo FOTO: PETER MARINŠEK SREDA, 3. APRIL 1996 KILTU V VRTU: Na prosto lahko sadiš že vso zelenjavo; paradižnik in papriko pa zavaruj s tunelom ali polivinilastimi vrečami, ki imajo luknjice za kroženje zraka. NA NJIVI: Okoplji zgodnji krompir, dognoji ga s kompostom. Pri okopavanju in rahljanju zemlje sproti odstranjuj plevel. V SADOVNJAKU: Po cvetenju obesi na veje na južni strani rumene lepljive ploščice Bitoli green, ki uničijo škodljivce, okrog debel in močnejših vej pa ovij Bitoli lepljive trakove. Tako bo škropljenje proti škodljivcem skoraj nepotrebno. V VINOGRADU: Dokončaj vezanje, pognoji s kompostom, starim hlevskim gnojem ali Biogreno ter dodaj kameno moko. Tako bodo trte odpornejše in škropljenja bo potrebno občutno manj. NA TRAVNIKIH IN PAŠNIKIH: Lahko že gnojiš z gnojnico ali gnojevko. Ne pozabi na praznih mestih izravnanih krtin posejati deteljno - travne mešanice. IT Zavodnjah smo imeli v soboto, 2. II 3. 1996, ob 19. uri občni zbor I Kulturnega društva Zavodnje. Na tem zboru se je zbralo preko 40 članov od skupaj približno osemdesetih. Najprej smo razpravljali o delu našega društva v triletnem obdobju predsedovanja g. Mihe Brgleza, ki je to funkcijo prevzel 7. 2. 1993, in prisluhnili poročilu o finančnem stanju društva. Glavna tema pa je vsekakor bila izvolitev novega predsednika in tudi vseh članov odbora. Že na zadnjem sestanku odbora smo se dogovorili, kdo naj bi prevzel funkcijo in koliko članov naj bi štel novi odbor. Za predsednika kulturnega društva je izvoljen g. Marko Kodrun, v odboru pa bo poleg njega še pet članov, ki bodo s skupnimi močmi vodili to društvo še naprej. Stari odbor je novemu obljubil, da mu bo po svojih močeh še naprej pomagal, da bo društvo lahko kar se da najbolje delovalo. V okviru občnega zbora pa smo proslavili tudi 20. obletnico delovanja ansambla Gorski cvet iz Zavodenj. Ob njihovi prijetni glasbi smo plesali in se zabavali dolgo v noč. MaK js»* in %, M TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD !2h DO 20h Prihaja čas mature, zaključnih ocen, izpitov... Mladostniki, na eni strani razcveteni od pondadi, na drugi strani z vrsto nalog, prihajate v stisko. Doma ni vedno prijaznega odziva staršev. TOM je telefon za vse otroke in mladostnike v stiski. Kličite, ne da hi porabili en sam tolar - 080 1234! AKTIVNOSTI OO RDEČEGA KRIŽA Smarca se je kar 189 darovalcev krvi iz Šoštanja in okolice odzva-• lo klicu po pomoči sočloveku. Kri so darovali za Zavod za transfuzijo krvi. Krvodajalska akcija je potekala v Gasilskem domu v Šoštanju. Krvodajalci so ob tem odvzemu krvi dobili simbolično darilo - kemični svinčnik, še posebej pa se je Območna organizacija Rdečega križa spomnila krvodajalk - bil je njihov praznik, dan žena - s kavico. Zadovoljni so bili vsi, ki so kri dali, prav gotovo pa bodo še bolj zadovoljni tisti, ki bodo kri prejeli. Prav tako je humani značaj in željo po nesebični pomoči pokazalo 36 krvodajalcev iz Zavodenj, ki so 14. marca darovali kri v Slovenj Gradcu. Ni pa daleč do naslednje krvodajalske akcije. V četrtek, 11. aprila, bo odvzem krvi za bolnico Celje potekal v gostišču Pod klancem v Ravnah. Darovalci krvi v Ravnah bodo zagotovo v velikem številu prisluhnili potrebam bolnih in ranjenih po tej življenjski tekočini. Pa tudi sicer je Krajevni odbor Rdečega križa Ravne zelo delaven in humanitarne akcije niso njegova edina dejavnost. 28. februarja je organiziral zdravstveno predavanje gospe Branke Drk z naslovom Prisluhnimo svojemu telesu - Slovenija 2000 in rak. Zanimivemu predavanju, ki ga je v prostorih Praznovanje Topolščank IT mesecu marcu, ko nam narava, 1/ večna spremenljivka, ponuja telo-I he in zvončke za prve pomladne šopke, sta tudi dneva, zaradi katerih so vsaj dvakrat na leto v ospredju ženske. Ne glede na morebitni politični značaj praznikov, je ta pomladni mesec tisti, v katerem se zbiramo topolške ženske. Pred več kot desetimi leti se je začelo z namenom, da se srečamo starejše krajanke, se skupaj poveselimo, pogovorimo in pokažemo druga za drugo iskreno zanimanje. Taka druženja obnavljajo občutje pripadnosti našemu kraju in v nas utrjujejo prepričanje, da je Topolšica naš skupni dom. Turistično društvo Topolšica, ki je nastop enajstih pevk iz Stare vasi. Njihovo petje nas je do srca navdušilo in želele smo jih kar obdržati med nami. Skupaj smo zapele, zaplesale, bilo je lepo in preko Lista se jim za obisk še enkrat zahvaljujemo. Enako se zahvaljujemo gospodu Tinetu in njegovima muzikantoma za vesele zvoke. Za pomoč pri izvedbi praznovanja se zahvaljujemo še predsedniku Krajevne službe g. Vikiju Drevu in Bolnišnici Topolšica. Upamo, da bomo kljub 91. letom Igrtnikove mame in številnim osem-desetletnicam drugo leto še vse na svetu in se bomo zopet srečale. Naj velja ruski pregovor: Kdor ljubi in poje, živi dvesto let. organizator srečanj, poskrbi tudi za kulturni program in letos je bil to Majda Menih - MaM Kri rešuje življenja svojega gostišča gostil g. Kotnik, je prisluhnilo precej krajanov. I/. M. APRIL kit nedeljo, 24. marca 1996, so se ob 11. uri dopoldan zbrale v Prosvetnem domu v Zavodnjah mamice in babice iz naše vasi, da bi prisluhnile svojim otrokom in vnukom, ki so jim čestitali za praznik. Na odru so se zvrstili otroci vseh starosti, od tistih najmlajših, pri katerih je marsikateri mamici stopila solza v oči, pa do tistih malo večjih, ki so s smehom in petjem popestrili ta edinstveni praznik. Najbolj so se mi vtisnile v spomin besede naše male povezovalke programa Zale, ko je dejala: iLMati, o koliko hvaležnosti ti dolgujemo. Hvala ti za življenje, za vse prečute noči, za vsak nasmeh, za vsako toplo besedo, za vso ljubezen, ki nam jo nudiš. Ljubezen je najlepši dar, ki ga človek človeku lahko da. Materinstvo je ljubezen, ki se ne da opisati, ker jo razume le, kdor jo doživlja.” Ta zahvala je namenjena vsem mamicam in babicam, tudi tistim, ki niso imele možnosti, da hi ta praznik praznovale. Po programu pa smo naše slavljenke skromno pogostili. Zabava ob glasbi in plesu je traja vse tja do noči. P. K. DAN MATERINSTVA - 25. maree KULTURNO DRUŠTVO ZAVODNJE TI ZVONČKI PO DOLINCI ZVONIJO... DOMA: Temeljito počisti in razkuži kokošnjak. Za domača zdravila nabiraj glogovo cvetje, brinove, smrekove in borove vršičke. Okrog hiše posadi gladiole, dalije, lilije, poletne marjetice, astre in cinije. Jej čim več sveže presne zelenjave, npr. motovilec, radič, regrat, korenček, redkvice... Tako bo spomladanska utrujenost veliko manjša. Jej čim več jabolk. Florjanu, na Pohrastniku, so ljudje voljni delati tudi za svoje najmlajše. To so dokazali v pravkar iztekajoči zimi. Ze na začetku pravkar minule zime so posamezni intimasti z lastnini znanjem pripravili in izdelali 150 metrov dolgo žičnico - vlečnico. Postavili so jo na severnem pobočju Golobove domačije. Vso zimo so jo pridno koristili otroci, pa tudi že odrasli. Torej vsi. ki radi smučajo. Se posebej dobro je bilo smučišče obiskano v času zimskih počitnic. To ni čudno, saj leži blizu naselja in je cenovno zelo ugodno. Ob ugodnih pogojih pa je človeška nagnjenost k druženju in tekmovanju nudila smučarjem svojevrstno počutje in zadovoljstvo. Rečeno storjeno. Ob iztekajoči zimski sezoni je “RTC POFIRASTNIK” organiziral zaključno tekmovanje. Tekmovanje v veleslalomu je bilo 3. sušca. Odziv je presegel vsa pričakovanja. Prijavilo se je 60 tekmovalcev, od malošolarjev do veteranov. Organizatorji so z dobro reklamo privabili zelo veliko število gledalcev in navijačev. Glasno so bodrili svoje ljubljence med vratci. Proga je bila za vse udeležence tekmovanja enotna. Rezultati: I. Mala šola: 1. Urban Napotnik, 2. Aleš Cverlin, 3. Sašo Kedačič, 4. Lea Štrakl, 5. Beno Golob II. Osnovna šola (1. - 4. razred): 1. Matej Kurnik, 2. Anja Irman, 3. Mitja Strožič, 4. Goran Jamnikar, 5. Grega Fajdiga III. Osnovna šola (5. -8. razred): 1. Dar-jan Andrejc, 2. Nejc Kunej, 3. Zoran Kedačič, 4. Boris Cigler, 5. Uroš Acman IV. “Veterani”: 1. Filip Vrabič, 2. Tina Fajdiga, 3. Rudi Tratnik, 4. Andrej Vrabič, 5. Mitja Acman Najboljši tekmovalci so dobili kristalne pokale v trajno last. Ostali so bili nagrajeni z lepimi praktičnimi darili. Največ zaslug za postavitev žičnice in organizacijo ima