€63. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 27. oktobra 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. „UAK“ izhaja vsak dan — ludi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondcljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—/mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. m ::: Telefon številka 118. "t NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :n Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglass se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post pust — Za odgovor je priložiti znamko. ::i s: Telefon številka 118. tst Situacijsko poročilo ile. Resnično stanje v Srbiji se — hote ali nehote — večkrat potvarja, posamezna — spremembam podvržena — dejstva pa se opazuje ali s presvetlimi ali pa preteinnimi naočniki. Nam Slovencem pa je v tem oziru potrebna popolna jasnost kaj in kako se godi bratskemu narodu. To je napotilo našega poročevalca, da je naprosil dva tukajšnja ugledna rojaka, da mu podasta po enkrat na mesec splošno situacijsko poročilo. »Dnevova« poročila iz Srbije bodo s tem pridobila večjo vrednost i« značaj oficijelnosti. O potrebi takih verodostojnih poročil pač ni treba izgubljati mnogo besedi ter omejim za danes le na. nekatere važnejše točke, na katerih je skupna kooperacija vseh jugoslov. narodov ne samo mogoča, ampak tudi nujna. Predvsem prihaja v poštev naša in srbska književnost hi literatura. S poletom srbskega državnega orla v višje politične sfere, ie dana tudi kulturnim delavcem večja možnost nuditi svetu tudi one bisere srbske narodne duše, ki so dosedaj ostali skriti v bogati zgodovini srbskih narodnih bojev, katerih spoznavanje ie za nas in za našo kulturo — v poglobljenje naše narodne zavesti velikega pomena. Naša vpodabljajoča umetnost, ki ie po svojih narodnih motivih šele v prvih povojih, bo našla v srbski narodni literaturi prebogato zalogo Kradiva za nove tvorbe, ki imajo že sedaj v romantiki Kosova svojo ne-umrjočo dušo. Govoriti danes o slovenski kulturi, je težko, ker nam je vpliv germanizma in romanizma — poleg naše maloštevifnosti — pokvaril vso našo prejšnjo pristnost in samoniklost ter nam je spas edinole v močni zvezi z južno kulturo, ki je ostala.v svojem jedru še nedotaknjena in je tu fn tam še zelo primitivna; ravno vsled tega pa tudi zmožna samostojnega razvoja v smislu jugoslovanskem in splošno človečanskem. Ta kulturna smer v našem narodnem življenju stvarjala bo postopno nov jez na severu proti prodiranju Nemštva, kar nam je najboljši porok razveseljivo dejstvo vsestranskega razvoja v našem primorju, kfer ie izgubilo italijanstvo že precej prejšnjih svojih pozicij, ravno vsled probujajoče se narodne zavesti v jugoslovansko smer. Pa tudi na gospodarskem polju nam je mogoč siguren vspeh edinole Vložnem .Postopanju jugoslovan-SKin irnancijskih krogov in ni še dolgo temu, kar se je že ventuliralo vpiasanje ustanovitve osrednje banke jugoslovanskih denarnih zavodov, ki pa je zopet mirno zaspalo, ker je primanjkovalo direktive in sloge. In tudi na tein polju bo treba delovati z veliko vstrajnostjo in potrpežljivostjo, ako se hočemo oprostiti pogubonosnili vplivov tujega kapitala. Industrializacija slovenskih dežela je v današnjih žalostnih političnih razmerah še manj mogoča, kakor pred desetletji. Podjetnost posameznika ubija politična in strankarska strast in temu je ravno vzrok kričeče