Andrej Vrabič. Pohvaliti moramo tudi dobro udeležbo sponzorjev. Ti so bili: gostišče Acman, gostišče Grebenšek, bife Johni, Ippon caffe bar, trgovina Marina, trgovina Sportmann - Majsen in trgovina Jazbec. Vsem sponzorjem se sodelavci organizatorja prisrčno zahvaljujejo. Organizatorjem pa so za izkazano prizadevnost pri nudenju pogojev za razvoj smučanja in organiziranju tekmovanja še posebej hvaležni vsi starši. Vsi krajani pa si želimo še več podobnega družabnega življenja. cvega \ podružnični šoli Zavodnje poteka vzgojno izobraževalno delo v enem kombiniranem oddelku s tirinajstimi učenci. Objekt, v katerem poteka delo je star 122 let in potreben marsikaterega nujnega popravila, vendar žal leto za letom ostaja le pri obljubah po izpolnitvi le-teh v prihodnjem letu. Je pa zato šola znotraj zelo lepo urejena. Veliko rož in izdelkov učencev šol, ki se vsako leto udeležijo Male Napotnikove kiparske kolonije, krasi naše prostore in naredi šolo urejeno in lepo. Za čistočo in dobro pripravljene malice pa skrbi sodelavka, ki je poleg učitelja zaposlena na tej šoli. Poudariti moram, da je sodelovanje staršev s šolo zelo dobro in to daje delu z učenci še posebno prijetno plat. Ker smo v okolju, kjer je kulturno izročilo zelo močno, dajemo tudi delu na kulturnem področju velik pomen. Učenci, čeprav jih je malo, sodelujejo na proslavah in prireditvah v kraju z zelo močnim deležem. Iz našega kraja izhaja kipar Ivan Napotnik, pa tudi pesnik Karel Destovnik Kajuh je svoje zadnje dni preživel na področju naše vasi. Vsako leto je pri nas srečanje otrok šol občin Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki in Žalec, ki kiparijo v Mali Napotnikovi kiparski koloniji. V sodelovanju z muzejem iz Velenja ter RTV Slovenija in prof. Jožetom Hudalesom smo predstavili projekt predstavitve Kavčnikove dimnice, kije posnet kot “Radijska šolska ura“. Kraj smo predstavili tudi v radijski oddaji “Sobotna raglja”. Letos smo se, skupaj s centralno šolo Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, katere del smo, lotili projekta “Zdravo življenje”, kjer obdelujemo temo o zdravilnih zeliščih. Poleg obveznega programa dela v OS pa v interesnih dejavnostih radi plešemo, igramo - dramatiziramo otroške igrice, igramo šah in štiri v vrsto. Delo v šoli skupno poskušamo napraviti prijetno in čim manj stresno. Ker tudi starši tvorno sodelujejo s šolo in imajo do nje zelo pozitiven odnos, nam to skupaj uspeva. vodja POŠ Prane Guzej Irjr/TÄüU 'idr di OWK U/lts r>i/ /\f 'vcUiflcd. ^O/VOCL^lAi,’ /W snondn. U ,ioby M***.vz/sm/sz/ sxs/id/Kjs/yrn/, À/SS /y. 'Ut/Xnsn/x' iùo/rn/toÀ/ 2. d Irlitov 'LtSrrv JlÀ/tO/, Jbc rfvwiwcw Jmutijò. 'V' s*nmO àMÀ Asu/kivuv, ^jrrnćvrrv Aiti,, JluJli/njs ( JiSpiatruCtr, /rtsasn/Mf, /^aisnUny*v*- /ytsrrv i.àXo, /V ssx*-----T) '■ J __________- --....->. a/ì/oès'^/. '/nab vosi/ M A ■ 'f/npa/ ‘-New- Àaq^ lU-y ifnaćO Anojt/, K*/ /■'rt-r/jA AO/i, SftA/od/pj* n/ 'PO*. /h/ /p ■-2/y/■'/•/Idr/, /gc&n/, cKo/k), j/s \L% iv *C/ U/Vnd/ jj/rjqtyo, • /KiMiAo/• ___ ■.J^hcs/ /npsrz f.fy/wfìa/Ajhvfì-a - ~sn4oj /&f~Y ///kA/tsl, ■ iiinedA /jasi-’ -etonr,/. 'iOAr/ ž/crA/sd m.',,,, /uA:: /vrs/. I) sJn#/ /&vt' ■xpz-ej/'ui //n, / Kjio^ipur/. di Kt/Ä+'s^Ä/rw.r. ■— //f-C Gp0t"#: '••/osi' -p-os /jf-dv A/crrr/-^ '/r/,f.'/U/ -/Vìi. s O. iÌm/. J /d/ -rl OVruiCV i/if-r' /mi/ ft/'r-te' .:5iv f/vier &f'- '■/ta-r/iìz 'uhMtniKfržL'. LA ODBOJKARJEV Skrb tudi za podmladek oški odbojkarski klub Šoštanj - Topolšica je letos nastopal v IB državni odbojkarski -m sistemu tekmovanja se je pomerilo šest moštev: Fužinar, Izola, Črnuče. Brezovica, Žirovnica in Topolšica. Na koncu tekmovalnega dela je ekipama Fužinarja in Izole, ki sta osvojili prvo in drugo mesto, bila dana možnost razigravanja z zadnjimi štirimi ekipami iz 1A lige. Zaradi težav na začetnem tekmovanju (poškodbe, bolezni. druge odsotnosti, problem telovadnice) so odbojkarji ekipe Šoštanj -Topolšica nekaj tekem izgubili in tako za las zgrešili razigravanje v 1A ligi. Tretje, četrto, peto in šesto uvrščene ekipe pa v dvokrožnem razigravanju odločajo o dveh ekipah, ki bosta ostali v IB ligi. Po treh tekmah (od šestih) so si odbojkarji Topolšice že zagotovili v prihodnji tekmovalni sezoni zopet mesto v IB ligi. V klubu poteka tudi široko zastavljeno delo z mladimi: klubski dečki, kadeti, mladinci in druga ekipa, ki nastopa v tretji ligi. S takim načinom dela se klubu Topolšica ni treba bati za podmladek. Darko Menih iiri. V štirikroži Podružnična osnovna šola ZAVODNJE HBfönffiXSBHMMBIMHflmMHRM LEPI USPEHI N/ ZIMSKI SPORT TEDI V FLORJANE PLOTOVI NAŠE ZGODOVIN Kam so in kam še vedno izginjajo najlepši detajli našega mesta? Ograjevanje prostora odvzema človeku del svobode, vendar je lahko ograja postavljena tudi zaradi drugačih namenov. Recimo iz varnostnih. Ali pa tudi estetskih! Nekdo si ograjo postavi tako, da si omeji pogled navzven, s tem pa se tudi brani radovednih pogledov v zasebnost lastnega okolja. Obstajajo pa ograje, ki imajo poleg varovalne funkcije predvsem umetniško in estetsko vrednost. Pravzaprav, so obstajale! Šoštanj je v svoji zgodovini doživel mnogo arhitekturnih sprememb in dopolnitev skozi različna obdobja. Med zanimive detajle štejemo umetelno rokodelsko napravljene ograje, vhodna vrata, svetilke in podobno. Skoraj ne bi mogel našteti, kje vse so, lahko pa naštejem, kje jih ni več! (Ne)znani storilec je na primer v mraku s tovornjakom odpeljal vhodna kovana vrata pod Vilo Široko. Verjetno je menil, da so za staro šaro in torej odveč. Gasilci so leta 1995 izdali stenski koledar, na katerem sc lepo vidijo čudovite svetilke, nameščene na stebrih stopnišča v sanatoriju v Ravnah. Danes jih tam ni več. Bili so ponos kovaške umetnosti. Menda jih je oseba, ki je v istikui z g. Vošnjakom, deponirala. Toda na tak način so izginile številne umetnine. Kolikor takšnega bogastva ne "izgine , pa se spričo vandalskega odnosa do te kulturne dediščine neizprosno uniči. Primer so zopet kovane ograje okoli sanatorija, ki jih marljivi zadružniki zasipavajo s peskom. Naslednji takšen primer je kovana ograja okoli bivšega zdravstvenega doma, ki zaradi nezainteresiranosti za obnovo teli minulih lepot, žalostno propada. Koliko podobnih eksponatov je možno od daleč videti po bližnjih dvoriščih, je razvidno iz povsem svežih fotografij. Te res ne rabijo komentarja. Torej! V časih kulaštva” so se v Šoštanju razprodale oziroma razgrabile prenekatere kulturno-zgodovinske vrednote, ki so bile v veliki večini last tedanjih največjih posestnikov, družine Vošnjak. Ograje, stebriči in Inči pa izginjajo še danes. Veliko tega se je preselilo tudi v zbirateljske loge. Mi vsi pa mirno gledamo, kako pred našimi očmi izginja tudi naša zgodovina. In kaj je to drugega, če ne postsocialistični vandalizem!? Nikar ne pozabimo prelepe slike Turških bojev, ki je verjetno “po pomoti” obešena v vib Herberstein v Velenju... PeRa Letni obračun gasilskih društev POKOJNINE - MOJ POGLED Koliko upokojencev je sploh upravičenih kritizirati in demonstrirati? oje gledanje na sistem in višino pokojnine, ki jih dobivamo, je sledeč. Pod drobnogled bom vzel samo tiste upokojence, ki so šli v pokoj s polno delovno dobo. Popraviti bi bilo potrebno vse storjene krivice in potem izračunati pokojnino tistim, ki nimajo polne delovne dobe. Zaradi prevelike nezaposlenosti aktivnih delavcev so upravičeno nezadovoljni samo tisti upokojenci, ki ne dobivajo 80.000 SIT za polno delovno dobo. Posebej kritični in upravičeni demonstrirati pa so lahko le tisti, ki za polno delovno dobo dobivajo okoli 40.000 SIT. To pa je ravno tista večina, ki je najbolj garala in bila izkoriščana v minulih štiridesetih letih! Zato javno sprašujem: koliko je upokojencev, ki ne dobijo 80.000 SIT, in koliko jih je, ki dobijo 40.000 SIT!? Po mojem globokem prepričanju sta samo ti dve skupni upokojencev upravičeni, da protestirata! Vsi drugi, ki dobivajo tudi do 100.000 SIT so lahko zadovoljni in upravičeno hvalijo komunizem, ki jim je omogočil takšne privilegije. Pokojnine nad 200.000 SIT so vprašljive in trdim, da 80 % upoko- jencev, ki dobivajo tako visoke prejemke, do njih ni upravičeno! To so v glavnem bivši tovariši komunisti in razni politični priviligiranci