dejstvo, da tuje podjetje med Slovenci lažje uspeva kot domače. Ni čuda tedaj, da se slovenski kapital vedno bolj obrača na jug. kjer ima tudi svojo bodočnost. Ta naravni proces gospodarske ekspanzivnosti mi mogoče osredotočiti na določeno ozemlje, ampak je treba vedno iskati novih potov in trgov, kjer naj se namesti doma neporaben kapital. Da ni domovini potrebnih pogojev za povzdigo večjega gospodarskega valovanja, v tem mi lahko potrdi vsak finacijski strokovnjak. Vsled premalih ali celo nikakih stalnih virov dohodkov so tudi uspehi na drugih poljih minimalni in ravno iz gospodarskega stališča nam grozi neodvraten narodni pogin in tej bridki resnici se moramo privaditi, to pa tembolj, ker so izključene nove politične eventualnosti. ki bodo brez-dvomno sledile bodočim velikim na slovanskem jugu. Pred temi dogodki ne smemo zapirati oči, ker jih sluti že danes vsak, kdor le količkaj pozna — Balkan in narodnostno razpoloženje v monarhiji. V takem slučaju postanemo av-stiijski Slovenci to, kar so danes benečanski, katerim velja že sedaj žaloben spev: Morituri vos salutant. Radi hipnih koristi, ki jih imamo v narodnem oziru, ako se zabijemo s plankami v ozke meje Slovenije, ne smemo pozabljati, da smo tudi ljudje in otroci prirode, podvrženi stalnim spremembam in razvoju, ki temelji na zunanjih vplivih, brez katerih ni mogoča nobena resna akcija, najmanj pa proti njim. V ozkem skupnem delovanju Slovencev z Jugoslovani na gospodarskem in kulturnem polju, se mora povzdigniti spopolnjevanje v višjo in enotno smer, ki bo vsled ve-čie številnosti pripadnikov obeli narodnosti zadobivala novo privlačnejšo obliko za narodne ideale in večjo odporno silo napram raznarodovanju. V navedenem smislu bodo situ-vacijska mesečna poročila nudila slovenski javnosti vse one informacije, ki so ii potrebne in važne za naše življenje. Pošljite naročnino, je še Pro demo... Klerikalna mariborska »Straža« ima vedno celo gromado psovk, očitanj in " a laži na razpolago, kadar ji gre — napadati napredno sloven. javnost. Pri drugih najde navadno smet —• lastne kupe gnoja pa ne vidi... Maribor. 20. oktobra 1913. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru je bilo dne 20. t. m. za štajerske klerikalce pravi »Dies irae«. Ta dan se ie vršila pred imenovanim sodiščem obravnava zaradi žaljenja na časti proti veleposestniku Antonu Lobniku iz Slivnice pri Mariboru, ki jo je naperil proti imenovanemu državni in deželni poslanec ter župan občine Slivnica, veleposestnik Fran Pišek Stvar je bila sledeča: maja meseca t. 1. je bil posestnik in krčmar A. Lobnik ovaden orožniškemu pq-stajepoveljstvu v Račjem Pri Mariboru, da ima svojo krčmo odprto tudi preko dovoljene 10. ure ponoči. Ovadil ga je njegov lastni svak, poslanec Fr. Pišek. Orožništvo se je obrnilo z ovadbo na c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru, to pa je pooblastilo županstvo Slivnica, da naj stavi Lobnika na odgovor. Lobnik je napravil nato vlogo na c. kr. glavarstvo v Mariboru. V besedilu te ovadbe je bilo tudi mesto, v katerem je Lobnik izrazil sledeče: »Ni dovolj, da mi je Pišek škodoval s svojim nepoštenim ravnanjem tako, da me je spravil ob par tisoč kron mojega premoženja, sedaj mi hoče škodovati še s tem, da ruje proti meni in me hoče spraviti še ob mojo gostilniško licenco.