prejšnjega režima, ki so celo življenje živeli na račun delavcev. Do gornjih zaključkov sem prišel, ko sem upokojence razvrstil v dve skupini. V prvo sem uvrstil tiste, ki zaslužijo visoke pokojnine: - zasebnike, ki so sami plačevali v pokojninski fond, - razne inovatorje, zdravnike, inžinerje, skratka inteligenco, ki ima za sabo dolgoletna šolanja, - upokojenci, ki so garali v rudniku. Neupravičene pokojnine pa dobivajo: - prejšnji komunistični sekretarji vprašljive izobrazbe, - predsedniki občin v prejšnjem režimu vprašljive izobrazbe, - predsedniki sindikatov vprašljive izobrazbe, - razni politični direktorji vprašljive izobrazbe, - vojaški oficirji, policijski šefi varnostnih resorjev, skratka politična represivna smetana vprašljive izobrazbe, - razni člani zveze borcev vprašljive starosti, ki so bili na položajih, ne pa v partizanih. To niso vsi našteti, saj bi mi za vse kategorije prehitro zmanjkalo papirja. Če se ne bodo popravile krivice tistim, ki ne dobivajo 80.000 ali 40.000 SIT, in če ne bo razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino 1: 4, je bolj pošteno, da za siromake uvedemo živilske karte v vsakem kraju v Sloveniji. Živela upokojenska demokracija in hvala bivšim tovarišem pa tudi sedanjim gospodom, ki uravnavajo pokojninski sistem in niso nič boljši od prejšnjih tovarišev. Ti že vedo, komu najlaže vzamejo! Pokojni g. Josip Broz je na vsakem mitingu govoril, da je treba zategniti pas. Še kruh nam je oponašal, češ da ga preveč pojemo. Naj sedaj zategnejo pas bivši tovariši komunisti, ki so mnoga leta bogateli na račun delavcev. Če jih je toliko v hlačah, naj odstopijo drobtine svojim lačnim kolegom upokojencem, da bodo laže preživeli. Večini pa ne ostane drugega, kot da se tolažimo in upamo z lotom. Pa še tam pobere smetano država... Ivan Ojsteršek no vse zadeve ponovno ažurirati v naši občini. Poveljnik g. Anton Mežner je v poročilu predstavil vsa operativna posredovanja v minulem letu. Gasili so osem požarov, na katerih je skupno sodelovalo 67 gasilcev, in opravili devet tehničnih intervencij s šestinsedemdeset člansko udeležbo. Na vseh intervencijah so gasilci opravili skupno 3065 ur. Ne moremo si zamisliti kakršnekoli prireditve, kjer gasilci ne bi bili prisotni. Zato so sledile zahvale vseh povabljenih gostov iz naše občine in izven nje. Na koncu je občni zbor izvolil še nekaj novih članov v upravni odbor. Nov poveljnik bo g. Leon Stropnik, njegov namestnik pa g. Aleš Švare. V novem letu čaka gasilce veliko dela. Tega se ne bojijo. Upajo pa, da jim bo občinski svet v proračunu zagotovil zadosti sredstev za vsaj najosnovnejša dela in nabave, ki so nujne za kontinuiteto dela. PeRa Kar nekaj občnih zborov je bilo v zadnjem mesecu v naši občini. Med drugimi so ga imeli 10. 2. 1996 tudi šoštanjski gasilci. Polna dvorana je bila odraz, da je PDG Šoštanj eno od pomembnejših in bolj delovnih društev v občini. Veliko priznanj in nagrad pa priča o nesebičnem delu posameznih članov društva. Poročili predsednika in poveljnika sta nakazali nekaj težav, ki jih imajo gasilci. Predvsem finančnih. Do konca leta 1995 ni bilo pravih sredstev za namene požarne varnosti, ker so se zadrževala na skupnem računu na občini Velenje. Na šoštanjski proračun so ta prispela šele koncem novembra. Potem je bilo potrebno ustanoviti še različne komisije za razdeljevanje teh sredstev. Predsednik društva g. Danilo Čebul ml. je izrazil ogorčenje zaradi (ne)prenosa zemljiške lastnine. Pri razširitvi mostu čez Pako pri gasilskem domu, se je namreč uporabil del gasilskega zemljišča. V zameno pa bi naj na drugem koncu gasilci pridobili del občinskega zemljišča v enakem obsegu. Pravno je bilo, po besedah predsednika, to že urejeno v prejšnji občini. Sedaj bo potreb- .................................... Sprejem mladincev med gasilce pRjpjg pripravnike Ogorčenje g. predsednika PGD Mesto Šoštanj glede prepisa zamenjane zemlje je upravičeno, ne drži pa trditev, da je bilo v prejšnji občini Velenje pravno vse urejeno. Ce bi to bilo res, potem ne bi bilo nobenih zadržkov, da bi se še pred 1. 1.1995 izvedel ustrezen vpis v zemljiško knjigo. Na žalost je zaradi počasnosti predstavnikov sklada stavbnih zemljišč Občine Velenje postalo tudi to zemljišče od 1.1. 1995 dalje skupna lastnina in je pred delitveno bilanco prejšnje občine Velenje zadevo formalno možno zaključiti samo s soglasjem svetov občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. V kolikor bi gasilsko društvo želelo, da se prepis v skladu z dogovorom opravi pred delitveno bilanco, je torej treba zaprositi sosednji občini za ustrezne sklepe. V nasprotnem primeru pa bo možno po delitveni bilanci zadevo urediti samo z ustreznim sklepom sveta Občine Šoštanj. Ne eno ne drugo ne bo stalo gasilce niti tolarja niti pota, saj bo zadevo uredila uprava Občine Šoštanj, ki ima na kupu nerešenih zadev, nanašajočih se na delitveno bilanco, pri samem vrhu to menjalno zadevo. Gasilci pač niso krivi za nekatere na videz nerazumljive zaplete, ki so posledica prehoda, predvsem pa urejanja lastništva Občine Šoštanj. Prosimo jih za potrpljenje z obljubo, da bomo zadevo, po eni ali drugi varianti, rešili do konca tega leta. Peter Rezman FOTO: ARHIV GRAŠČINA O šoštanjski graščini se je ob raznih priložnostih že večkrat govorilo. Tudi v našem LIST - u je Peter Rado ja slikovito opisal navade njenih prebivalcev in obupne bivalne razmere, ki danes vladajo v stavbi (glej List št. 3195). Kljub temu ocenjujem, da je vredno o stavbi, ki je eden od stebrov zgodovinske identitete kraja, zapisati še nekaj besed. Romarska cerkev Sv. Križa nad Relimi Vodami Mogočna zgradba na strmem pobočju je pravzaprav ena najstarejših ohranjenih stavb v Šoštanju. Pri tem velja upoštevati, da za najstarejši Pusti grad ne moremo trditi, da je posebno ohranjen. Če gre sklepati po zasnovi Pustega gradu, le ta tudi nikoli ni bil namenjen za bivanje graščakov, kot si grad običaj no predstavljamo. To je bila bolj postojanka v smislu vojaške utrdbe, ki je kot stražarski stolp varovala naselje pod vznožjem grajskega hriba. Za razliko od Pustega gradu je v graščini, vsaj po letu 1743, ko je staro grajsko poslopje z imenom “Amthaus” pogorelo, živela prava grajska gospoda. Poslopje, ki so ga začeli graditi že leta 1575, naj bi sprva služilo le kot shramba za desetino, ki so jo takrat tlačani oddajali kot neke vrste davek. Tudi gradili so stavbo kur tlačani, saj je vsak tlačan moral določeno število delovnih dni prispevati k izgradnji graščine (danes bi se temu reklo udarniško delo). Po ugotovitvah prof. Hudalesa se gradnja leta 1658 še ni končala, kar pomeni, da so stavbo gradili preko 80 let. Grajski gospodje so v času, ko so se preselili v graščino, počasi začeli .zgubljati privilegije, ki so jih v času kmečkih uporov še uspešno branili. Razcvet trgovanja in serijske proizvodnje je napravil nove gospode in slavno leto 1848 je, kot je v svojih spominih zapisal dr. Josip Vošnjak, tudi v Šoštanj prineslo ideje o svobodi in enakosti. Odnosi med graščinskim oskrbnikom in Šoštanjčani so bili takrat napeti, čeprav slednji že nekaj časa niso bili več podložni, tako da grajska gospa ni dosegla, da bi “tržanke morale hoditi v grad pode snažit”. Prav v Vošnjakovih spominih najdemo dokaze, da mu je bila šoštanjska graščina posebno pri srcu. Ob vsakem obisku domačega kraja ni zamudil obiska priljubljene verande, s katere je bil (žal ni več) prekrasen razgled po eeli Šaleški dolini. Dr. Vošnjak je v enem stavku omenjenega teksta podal celo arhitekturno oceno stavbe, s katero se v celoti strinjam: “Arhitekturnih znamenitosti nima nobenih, zidana je v slogu vojašnic in le na vzhodnem kraju ima prizidano verando s streho na zidanih okroglih stebrih." Znano je. da je kasneje družina Vošnjak postala lastnik celotne stavbe, v kateri so se uredila delavska stanovanja zaposlenih v tovarni usnja. Po nacionalizaciji celotnega premoženja so v stavbi ostala stanovanja, ki so postajala vedno bolj zanemarjena. Pred leti so za silo popravili streho, za kaj več pa očitno ni bilo denarja. Glede na stanje, v kakršnem je graščina danes, je razumljivo, da Vošnjakovi niso uveljavljali pravice za vrnitev oz. denacionalizacijo. Vodstvo