« To je bilo prvo »žaljenje časti«. Drugo: Dne 24. junija t. 1. so praznovali 251etnico ondot-nega župnika. Proti večeru je prišel tjekai Lobnik in vprašal goste po enem Pišekovih prijateljev. Če je le ta še tukaj. Dotični je stai nekoliko skrit, a na opetovano Lobnikovo vprašanje, stopil k Lobniku, češ: »Sem še tu! Ti pusti no že vendar enkrat Pišeka pri miru,« m kar pa mu je Lobnik odgovoril: »Ti si ravno tak lažnjivec, kot je Pišek ...« Radi teh dveh deliktov je tožil Pišek, Lobnik pa ie ponudil dokaz resnice — da je Pišek res lažnjivec — ki se mu je tudi dovolil. Kot dokaze tem svojim trditvam ki jih Lobnik priznata tudi pred sodiščem. je navedel par slučajev, od kojih hočemo i mi par objaviti. Pred prilično 23 leti sta se dogovorila Pišek in Lobnik, da bosta kupila posestvo nekega sedaj že umrlega posestnika Svigeja. Določeno nedeljo, ko bi se morala kupčija izvršiti, je Lobnik zaman čakal ves popoldan poslanca Pišeka. Izvedel pa je pozneje, da je ta ravnal z njim zahrbtno. Šel ie k Švigeju in mu ponudil, da sam kupi posestvo. Švige pa v to ni privolil, vsled česar je prišlo med njim in Pišekom do dveletne pravde, pri kateri je Pišek — pogorel. Hotel je izsiliti od Švigeja prodajo... To so priče potrdile. Pišek pa je bil tudi sovaruli ne-doletnih Onič. Teh posestvo je bilo vredno 16.000 K. Pišeku — poslancu — so se začele cediti sline po lepi kupčiji in pričel je nagovarjati varuha nedoletnih, da naj proda posestvo njemu, Pišeku. če mu to stori, dobi 2000 K za skrb, ki jo je imel z nedoletnimi. (To se pravi po domače: za to, da privoli v kravjo kupčijo v najhujšem pomenu besede. Op. poroč.) Onič se je res dal pregovoriti, Ko pa pride na določeni dan na sodišče, da podpiše tamkaj kupno pogodbo, pa stopi predenj Pišekov »slamnati mož«, neki Kolman in mu da podpisati kupno — prodajno — pogodbo. S Kolmanom Onič do onega časa ni govoril niti besedice; a tudi pozneje ne. Komaj pa je bila kupčija končana, je pozabil Pišek na obljubljenih 2000 K. Ko ga je Onič terjal pismeno in ustmeno, mu je Pišek odgovoril: »Kaj boš. sal ne potrebuješ, ko imaš sam vsega dovolj!« Onič je izjavil pri obravnavi, da kategorično zahteva izplačilo onih 2000 K, a ne za se, marveč za nedo-letne. S tem pa kupčija ni še opravljena. Pišek je pričel posestvo par-celirati in — prodajati kosoma. Postavil se je čisto hladnokrvno na stališče takozvanih »Gittersehlaeh-terjev«. dasi je svoje dni v parlamentu i on s svojimi »krščanskimi« tovariši skrbel za to. da se je proti takemu razkosevanju sprejela resolucija ... Posl. Pišek se je pri obravnavi izgovarjal, da je bila to čisto navadna kupčija, ki ie pa ni sklenil on, marveč — Kolman. Nadalje pravi, da je le od Kolmana kupljeno zemljo potem tudi sam parcelarno prodajal. (G. Pišek je najbrže mnenja, da ima opravka s samimi fantki, ki mu verujejo vse. ‘kar on hoče.) Čudno pa je pri tem le, da so vse priče doslej kupovale samo pri njem, poslancu Pišeku, a nobena pri Kolmanu ... Nekemu Horvatu je obljubil poslanec Pišek, da dobi 100 K, če mu pomaga pri nakupu neke njive, vred-* ne 1000 K. Horvat mu je pripomogel do tega, g. Pišek je kupil njivo, na omili 100 K pa je — pozabil. Noče jih plačati. Od nekega drugega posestnika je kupil g. Pišek njivo za 440 K. Pregovoril je dotičnika, da mu je dovolil v kupno pogodbo postaviti — Ie 200 K. češ: »Ne bo treba v mesto in jaz sestavim pogodbo sam. doma.