tovarne iz Vrhnike, ki je tako mačehovsko skrbelo za stavbo, tudi ne želi razpadajoče stavbe, v kateri se nahaja 40 stanovanj, in jo je raje prepustilo stanovanjskemu skladu Republike Slovenije. Kaj se bo dogajalo s stavbo v prihodnje, bomo, upam, še videli. Idejni projekti za preureditev stavbe v reprezentančni gostinski lokal s sobami za goste so pred leti že bili izdelani, vendar je bilo že takrat jasno, da se za celovito prenovo potrebuje veliko denarja. Taka prenova je prevelik zalogaj tudi za občinski proračun, ki v teh dneh prevzema celoten fond takoimenovanih socialnih stanovanj (okoli 150 jih je) v zelo slabem stanju. Kljub temu ne gre obupati. Kar je propadalo 50 let se pač ne da popraviti čez noč. Upajmo, da sanacija Šoštanja (katerega sestavni del je tudi graščina) ne bo trajala novih 50 let ali celo tako dolgo, kot so šoštanjsko graščino gradili. EDI VUČINA Leta 1786 so Bele Vode s cerkvijo Sv. Andreja postale samostojna duhovnija in s tem dobile svojega duhovnika. Ob koncu 18. stoletja je belovojski kmet Savinek našel na Oslovski gori križ. Najdeni križ je dobil najprej svoje mesto pri Savineku, nato pri Mikeku v Lepi njivi, pa zopet pri Savineku in leta 1804 v leseni “kapeli” na kraju, kjer so ga našli. Ljudje od blizu in daleč so začeli zahajati na Oslovsko goro, ki je dobila novo ime Kriška gora. Ko je leta 1831 v Belih Vodah razsajala griža in v nekaj tednih pobrala 22 vaščanov, so ljudje sklenili pozidati kapelo na gori, če griža preneha. Prošnja je bila uslišana in najdeni križ je dobil za svoj dom zidano kapelo - cerkvico. Ker so Belovojčani gradili na črno, brez gradbenega dovoljenja, sta cerkvena in državna oblast izdali naročilo, da je treba novo kapelo podreti. Do izvršitve naročila ni prišlo. Zupljani Belih Vod so leta 1838 vložili prošnjo v Šoštanju, naj svetokriško kapelo naredijo za podružnico in jo blagoslovijo. Odgovor je bil pozitiven, vendar so morali prej kapelo povečati, ji prizidati zvonik in nabaviti zvon. Prej kot v dveh letih je bilo vsemu temu zadoščeno. In na binkoštni ponedeljek, 31. maja 1841, je škalski dekan oh navzočnosti sedmih duhovnikov in osem tisoč vernikov blagoslovil novo cerkev. Romarjev je bilo vedno več in cerkev je bila za vse premajhna. Zato so v letih 1850 - 1857 zgradili novo veliko romarsko svetišče, ki je bilo blagoslovljeno 27. julija 1857. Novo cerkev je 8. avgusta 1862. leta posvetil škof Anton Martin Slomšek. Kjub bolezni je Slomšek hotel opraviti to slovesnost. Ganljive so bile njegove besede, s katerimi se je tistega dne poslovil od sve-tokriških romarjev: “Sedaj pa z Bogom, preljubi, ne bodete me več videli.” Šest tednov za tem je Slomšek umrl. To je kratka zgodovina nastanka vsega, kar še danes občuduje romar pri Sv. Križu. Jože Pribožič A) I i [ Ni res, da je že opravljena delitvena bilance prejšnje občine Velenje, ampak je res, da bo Občina Šoštanj od 1. maja dalje upravljala svoj stanovanjski fond. • • • Ni res, da je bivšega predsednika sveta občine na občino podtaknil RLV, ampak je res, da so ga predčasno pustili med upokojence. • • • Ni res. da v občini še obstajajo krajevne skupnosti, ampak je res, da se zato ni ustavil svet. • • • Ni res, da v svetu občine Šoštanj ne bo več nobene ženske, ampak je res, da je članica sveta še naprej Milojka. • • • Ni res, da je bila 13. seja nesrečna, ampka je res, da je bila odrešilna. • • • Ni res, da nekatera društva ne razumejo demokracije, ampak je res, da si organizirajo brezplačna predavanja o volitvah. • • • Ni res. ila direktor komunale ilegalno kopira List občine Šoštanj, ampak je res, da ga razmnožuje na stroške davkoplačevalcev. • • • Ni res, da uredništvo lista nasprotuje fotokopiranju časopisa, ampak je res, da bi ga raje sami prodajali. • • • Ni res,da je urednik fotografije Lista na podelitvi v Holywoodu dobil Oskarja, kot prepričuje fotografija, res pa je, da je dobil sina Matijo. • • • Ni res, da občinski tajnik sam kuha juho krajevnih skupnosti, ampak je res, da mu močno kurijo bivši predsedniki KS. • • • Ni res. da je razpadla koalicija strank slovenske pomladi, ampak je res, da je razpadla opozicija šoštanjske zime. • • • Ni res, da je PUP že položil ležeče policaje, ampak je res, da hočejo letos še plužiti sneg. • • • Ni res, da se svet v Šoštanju ne vrti. ampak je res, da ga iz Velenja močno zavirajo. fii R » t IV « 1 NAROČ AM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME______________PRIIMEK__________________ NASLOV,___________________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 63325 Šoštanj C A Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel.: (063) 881-396 • Trg svobode 12, p.p. 4, 63325 Šoštanj • V.d. odgovornega urednika: PETER REZMAN • Urednik fotografije: PETER MARINŠEK • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠKA MENIH • Tisk: • MARGINALIJA d.o.o. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju FOTO: PETER MARINŠEK ŠTEVILKA 3/96 U R A D N I OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Na podlagi 44. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) ODREJAM objavo spodaj navednih aktov v 3/96 številki Uradnega lista Občine Šoštanj: 1. Odlok o upravnih taksah Občine Šoštanj; 2, Odlok o ustanovitvi javnega glasila Občine Šoštanj; 3. Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Ravne v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Ravne, z izvlečkom zapisnika 1. seje KS Ravne. 4. Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Lokovica v Občini Šoštanj do 31. 12.1995 opravljal svet krajevne skupnosti Lokovica, z izvlečkom zapisnika 1. seje KS Lokovica. 5. Objavo občinske volilne komisije o dodelitvi nadomestnih mandatov članom sveta Občine Šoštanj; 6. Sklepe in stališča 11., 12. in 13. seje sveta Občine Šoštanj. št.: BM-02010/96 datum: 26. 3.1996 ŽUPAN dr. Bogdan MEfolH l.r. *** 2. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja (v nadaljnjem besedilu: spisi in dejanja) pri občinski upravi Občine Šoštanj se plačujejo upravne takse (v nadaljnjem besedilu: takse). Takse se plačujejo po določbah zakona in tega odloka. 3. člen Takse se smejo predpisati samo za spise in dejanja, ki so določeni v taksni tarifi tega odloka. 4. člen Takse se določajo v točkah. V točkah se določa tudi vrednost taksnega predmeta, kadar je ta osnova za odmero takse. Vrednost točke na dan veljavnosti tega odloka znaša 11 SIT. Pri odmeri takse se vzame kot osnova za izračun takse vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti. 5. člen Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo zahtevo sproži postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja, predvidena v taksni tarifi. Ce je za isto takso več taksnih zavezancev, je njihova obveznost nerazdelna. 6. člen Ce ni v taksni tarifi drugače predpisano, nastane taksna obveznost: 1. za vloge - takrat, ko se izročijo; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi; 2. za odločbe, dovoljenja in druge lastnine - takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo; 3. za upravna dejanja - takrat, ko se vloži zahteva, naj se opravijo. OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE Na podlagi Zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72, SRS 23-1470/77 (spremembe in dopolnitve), SRS 11-539/79 (dopolnitve), SRS 23-1154/82 (spremembe in dopolnitve), SRS 18-874/85 (spremembe in dopolnitve), SRS 24-1337/88 (spremembe in dopolnitve), SRS 1-2/90 (spremembe in dopolnitve), RS 18-912/90 (prečiščeno besedilo), RS/I 9411/91 (uskladitev vrednosti točke), RS/I 20-813/91 (spremembe in dopolnitve), RS 12-635/92 (spremembe in dopolnitve), RS 19-932/92 (uskladitev vrednosti točke), RS 8-335/93 (uskladitev vrednosti točke), RS 16-661/94 (uskladitev vrednosti točke), RS 19-868/95 (uskladitev vrednosti točke)) in 19. in 62. člena statuta Občine Šoštanj, je svet Občine Šoštanj na svoji 12. seji dne 6. 2. 1996 sprejel ODLOK O UPRAVNIH TAKSAH OBČINE ŠOŠTANJ 1. člen S tem odlokom se določajo upravne takse Občine Šoštanj. 7. člen Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, če ni za posamezne primere drugače predpisano. 8. člen Ce se na zahtevo stranke izda listina, za katero je treba plačati takso, v dveh ali več izvodih, se za drugi in vsak nadaljnji izvod plača taksa kot za prepis in overitev prepisa. Taksa po prvem odstavku tega člena ne sme biti večja od takse za prvi izvod. Za izvode listin, ki se v postopku, uvedenem na zahtevo stranke, sestavijo za potrebe samih organov, se ne plača takse. 9. člen V odločbi ali listini, za katero je bila plačana taksa, je treba navesti, da je taksa plačana, v kakšnem znesku in po kateri tarifni številki. 10. člen Nekolkovane ali premalo kolkovane vloge in drugi spisi ne smejo biti sprejeti neposredno od stranke. Ce je nekolkovana ali premalo kolkovana vloga ali kakšen drug spis poslan po pošti, pošlje občinska uprava takšnemu zavezancu opomin, naj v desetih dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin. Občinska uprava vzame v postopek tudi nekolkovano ali premalo kolkovano vlogo iz drugega odstavka tega člena, vendar odločbe oziroma drugega akta ni mogoče vročiti stranki, preden ne plača takse po opominu. 11. člen Za spise in dejanja v postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, se v postopku na prvi stopnji ne plača takse. 12. člen Takse ne plačujejo: 1. organizacije, ki opravljajo družbene dejavnosti; 2. organizacija Rdečega križa; 3. občani v slabih premoženjskih razmerah - razen taks po tar. št. 5, 6, 7, 8 in 15 a taksne tarife zakona. 13. člen Plačevanja taks so oproščeni v določenih zadevah: 1. organizacije, skupnosti in posamezniki - v izvrševanju javnih pooblastil; 2. prostovoljna gasilska društva, njihove gasilske enote in gasilske zveze - v zadevah iz njihove osnovne dejavnosti; 3. organizacije, ustanovljene za boj proti alkoholizmu - za spise in dejanja v tej dejavnosti; 4. invalidske organizacije in druge organizacije, ustanovljene za varstvo oseb s telesnimi in duševnimi hibami in motnjami - za spise in dejanja v zvezi z njihovo dejavnostjo, razen v zadevah, ki so v zvezi z gospodarsko dejavnostjo; 5. vojaški vojni invalidi, mirovni vojaški invalidi in delovni invalidi, civilne žrtve vojne in žrtve vojnega materiala, otroci, ki dobivajo družinsko pokojnino in invalidnino, ter otroci uživalci osebne invalidnine do dopolnjenega 26. leta - za spise in dejanja v zvezi s šolanjem na vseh šolah; 6. delavci, ki začasno niso v delovnem razmerju - v postopku za uveljavljanje pravic, ki jim pripadajo v času, ko niso zaposleni; 7. učenci osnovnih šol - za spise in dejanja v zvezi s šolanjem; 8. osebe, ki podarijo svoje premoženje občini, ali se odpovejo lastninski pravici na zemljišču ali stavbi v korist občine ali pa brezplačno odstopijo občini kakšno drugo stvarno pravico na nepremičninah - v postopku v zvezi s prenosom lastnine in drugih stvarnih pravic; 14. člen Kadar se začne postopek na zahtevo več oseb, od katerih so nekatere oproščene taks, plača v takem postopku vse takse tisti, ki taks ni oproščen. Izjemoma plača oseba, ki ni upravičena do taksne oprostitve, v primerih, ko se taksa odmerja po vrednosti predmeta, takso samo od njej pripadajočega dela vrednosti predmeta. 15. člen Taks so oproščeni naslednji spisi in dejanja: 1. predlogi, prijave, obvestila in druge vloge, vložene v javno korist; 2. spisi in dejanja v postopku za pridobitev dokaza o slabih premoženjskih razmerah, kot podlaga za priznanje taksne oprostitve; 3. spisi in dejanja v postopku za popravo napak v odločbah, drugih listinah in uradnih evidencah; 4. spisi in dejanja v volilnih postopkih; 5. vse vrste prijav (napovedi) in njihovih prilog za odmero davkov ter spisi in dejanja za uveljavitev z davčnimi predpisi uvedenih oprostitev in olajšav; 6. spisi in dejanja v postopku arondacije in komasacije zemljišč; 7. spisi in dejanja za uveljavitev socialnovarstvenih pravic; 8. spisi in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane invalidom; 9. spisi in dejanja v zvezi z urejanjem delovnega razmerja; 10. spisi in dejanja v postopku za pridobitev in zavarovanje potrošniških kreditov; 11. spisi in dejanja v zvezi z zidanjem, popravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih hiš; 12. spisi in dejanja v zvezi s priznavanjem pravice do znižane oziroma brezplačne vozovnice; 13. spisi in dejanja v zvezi z nacionalizacijo in razlastitvijo premoženja; 14. spisi in dejanja v zvezi z varstvom kulturnih spomenikov; 15. spisi in dejanja v zvezi z ustanovitvijo stanovanjskih zadrug; 16. vloge naslovljene na organe za prošnje in pritožbe; 17. vloge, s katerimi se zahteva posredovanje javnega tožilstva; 18. spisi in dejanja v postopku za pokop umrlih; 19. spisi in dejanja, s katerimi se urejajo razmerja med štipendistom in štipenditorjem. 16. člen Na listinah, ki se izdajajo brez takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po katerem predpisu so oproščene takse. Listine iz prvega odstavka tega člena se smejo uporabiti v druge namene šele, če je zanje plačana ustrezna taksa. 17. člen Kdor je plačal takso, katere mu ni bilo treba plačati, ali je plačal višjo takso od predpisane, ali je plačal takso za dejanje, ki ga organ iz kakršnihkoli vzrokov ni opravil, ali za pritožbo, ki ji je organ ugodil, ima pravico do povrnitve vse oziroma preveč plačane takse. Kdor je plačal takso za dejanje, ki ga organ iz kakršnihkoli vzrokov ni opravil, ne more zahtevati vračila takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi. Postopek za povrnitev se začne na zahtevo stranke, če preplačana taksa presega 20 točk pa po uradni dolžnosti. O povrnitvi takse odloča organ, pristojen za družbene prihodke (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) občine, v kateri ima prebivališče oziroma sedež taksni zavezanec, če je bila taksa plačana v gotovini pa davčni organ občine, v kateri ima sedež organ, pri katerem je bila preveč plačana taksa. Organ, pri katerem je bila taksa preplačana za več kot 20 točk, mora predlagati organu iz prejšnjega odstavka, naj izda odločbo o povrnitvi preveč plačane takse. Takso povrne iz svojega dohodka družbenopolitična skupnost, katere organ je pristojen za odločanje o zahtevku. 18. člen Če je treba takso prisilno izterjati, organ, ki vodi postopek, o tem pismeno obvesti davčni organ občine, v kateri ima taksni zavezanec sedež oziroma stalno prebivališče. Če neplačane takse v posamezni zadevi ne presegajo prednosti 25 točk, se prisilno ne izterjajo. Taksa se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davčnih obveznosti pravnih oseb in občanov. 19. člen Pravica do izterjave takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti plačana, pravica do povrnitve takse pa v dveh letih od dneva, ko je bila taksa preveč plačana. Zastaranje pravice do zahteve plačila takse oziroma prisilne izterjave takse ustavi vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse, in je dano v vednost zavezancu. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od dne, ko je nastala obveznost za plačilo takse. 20. člen Izvajanje predpisov o upravnih taksah nadzorujejo v okviru svojih pristojnosti republiški in občinski davčni organi. Vsak organ mora v svojem poslovanju zagotoviti notranjo kontrolo nad izvajanjem predpisov o taksah. 21. člen Takse se plačujejo v gotovini. En izvod potrdila o plačilu takse se izda zavezancu, en izvod pa se pritrdi na dokument, ki ga v vložišču odda taksni zavezanec. 22. člen S pričetkom veljavnosti tega odloka se na področju Občine Šoštanj prenehajo uporabljati vsi akti o občinskih taksah, ki so bili v veljavi v Občini Velenje do 31.12. 1994. 23. člen Ta odlok prične veljati, ko ga sprejme svet Občine Šoštanj in se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. 24. člen Taksna tarifa je sestavni del tega odloka. št.: PR-02006-2/96 Šoštanj, 26. 3. 1996 Predsednik sveta Občine Šoštanj Franc Pečovnik, dipl. ing. str. l.r. TAKSNA TARIFA Št. vsebina točke 1 VLOGE 1 Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve, če ni v tej tarifi predpisana kakšna druqa taksa 5 2 Za pritožbo zoper odločbo, izdano v upravni stvari 20 II ODLOČBE 3 Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa 20 4 Za akt, s katerim pridobi občan pravico z osebnim delom oziroma z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljati dejavnost. 300 5 Za potrdilo o priglasitvi samostojnega opravljanja dejavnosti kot postranski poklic. 