« Tu je šlo za to, da se o cigani od strani poslanca Pišeka erar za določene pristojbine za več kot 200 K. Posestnik je dobil 200 K, čaka pa še na nadaljnih 240 K. To zadevo je izročilo sodišče pristojni oblasti. Pred približno 8. ali 9. leti je kupil Pišek neko njivo, a neka posestnica je pokosila nekaj detelje. G. poslanec Pišek ie zahteval za ono deteljo 30 K. Prišlo je do tožbe in g, posl. Pišek je pokazal cenilni list. ko-jega je baje dobil od svojega svaka A. Lobnika, ki je škodo cenil na 30 kron. Toženka je bila obtožena. Prišedši domov, se ie Lobniku za prijaznost prav lepo zahvalila^ za njegovo cenitev. Lobnik je bil že takrat ves osupel in zagotavljal obtoženi, da cenitve — ni on napisal... Prebivalci občine Slivnica imajo neko liosto, vredno 1000 K. Danes ie 60 občanov in vsak je kot tale privatni solastnik te posesti. Če se le ta proda, dobi vsak solastnikov, kolikor pač pade nanj. Nekega dne pa je šel g. Pišek v eno ondotnih krčem in ponujal to posest v nakup oskrbniku grofa Ecker. Oskrbnik je pisal svojemu gospodarju, ki pa je nakup odklonil Lobnik je še istega dne zato izvedbi in vprašal v občinski seji Pišeka. če je to res nameraval. Pišek je bil vsled tega zelo hud’ in grozil s tožbo, ker se mu s tem predbaciva nameravano nepošteno ravnanje. Tudi pri obravnavi je to kategorično tajil. Kar vstane Lobnikov zagovornik in pokaže kopijo pisma, ki ga je pisal odgovorno oskrbnik grofa Eckerja Lobniku, v katerem oskrbnik Bretterbauer potrjuje, da mu je poslanec Pišek ponujal imenovano posest v nakup, kar pa grof Ecker — v Št. Vidu na Koroškem — | odklanja... Ko to ni šlo. se je spra-:! vil g. Pišek na svoje sosede Slivni-čane in jih pričel nagovarjati, da naj — njemu prodajo oni gozd. Privolilo jih je v to 28, drugi pa ne. Poslanec Pišek pa se je gozda prilastil, onih 1000 K pa še do danes ni razdelil med posestnike. Sklicuje se na odlok deželnega odbora, ki mu nalaga, da mora 1000 K naložiti in sme porabiti le vsakoletne obresti kapitala za občinske upravne potrebe. Radi tega je prišlo med obravnavo med poslancem in županom Pišekom ter pričami, obč. svetniki, do burne kon-troverze ter glasnih protestov od strani oškodovanih. Bilo je pa še par drugih slučajev, ki jih pa prihranimo za drugič. Za danes smo povzeli le najmar-kantnejše. Konštatiramo pa še, da se ta prvi dan ni posrečilo poslancu Pišeku ni v enem slučaju se popolnoma oprati. Nasprotno, v marsikaterem je bilo in bo tudi najbrže javno mnenje popolnoma proti njemu. Vemo, da bodo padli klerikalni listi po nas, kot gladni cucki po kosteh. Za to smo bili za enkrat strogo objektivni in poročali le o toku obravnave. kot se je vršil. Čim bodo pozvane še druge priče in bo stvar dognana, si bodemo seveda tudi dovolili pridejati par opazk. Vsekakor smo radovedni, se li posreči klerikalcem, odvrniti očitke. listek pavel bertne: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Ali se me še drži glava!...« »In to je trajalo do dne, ko je stopila ta oseba v vašo družbo. Od tistih dob so njiju skupne aventure najbrže Piani Pogoste. Seveda pa ne veste niti zdaj, uboga sestrična, kaj dela naša citaleliica po devetih zvečer!...« v v Markiza je jeknila z glasom, dušečim se od ogorčenja: » Takšna je torej Gilberta!...« »Kakšna je. vam nisem še povedal, gospa sestrična: ona je strašno prebrisano dekle, potrpežljivo v svojem rovarjenju proti temnemu cilju. Toda jaz sem jo izpregledal!... n s. bjim in sigurnejšim glasom le dodal: xp »Nastavila je svoje mreže va-5eniu vnuku.« »2aku! . . .« » aro ?-Da- Kospa sestrična- Njega pri-Pravha ob pamet m čaka, kdaj mu manjka vse vesti in dostojanstva, "len namen je tu — kaj samo eden; ;oda našli ga boste najbrže pretipanega kakor jaz . . . Ona hoče amreč postati vaša vnukinja. Prišel čom’. K°DPa ,sestrična. da vam zakli-vn l se. branite svojega ka, branite rošegijsko ime. zad- nji čas je! Sicer pa sem pripravljen ponoviti vse. kar sem vam zdaj povedal, tudi njej v obraz.« Ne da bi mu odgovorila, je pritisnila markiza na zvonec in velela slugi, ki je vstopil: »Prosite gospo d’ Ormod, naj pride nemudoma.« Gospa d’ Or mod je pritekla, čudeča se nenadnemu pozivu ... Nevihta je pretila v glasu, s katerim jo ie nagovorila vdova: »Zdi se, draga moja, da nadzorujete vi prav slabo svojega sina, jaz pa svojo Čitateljico. Gospod mi je pokazal to. Povedal mi ie tudi. da je poiskal mojo čitateljico izmed družbe, ki je ni častno protežirati . . .« »Saj veste, mama. v kakšnih okolnostih se je seznanil Olivjč z Gil-bertinimi roditelji...« Pjerfit je vskočil naglo: »Gospod grof d Ormoa gotovo ni vedel . . .« »Baš to je njegova krivda,« ga je prekinila markiza srdito. »Gotove reči ne trpe izgovora, da jih človek ni poznal. Nedopustno je prezreti, od kod izhaja pustolovka, ki smo jo spre jeli tu kot neomadeževano krepost-nico. dočim je izkusila menda vse, kar je zlega na svetu, je intimna prijateljica ženske, ki pokriva ves Pariz s škandaloznimi plakati — prijateljica Bobete ... Vidite. Takšna ie ženska, ki se jo dali Ivoni za učiteljico in meni za čitateljico, česar vam ne odpustim nikoli... Ženska, ki se vdaja vašemu sinu kot ljubica, čakajo, da se mu more vdati kot žena ...« »To ie krivo. mama. Jaz vem natanko, kaj se je zgodilo med Žakom in Gilbcrto. in kal se ni.« Nehote ji je ušlo to neprevidno priznanje. Vsa razjarjena ie Planila markiza po koncu: Vedno lepše! Torej ste njiju za upnice. Ah. Klara, to ie ostudno!« »Oprostite, mama. Ne dovolim vam. očitati 2aku zaupanje, ki ga ima do mene. Povedal mi je. da goji do gospodične Lemetrove čuvstvo. o katerem sem mu rekla jaz prva. da je brezumno in brezupno. Preden pa mi ie zaupal to, sem mu morala obljubiti molčanje. S tem sem bila zvezana. Smatram pa se odvezano tvoje obljube, ko vidim, da so zasledili skrivnost že drugi;, zato povem, da se ni zgodilo med Žakom in tem dekletom nič. kar bi zaslužilo grajo. Mol sin ni zmožen, da bi se vedel v svoji očetovski hiši. pod streho, ki krije tudi vas.. •« Toda vikont, ki se za nič na svetu ni hotel zameriti Ivoninj materi, ji ie segel v besedo: »Baš to sem vam hotel povedati. gospa markiza. Krivda pade edino na to omadeževano dekle, ki se izkorišča z nevednostjo in zaupanjem vas vseh...« »Ter s čudno vstrežljivostjo gospoda d’Ormoa,« je vztrajala markiza neusmiljeno. »Ne. sestrična; z njegovo nevednostjo. Bil ie varan, kakor ste bili varani sami. Vidite, gospa d’Ormoa je sama potrdila moje navedbe. Gospod de Rošegi govori o tej intrigantki kakor o svoji izvoljenki in zaročnici...« »Torei je to resnica?« je prašala markiza s čud. mešanico bojazni srda in zaničevanja — »torej je res?« Pjerfit pa je dejal, ne da bi pustil grofici časa. da odgovori: »Kaj ne, Bobetina prijateljica ne more postati vaša snaha, gospa d’ Ormoa. Hotel sem preprečiti to. naj se zgodi karkoli. Ne želim si stikov med dekletom, ki ga ljubim in med prijateljico ženske javnega pohujšanja. In to je vse, kar sem hotel — povedati. Mislim, gospa sestrična in gospa grofica, da vama podam s temi svojimi razkritji, ki sem jih pripravljen vzdržati in od pičice do pičice dokazati, dokaz vdanosti, vljudna fraza...