150 6 Za potrdila, ki jih izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc, če ni drugače določeno 10 7 Za potrdila, izdana na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka 20 III OVERITVE, PREPISI IN PREVODI 8 za overitev vsakega podpisa 15 9 za overitev avtentičnosti rokopisa ali overitev prepisa od vsake polpole 15 10 Za prepise oziroma fotokopije uradnih aktov ali listin pri državnem organu če jih prepišejo zainteresirane osebe od polpole izvirnika 5 11 Za prepise oziroma fotokopije uradnih aktov ali listin pri državnem organu, če jih prepiše organ 30 IV GRADBENE TAKSE 12 Za akt, s katerim se izdaja lokacijsko dovoljenje 125-> 13 Za akt, s katerim se priglasi zidanje gradbenega objekta, za katerega se ne plača taksa po tar. št. 30 in 35 te taksne tarife zakona 50 V RAZNO 14 Za hrambo (depozit) denarja, stvari in vrednostnih papirjev, ki jih izročijo deponenti v hrambo organom, se plača na leto od vsakih začetih 100 točk vrednosti 15 *** OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE Na podlagi Zakona o javnih glasilih (Uradni list Republike Slovenije št. 18/94) in statuta Občine Šoštanj (Uradni list Republike Slovenije št. 38/95) je svet Občine Šoštanj na svoji 12. seji dne 6. 2. 1996 sprejel ODLOK O USTANOV ITVI JAVNEGA GLASILA OBČINE ŠOŠTANJ 1. člen S tem odlokom sc ustanovi javno glasilo Občine Šoštanj. 2. člen Javno glasilo Občine Šoštanj se imenuje LIST in izhaja v slovenskem jeziku. Naslov uredništva je Trg svobode 12, 3325 Šoštanj. 3. člen Uradno glasilo Občine Šoštanj, z imenom Uradni list Občine Šoštanj, je lahko priloga Lista Občine Šoštanj. 4. člen List Občine Šoštanj izhaja praviloma enkrat mesečno in mora biti registrirano v skladu z zakonom. Pogostost izhajanja Lista Občine Šoštanj (dalje List), določi uredništvo časopisa. VSEBINA 5. člen List je informativno javno glasilo, pretežno namenjeno za obveščanje občanov Občine Šoštanj o zadevah iz dela in življenja Občine Šoštanj in njenih občanov na vseh področjih njihovega združevanja in življenja v Občini Šoštanj. V Listu se lahko objavljajo tudi druga obvestila, novice, članki, komentarji, pisma in podobno, ki se ne dogajajo v Občini Šoštanj, ampak s svojo vsebino direktno ali posredno vplivajo na Občino Šoštanj. 6. člen V Listu se lahko v skladu z zakonom objavljajo obvestila komercialnega pomena, katera izdajatelj naročniku zaračunava v skladu s cenikom za takšna obvestila, ki ga sprejme uredništvo Lista. Na željo občanov mora List v omejeni dolžini objavljati njihova sporočila, obvestila, čestitke, oglase in druge objave, ki bi lahko bile komercialnega pomena. Takšne objave se v Listu objavijo brezplačno. Omejitev dolžine objave določi uredništvo Lista. 7. člen V Listu se objavljajo tudi drugi uradni podatki iz življenja Občine Šoštanj in občanov občine, s katerimi razpolagajo državni organi, vendar je za objavo teh potrebno pridobiti mnenje teh organov in občanov ter ravnati v skladu z Zakonom o tajnosti osebnih podatkov. 8. člen Za specialno obdelavo posamezne teme lahko uredništvo poskrbi za izid posebne izdaje Lista, ki lahko bistveno odstopa od koncepta ustaljene forme ali vsebine Lista. UREDNIŠTVO 9. člen Za redno izhajanje časopisa po vsebinski in formalni plati skrbi uredništvo Lista. Uredništvo vodi odgovorni urednik Lista. 10. člen Naloga uredništva je, da določa: - osnovno formo Lista, - splošno vsebino Lista, - ciklus izhajanja Lista, - cenike komercialnih objav, - omejitve objav po 6. členu tega odloka, - vsebino in pogostost posebnih izdaj Lista, - finančni načrt Lista, - ceno Lista. Naloga uredništva je tudi, da organizira način priprave vsake posamezne številke Lista. Za vsebino in obliko vsake posamezne številke Lista odgovarja odgovorni urednik Lista, ki ga imenuje uredništvo Lista na podlagi programa dela, ki ga pripravijo kandidati za odgovornega urednika Lista. Mandat odgovornega urednika je štiri leti. Svet Občine Šoštanj lahko na predlog uredništva njegov mandat podaljša. 11. člen Uredništvo Lista je praviloma sedemčlansko, od katerih je eden odgovorni urednik Lista. Svet Občine Šoštanj imenuje uredništvo in odgovornega urednika za štiriletno mandatno obdobje in to na predlog Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Uredništvo je lahko zastopano tako, da so v njem zastopane vse politične stranke, ki so na zadnjih volitvah dobile najmanj dva mandata v svetu Občine Šoštanj, s po enim članom uredništva. Za vsaka nadaljnja dva mandata se pa število članov uredništva poveča za enega člana. Svet Občine lahko na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali na predlog najmanj štirih članov sveta razreši uredništvo ali njenega posameznega člana pred iztekom mandata. Uredništvo Lista v roku 60. dni po imenovanju sprejme poslovnik o svojem delu. Uredništvo je sestavljeno iz članov, ki so občani Občine Šoštanj. FINANCIRANJE na drugo pravno osebo, se sredstva proračuna občine, namenjena za List, ne smejo uporabljati za stroške izvajanja nalog iz prejšnjega stavka tega člena. 17. člen Delo odgovornega urednika se lahko po sklepu uredništva honorira. Novinarska, lektorska, oblikovalska in druga tehnična opravila, potrebna za izdajanje Lista se lahko honorirajo, vendar mora biti to predvideno že v programu dela kandidatov za odgovornega' urednika oziroma v programu dela tistega kandidata, ki ga uredništvo izbere za odgovornega urednika. Predlog višine honorarjev pripravi odgovorni urednik na podlagi pravilnika, ki ga sprejme uredništvo Lista. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Svet Občine Šoštanj mora imenovati uredništvo Lista v roku 60. dni od pričetka veljavnosti tega odloka. 19. člen Svet Občine Šoštanj lahko naloge za izdajanje Lista v skladu s tem odlokom poveri drugi pravni osebi, ki jo izbere na podlagi javnega razpisa. 12. člen Viri za izdajanje Lista so lastni prihodki in sredstva proračuna Občine Šoštanj. Med lastne prihodke sodijo zlasti: - sredstva od prodaje in naročnine Lista, - sredstva komercialnih objav v Listu, - sredstva naročenih objav v Listu, za katera mora biti izdelan cenik, - sredstva donatorjev, - sredstva dobička promocijskih prireditev Lista. Za financiranje Lista se izdela letni načrt financiranja, v katerem mora biti prikazan delež financiranja iz lastnih sredstev in delež, ki se pokriva iz proračuna Občine Šoštanj. Delež, ki se pokriva iz proračuna Občine Šoštanj določi in odobri svet Občine Šoštanj pri sprejemu letnega proračuna Občine Šoštanj. Občina Šoštanj je dolžna zagotavljati minimalne prostorske pogoje za izdajanje Lista. Minimalni prostorski pogoj je, da Občina zagotavlja prostor za arhiviranje gradiv Lista in možnost za vsaj en sestanek uredništva tedensko. 20. člen List prejmejo brezplačno: - vsi organi Občine Šoštanj, - javni zavodi Občine Šoštanj, - društva Občine Šoštanj, - drugi pravni subjekti, ki delujejo na področju Občine Šoštanj. 21. člen V času volilne kampanije, ob razpisu lokalnih volitev, mora List nameniti del prostora za predstavitev kandidatov in kandidatnih list. Prostor mora nameniti tudi ob razpisu volitev v državni svet in državni zbor, vendar le vsebinsko povezano s predstavitvijo pogledov državnih strank in list na lokalne razmere in politiko. Pravila iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti takšna, da zagotavljajo enakopravnost vseh kandidatov. 22. člen Ta odlok prične veljati 15 dni po dnevu, ko ga sprejme svet Občine Šoštanj in se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. 13. člen List posluje v okviru proračuna Občine Šoštanj, vendar ima svoj konto, preko katerega se mora odvijati vse poslovanje Lista. 14. člen Finančna sredstva iz 12. člena se smejo koristiti samo za: - stroške priprave in tiska glasila, - avtorske honorarje, - stroške pridobivanja reklam, - stroške dostave, - materialne stroške uredništva, - druge stroške, ki so neposredno povezani s pripravljanjem, urejanjem in izdajanjem Lista. 15. člen Delo v uredništvu je neprofesionalno. Člani uredništva so upravičeni do nadomestila za izgubljeni čas po enakih kriterijih kot člani delovnih teles sveta Občine Šoštanj. št.: PR-01080-3/95 Šoštanj, 26. 3. 1996 Predsednik sveta Občine Šoštanj Franc Pečovnik, dipl. ing. str. l.r. *** OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. FP-01169-3/95 z dne 8. 12. 1995 izdajam ODREDBO o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Lokovica v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Lokovica 16. člen U Administrativno - tehnična opravila ter računovodska opravila za List izvaja V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranja krajevne skup- občinska uprava. V koljkor se v skladu s tem odlokom prenese izdajanje Lista nosti v naselju Lokovica, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJE LOKOVICA. 2. Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Lokovica, in naloge, ki jih določa 9. člen statuta Občine Šoštanj, zlasti pa: - upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj, na območju naselja Lokovica do delitvene bilance in ki so v lasti krajevne skupnosti Lokovica v zemljiški knjigi; - organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj; - skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naselju Lokovica, - zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj. 3. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Lokovica opravljajo sledeči krajani Lokovice: Mihael DERMOL, Viktor GLAVNIK, Marjan KRUMPAČNIK, Leopold KUŠAR, Emil LEDINEK, Štefan PLASKAN in Silvo POKLEKA, ki so pisno soglašali, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Lokovici opravljati naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Lokovica zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4. Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Lokovica (dalje v odredbi KS Lokovica) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Lokovica prenešena na žiro račun proračuna Občine Šoštanj, in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe. Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS. Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Lokovica v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat, ki ga je do 31. 12. 1995 uporabljala krajevna skupnost Lokovica. Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošiljati KS Lokovica enkrat mesečno izpiske, iz katerih bo razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec. Vodja KS Lokovica mora do vsakega 10. v mesecu oddati na upravi Občine Šoštanj poročilo o številu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Lokovica, ki so jih ti opravili za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračilo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Lokovica. 5. V roku 20. dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Lokovica na sestanek, na katerem predstavi članom KS Lokovica vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno: - določiti vodjo KS Lokovica, - po potrebi imenovati posamezne člane KS Lokovica za določena področja delovanja, (kot so: komunala, ceste, požarna varnost, kultura, šport, informiranje, humanitarno delo, skrb za ostarele,...) Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Lokovica napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS, ter ga posreduje na upravo Občine Šoštanj. Pooblaščena oseba po tej odredbi je g. Leopold KUŠAR. 6. KS Lokovica deluje v prostorih, ki jih jedo 31. 12. 1995 za delovanje uporab- ljala krajevna skupnost Lokovica òz. svet krajevne skupnosti Lokovica. 7. KS Lokovica prične z delom po prvem sestanku skladno s 5. točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Lokovica določi vodjo KS. Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Lokovica (določitev vodja) se objavita v Uradnem listu Občine Šoštanj. št.: BM-02003-6/96 datum: 20. 2. 1996 ŽUPAN dr. Bogdan MENIH l.r. OBČINA ŠOŠTANJ ______________KS LOKOVICA_________________ IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 1. SEJE KS LOKOVICA DNE 13. 3. 1996. Prisotni člani krajevne službe so soglasno sprejeli sklep, da se za vodjo krajevne službe Občine Šoštanj za naselje Lokovice imenuje g. Leopold Kušar. vodja KS Lokovica Leopold Košar l.r. *** OBČINA ŠOŠTANJ __________________ŽUPAN___________________ Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. FP-01169-3/95 z dne 8.12.1995 izdajam ODREDBO o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Ravne v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Ravne 1. V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranja krajevne skupnosti v naselju Ravne, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJE RAVNE. 2. Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Ravne, in naloge, ki jih določa 9. člen Statuta Občine Šoštanj, zlasti pa: - upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj, na območju naselja Ravne do delitvene bilance; - organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj; - skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naselju Ravne, - zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj. 3. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Ravne opravljajo sledeči krajani Ravn: Franc HUDOMAL, Anton HUDOURNIK, Franc KOREN, Marjan KOTNIK, Franc LENKO, Jože MEDVED, Anton PLAZL, Viktor POTOČNIK, Ivan STVARNIK, Ferdo TAJNIK in Ludvik ZAJC, ki so pisno soglašali, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Ravnah opravljati naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Ravne zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4. Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Ravne (dalje v odredbi KS Ravne) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Ravne prenešena na žiro račun proračuna Občine Šoštanj, in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe. Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS. Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Ravne v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat, ki ga je do 31. 12. 1995 uporabljala krajevna skupnost Ravne. Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošiljati KS Ravne enkrat mesečno izpiske, iz katerih ho razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec. Vodja KS Ravne mora do vsakega 10. v mesecu oddati na upravi Občine Šoštanj poročilo o številu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Ravne, ki so jih ti opravili za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračdo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Ravne. 5. V roku 20. dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Ravne na sestanek, na katerem predstavi članom KS Ravne vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno: - določiti vodjo KS Ravne, - po potrebi imenovati posamezne člane KS Ravne za določena področja delovanja, (kot so: komunala, ceste, požarna varnost, kultura, šport, informiranje, humanitarno delo, skrb za ostarele,...) Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Ravne napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS, ter ga posreduje na upravo Občine Šoštanj. Pooblaščena oseba po tej odredbi je g. Viktor POTOČNIK. 6. KS Ravne deluje v prostorih, ki jih je do 31. 12. 1995 za delovanje uporabljala krajevna skupnost Ravne oz. svet krajevne skupnosti Ravne. 7. KS Ravne prične z delom po prvem sestanku skladno s 5. točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Ravne določi vodjo KS. Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Ravne (določitev vodja) se objavita v Uradnem listu Občine Šoštanj. št.: BM-02003-2/96 datum: 20. 2. 1996 ŽUPAN dr. Bogdan MENIH l.r. *** OBČINA ŠOŠTANJ __________________KS RAVNE_____________________ IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 1. SEJE KS RAVNE DNE 8. 3. 1996. Po razpravi je bil soglasno sprejet predlog prisotnih odbornikov KS, da nalogo vodja krajevne službe Občine Šoštanj za naselje Ravne opravlja dotedanji predsednik KS gospod Viktor Potočnik. vodja KS Ravne Viktor Potočnik l.r. *** OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Občinska volilna komisija Občine Šoštanj na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) OBJAVLJA 1. Da je mandat člana sveta začasno prešel na kandidata ZLSD. Ta kandidat je KOMPAN Marko. Kandidat je 13. 3. 1996 podal izjavo, da sprejema mandat. 2. Da je mandat člana sveta začasno prešel na kandidatko SDSS. Ta kandidatka je KOMPREJ Milojka. Kandidatka je 16. 3.1996 podala izjavo, da sprejema mandat. 