« To rekši. se je poklonil in odšel z dvignjeno glavo. Babica in mati pa sta ostali sami v salonu in zrli druga v drugo — prva z ogorčenim gnevom, druga z globoko žalostjo. »Ubogi Žak,« le zamrmrala grofica. »Kakor da nas ostalih ne bi bilo pomilovati,« je dejala markiza pikro. »Toda on je največji siromak; Hubi jo brezmejno.« »Pa ko se vam je drznil povedati to — ali mu niste ...« , »Rekla sem mu vse, kar bi mu rekli vi« »Dvomim.« »Manj strogo morebiti... a saj veste, da ne morem biti stroga s svojim Žakom...« »Vidite, kam vas vodi vaša slabost! Toda naposled — on še ni vedel takrat, kar veva zdaj medve.« »Gotovo ne.« »No, potem izve od mene ... zdaj takoj, in Olivje tudi.« »Oh, vsaj s tem ga ne žalite, da bi govorili o tem pred mojim soprogom!...« »Zakaj pa ne?« »2ak vendar ni več otrok!« »Otrok je, trmast in neposlušen otrok, ki je pozabil vse svoje dolžnosti.« »Šestindvajset let mu je, mama. On je gospodjff svojega početja. Mož je. Zagotavljam vas. da pripravite Zaka v obup. ako nastopite proti njemu z očitanji, ki jih morebiti zasluži, vidite, da sem nepristranska!... da, v obup ga pripravite, ako nastopite s' temi očitki pred njegvim očmom. Pomenite se ^ njim med štirimi očmi, rotim vas tem bolj,« ie povzela, majaje z glavo, ker ga boste storili’ tako nesrečnega in ga osramotili tako hudo... Prizanesite mu ... In če ga oblije solze, spoštujte jih vsaj toliko, da se bo mogel izplakati brez prič.« »Dobim; storiti hočem, kakor pravite, Klara,« je odgovorila markiza s še vedno viharnim glasom. ki bodo padli seveda tudi po vse] stranki, kajti Pišekovi ožji tovariši so vendar morali videti, kaj se Kodi pred njih očmi... —a- Požar v Krtini. Včerajšnji »Dan« je že prinesel kratko poročilo o požarju v Krtini. Prijatelj našeKa lista nam ie poslal o veliki nesreči natančnejše poročilo, ki Ka priobčujemo. V četrtek, dne 24. t. m., popoldne okrog 4. ure je začelo goreti v Krtini hiš. štev. 16 pri Valentinu Pre-lovšku vulgo Gašperniku. Zažgal je baje štiriletni sosedov otrok, ki se je hiral z vžigalicami. Doma ni bilo nikogar, vsi so bili po opravkih. Goreti je začelo v Ustniku. Tu je zapazil ogerii sosed Janez Kavka. Preden pa so prišli ljudje gasit, ie že plamen objel hlev in hišo. K sreči ie bila vsa živina na paši. Ko so domači zapazili ogeni, so prihiteli domov vsi zbegani in so začeli gasiti. Gori! gori! Plat zvona v Krtini in Škocijanu je privabila obilo ljudi, ki so z vnemo pomagali gasiti. Bati se ie bilo. da se vnamejo tudi sosednja poslopja, ki so bila krita s slamo. Zato so začeli tu spravljati živino na prosto. Tudi opravo so nosili iz hiš. KJe ie požarna bramba? Vsi gasilci so pričakovali, da pride požarna bramba iz Doba. ki je kake dobre četrt ure oddaljena od pogorišča. Ni je bilo. Lahko bi ogenj lokalizirala, da bi obvarovala kozolec in svinjak — a ^ni ie bilo. Tudi požarna bramba v Šent Vidu, oddaljena od pogorišča dobre pol ure ni prišla na pomoč. Na vprašanja nekega gospoda, zakaj ne gredo gasit, se Je izrazilo, da ne gori v njih okrožju. — — Kar ni v njih okrožju, lahko vse pogori. Svinjak in kozolec v ognju. Ker niso mogli ljudje sami dovolj hitro nositi