3. Da je mandat člana sveta začasno prešel na kandidata SLS. Ta kandidat je GOMBOC Boris. Kandidat je 18. 3.1996 podal izjavo, da sprejema mandat. 4. Da je mandat člana sveta začasno prešel na kandidata Zelenih Slovenije. Ta kandidat je KRETIČ Milan. Kandidat je 13. 3.1996 podal izjavo, da sprejema mandat. Šoštanj, 19. 3.1996 predsednica občinske volilne komisije Občine Šoštanj Anica ZAJC, dipl. pravnica l.r. *** ___________SVET OBČINE ŠOŠTANJ________________ Svet Občine Šoštanj je na svoji 11. seji dne 28. 12. 1995 sprejel SKLEP 1. Svet Občine Šoštanj v prihodnje soglaša z izvajanjem bolnišnične specialistične dejavnosti na segmentu pulmologije in ostalih internističnih bolezni v Bolnišnici Topolšica. 2. Svet Občine Šoštanj soglaša z uvedbo dopolnilne gospodarske dejavnosti po predloženem konceptu in sicer v prostorih oziroma kapacitetah, ki jih Republika Slovenija ne potrebuje. Bolnišnica Topolšica ali ustanovitelj pa dopolnilne dejavnosti glede na 5. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti ne more spreminjati brez soglasja Občine Šoštanj. št.: AS-02011-1/96 datum: 29.12.1995 predsednik sveta Občine Šoštanj Franc Pečovnik, dipl.str.ing. I. r. ___________SVET OBČINE ŠOŠTANJ_______________ Svet Občine Šoštanj je na svoji 11. seji dne 28. 12.1995 sprejel SKLEP Svet Občine Šoštanj imenuje člana sveta Eda Žlebnika, Šentvid 4, za člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. št.: AS-02011-2/96 datum: 29.12. 1995 predsednik sveta Občine Šoštanj Franc Pečovnik, dipl.str.ing. I. r. *** ___________SVET OBČINE ŠOŠTANJ_______________ Svet Občine Šoštanj je na podlagi 4L, 42. in 129. člena statuta Občine Šoštanj (Uradni list RS št. 38/95) na svoji 11. seji dne 28.12.1995 sprejel SKLEP Imenuje se Nadzorni odbor Občine Šoštanj v sestavi: Ivana Grudnik, Ravne 43 b; Gregor Kladnik, Metleče 55, Šoštanj; Franc Movh, Ravne 108 a; Jože Ročnik, Zavodnje 31; Branko Šumer, Koroška cesta 8, Šoštanj. št.: AS-02011-3/96 datum: 29. 12. 1995 predsednik sveta Občine Šoštanj . Franc Pečovnik, dipl.str.ing. l.r. ___________SVET OBČINE ŠOŠTANJ_______________ Svet Občine Šoštanj je na svoji 11. seji dne 28.12.1995 sprejel SKLEP Zaradi 2. točke sklepa U-I-285/95, ki ga je na pobudo krajevne skupnosti Šoštanj sprejelo Ustavno sodišče RS, se do končne odločbe o tej zadevi ne prične postopek spremembe statuta Občine Šoštanj v poglavju Organi krajevnih skupnosti, kjer je določen postopek za volitve v organe krajevne skupnosti. št.: AS-02011-4/96 datum: 29. 12. 1995 predsednik sveta Občine Šoštanj Franc Pečovnik, dipl.str.ing. l.r. *** ___________SVET OBČINE ŠOŠTANJ_______________ Svet Občine Šoštanj je na svoji 12. seji dne 6. 2.1996 sprejel SKLEP Točka za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju št.: AS-02012-1/96 datum: 7. 2. 1996 predsednik sveta Občine Šoštanj Franc Pečovnik, dipl.str.ing. l.r. *** __________SVET OBČINE ŠOŠTANJ_______________ Svet Občine Šoštanj je na svoji 12. seji dne 6. 2.1996 sprejel SKLEP Iz nepremičnin v splošni rabi, vpisani v register nepremičnin v k.o. Gorenje, občina Šmartno ob Paki, se izbriše parcela št. 684/12, ki je neplodna, v izmeri 27,07 m2. Parcela se po izbrisu iz nepremičnin v splošni rabi odproda v zasebno last. št.: AS-02012-2/96 datum: 7. 2.1996 predsednik sveta Občine Šoštanj Franc Pečovnik, dipl.str.ing. l.r. Svet Občine Šoštanj je na svoji 13. seji dne 22. 3. 1996 sprejel SKLEP Svet Občine Šoštanj potrjuje nadomestne mandate članom sveta Občine Šoštanj, ki jih je dodelila občinska volilna komisija v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94 in 33794), in sicer za sledeče člane in članico: Marko KOMPAN, roj. 30. 10. 1950, stan. Florjan 200; Milojka KOMPREJ, roj. 11. 6. 1963, stan. Skorno 20; Boris GOMBOC, roj. 11. 8. 1950, stan. Koroška 3, Šoštanj; Milan KRETIČ, roj. 28. 4. 1954, stan. Šentvid pri Zavodnju 6. št.: AS-02010-1/96 datum: 23. 3. 1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. *** __________SVET OBČINE ŠOŠTANJ_______________ Svet Občine Šoštanj je na svoji 13. seji dne 22. 3.1996 sprejel SKLEP L Svet Občine Šoštanj ugotavlja, da je Peter Rezman, ki je bil s sklepom št. 004-Sv/94 dne 20. 12. 1994 imenovan za sekretarja sveta, po njegovem odstopu dne 29. 5. 1995 in z imenovanjem za tajnika občine dne 1. 7.1995, prenehal opravljati naloge sekretarja sveta Občine Šoštanj. 2. Na podlagi analize župana o količini potrebnega dela za sekretarja sveta občine, svet razveljavlja sklep, da se razpiše delovno mesto sekretarja sveta. št.: AS-020104/96 datum: 23. 3. 1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. *** Svet Občine Šoštanj je na svoji 13. seji dne 22. 3.1996 sprejel STALIŠČE Zupan v skladu s svojimi pristojnostmi imenuje ustrezne komisije za odpiranje ponudb razpisanih del in strokovno analizo le-teh. Svet predlaga županu, da poleg strokovnih delavcev uprave v komisije imenuje sledeče predstavnike sveta Občine Šoštanj: Pavla Skornška, Marka Kompana, Edija Vučino in Gabra Cverlina, ki imajo ustrezne strokovne reference. št.: AS-02010-5/96 datum: 23. 3.1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. *** Svet Občine Šoštanj je na svoji 13. seji dne 22. 3.1996 sprejel SKLEP’ 1. Svet ugotavlja, da upravljanje, vzdrževanje in uporaba športnih objektov v naselju Šoštanj, niso urejeni. 2. Ravnateljica JZ OS Bibe Roecka naj pripravi natančno poročilo o dosedanjem obratovanju, uporabi in stroških vzdrževanja razširjene telovadnice pri OS Bibe Roecka v Šoštanju od prevzema uporabnega dovoljenja dalje. koordiniranje med uporabniki športnih objektov v naselju Šoštanj, in sicer: - telovadnice “TVD Partizan” - razširjene telovadnice pri OŠ Bibe Roecka - rokometnega igrišča - nogometnega stadiona Široko - teniškega igrišča pri stadionu Široko - bazena Šoštanj 3.2. izdelavo urnika, cenika najema in vstopnine za uporabo objektov pod točko 3.1., ki ga mora v roku 45. dni potrditi svet Občine Šoštanj, 3.3. pripravo konkretnih aktov na podlagi dosedaj izdelanega gradiva za svet Občine Šoštanj imenuje svet Občine Šoštanj ZAČASNEGA UPRAVITELJA. 4. Za začasnega upravitelja svet imenuje g. Albina Ošlovnika, Cesta talcev 3a, Šoštanj. 5. Svet Občine Šoštanj ugotavlja, da je krajevna skupnost Šoštanj sklenila za kraj Šoštanj škodljivo najemno pogodbo za 15 - letni najem bazena Šoštanj, z dvoletno predkupno pravico, za letno najemnino 30.000 DEM, z najemnikom EUROFORUM d.o.o., Zagorje. 6. Svet Občine Šoštanj ugotavlja, da je najemnik z bazenom, ki je last Občine Šoštanj, v času najema ravnal kot slab gospodar. 7. Zupan Občine Šoštanj naj v roku 7. dni imenuje ustrezno strokovno komisijo, ki bo opravila: - popis stanja na dan pregleda, - popis potrebnih opravil za izpolnjevanje minimalnih pogojev, da bo možno odpreti bazen v kopalni sezoni 1996. št.: AS-82010-7/96 datum: 23. 3.1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. *** Svet Občine Šoštanj je na svoji 13. seji dne 22. 3. 1996 sprejel SKLEP Razveljavi se 1. točka sklepa št. FP-01169-4/96 z dne 7.12.1995 (Uradni list Občine Šoštanj št. 1/96). št.: AS-02010-8/96 datum: 23. 3.1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. *** __________SVET OBČINE ŠOŠTANJ________________ Svet Občine Šoštanj je na svoji 13. seji dne 22. 3. 1996 sprejel SKLEP Na podlagi 19. člena statuta Občine Šoštanj (Uradni list RS št. 38/95) svet dovoljuje prodajo reprezentančnega avtomobila Citroen XM, ki je skupna last Mestne Občine Velenje ter občin Šmartno ob Paki in Šoštanj. št.: AS-02010-9/96 datum: 23. 3. 1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. *** Svet Občine Šoštanj je na svoji 13. seji dne 22. 3. 1996 sprejel STALIŠČE Svet občine Šoštanj soglaša, da se pred sprejemom proračuna za leto 1996 objavi razpis za vzdrževanje gozdnih cest po enakem postopku kot za leto 1995 s tem, da okvirna razpisana vrednost del v razpisu ne sme presegati višine realizacije v letu 1995. Vsebina razpisa naj se po vzoru nekaterih sosednjih občin (npr. Črne na Koroškem) za leto 1996 prilagodi letnemu in zimskemu (za zimo 1996/97) vzdrževanju gozdnih cest na področju Občine Šoštanj. št.: AS-02010-10/96 datum: 23. 3. 1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. ***