vode iz škafov, se je oprijel ogenj tudi svinjaka, ki ie bil takoj ves v plamenih. K sreči so ta svinjak že prej izpraznili. Tudi tu bi bita požarna bramba na mestu. Pa kaj. o nji ni bilo ne duha ne sluha, saj je gorelo izven »okrožja«. Vkljub naporu, s katerim so poskušali ljudje ogeni pogasiti, se je vnel tudi bližnji kozolec, v katerem ie bilo veliko mrve. Ničesar se ni dalo rešiti. Ogenj je upepelil tudi kozolec, to pa samo zato. ker je razsajal izven »okrožja«. Grozna vročina. Vsled silnega ognja ie postala vročina neznosna, tako da so morali gasilci prenehati nositi vodo iz vodnjaka pred gorečo hišo. Le od soseda so jo še lahko nosili. Razume se, da je bilo gašenje vsled tega silno otež-kočeno. Pomoč se bliža? Ljudje so se vsi obupani ozirali Pu pomoči, no požarni brambi. Na šentviško požarno brambo se ni bilo zanašati, ker ie bila izven »okrožja«. Kai pa iz Doba? Vsaj ta bi morala priti, sai ie bila v okrožju, kjer je gorelo. In glej na kolesu se ie pripeljal na mesto nesreče podnačelnik dobske požarne hrambe. Na prošnjo gospoda Joška Zarnika, ie podnačelnik odšel po požarno brambo v Dob. No, obupani ljudje so io zastonj pričakovali — ni je bilo od nikoder. Domači sin Tine v plamenu. Že v začetku, ko le gorelo in ko so prihiteli domači ljudje domov ga- sit, je stekel domači sin line hitro v gorečo hišo. da bi si rešil vsaj obleko. Pri tem se mu je nenadoma vnela srajca in mahoma je bil ves v plamenih. Ubogi fant je bil nevarno opečen po hrbtu in po rokah in bo gotovo moral v bolnišnico. Tudi večja hčerka se je po rokah hudo opekla. Žrtve Požarja. Največja žrtev ognja je gospodar pogorelih poslopij. Valentin Prelov-šek. Zakai ogeni mu je pokončal vse, hišo, hlev. kozolec, svinjak, vse žito, obleko in razun ene omare in ene škrinje tudi vse pohištvo, tako da uboga rodbina nima živeža ne zase ne za živino. Tudi obleke nima druge kot ono. ki jo nosi na sebi. Kakor da se ie nesreča spravila nad to h:šo in nad njene prebivalce. Pred petimi leti je Prelovšek sezidal to hišo in hlev. ki sta mu sedaj pogorela. Pred letom ie zadela hišo velika nesreča. Prelovšku je umrla žena. tako da ie ostal sam z otroki. In sedaj še ogenj, ki je uničil vse. Ubogi mož, ubogi otroci. škoda. Skupna škoda znaša osem tisoč kron. Gospodar Prelovšek pa je bil zavarovan samo za tri tisoč kron. Lahko si mislimo, v kako groznem obupnem položaju se nahaja ubogi mož s svojimi otroki. In še sedaj na zimo mu je uničil ogeni domačijo, sedaj, ko pritisne najhujši mraz. Brez strehe, brez kruha, brez obleke, ljudje. In cela družina. Pomagajte! Ubogi mož in njegovi otroci se ozirajo sedaj s solznimi očmi na usmiljena srca. In ti pogledi prosijo in v svoji žalosti vpijejo: »Poma- gajte! Usmilite se!« Z dolgoletnim trudom si ie ubogi mož pridobil domačijo. en sam dan mu Je uničil vse. komaj da si je rešil revež golo življenje — on in njegovi otroci. Slovenci! Dobra in usmiljena so vaša srca. odprite jih na stežaj in pomagajte ubogi rodbini. Za vsak, tudi najmanjši dar vam bode iz srca hvaležna tako nenadoma obubožana obi-telj. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Valentin Prelovšek, pogorelec v Krtini štev. 16. pošta Dob pri Domžalah, ali pa tudi na županstvo v Krtini. „Vodiški čudeži". Še par novic o Johanci. — Johanca aretirana. V soboto zjutraj ie zvedel šentviški stražmojster. da te Johanca doma na svojem domu blizu Vodic. Ob 7. zjutraj v soboto je odšel tja in ob 8. io Je že imel. Popoldne io je pripeljal na postalo Vižmarje. od koder jo ie odpeljal v Ljubljano. Kakor ie znano, se je zadnje čase Johanca potikala Po raznih krajih, da je niso mogli dobiti v roke. Denar. V Ljubljani se govori, da so dobili pri Jobanci na domu 7000 K denarja. Koliko je na tem resnice, se nismo mogli prepričati. Zanimivo je to posebno za to, ker ie od tega odvisno. alti pride Johanca pred sodni senat ali pred poroto. Naibrže ne bodo vsi. ki so ji nosili denar, tega povedali, ker jih bo sram. Pot v Ljubljano. V soboto smo od več strani obenem izvedeli, da je Johanca prijeta. Zahvaljujemo se vsem za urna poročila. Pri tem se nam ie vrinila pomota da so bili z njo štirje žandarji, *___ , T--T"----m IT- I I bil je le en orožnik. Johanco ie na kolodvoru pričakovala velika množica. ker se ie že naprej naznanilo, da pride. Bila je videti precei žalostna. vendar je gledala prav predrzno in izzivajoče. Zanimivo je, da je imela precej kratka krila, dasi ima okolo 25 let. Pot Iz Vodic v Vižmarje. Sporoča se nam, da je na poti iz Vodic v Vižmarje spremljala Johanco velika množica radovednega ljudstva. Mnogim se je smilila, ker je končno vendar-le žrtev denarjaželjne duhovščine. V ječi. V soboto zvečer ie privedel orožnik Johanco v preiskovalni zapor v Ljubljani. Johanci se je zdela soba temna in je rekla: »V tako temno ječo me boste djali?« Nekdo pa ji je rekel: »Sai si čudodelka, si boš pa svetlo naredila.« Ozdravljen maček. Poroča se nam: V Srednjih Ga-meljnih ima Marotova Mica mačka. Ta maček je te dni snedel gobo muš-nico. ki ie zelo strupena. Začel se Je zvijati. Kaj storiti? Dala mu je Jo-hančine krvi! In glejte čudež! Maček ie ozdravil! Ko se Je nekoč Johanca skozi Gameljne v Ljubljano peljala, je ta ženska pokleknila ob vozu in se je prekrižala. — Kakor se sliši. Vodiški župnik in še par žensk še sedaij ne verjamejo na sleparijo. Johančln sveti jezik. Kadar le šla Johanca k obhajilu, je imela na jeziku zlat križ. To je videl ministrant in oni ljudje, ki so si upali pogledat v njena sveta usta. Vsi so mislili, da ie to čudež. Sedaj se je izkazalo, da je bil ta križ iz papirja. Tudi na Dunaju vedo. Pretekle dni se je nek Ljubljančan mudil na Dunaju. Ko ie vpisal v knjigo, da Je »Laibacher«, so se mu posmejali in vprašali: »Ali Je to res ali ne?« — On ni vedel, kaj hočejo. Na to so ga začeli spraševati o Johanci. češ da je kranjska neumnost tudi na Dunaju znana. »Slovenec« o zadregi. Grozno se zvila »Slovenec« zaradi Johance. Pravi, da ie on prvi zapisal. da ie sleparka, in da bi ljubljanske dame ne hodile v Vodice, ko bi čitale »Slovenca«. Jutri bomo pokazali. kal je pisal »Slovenec« in z njim listi, ki izhajajo v »Katoliški Tiskarni«. Odkod smrad? Včeraj se ie Iz škofijskega dimnika strašno kadilo in ie grozno smrdelo. Kai Je bilo? Kakor je znano, je bil škof v Vodicah in takrat ie Johanca s svoio krvjo naredila križ na rjuho in škof ie ta del izstrigel in s seboj vzel. Pozneje le vzel tudi srajce od Johance. Včeraj pa le vse to dal kuharju, da ie to sežgal v peči. Zato je tako smrdelo. Ljudje pri Kolovra-tarju niso mogli niti golaža niti vampov jesti. Pravijo, da škof več ne veruje na Johanco. To nas prav veseli. Starka iz Vodic. Neka gospa ie šla včeraj na Šmarno Goro. Na poti ie srečala neko staro ženico. Pri kapelici sta počivali in sta se začeli pogovarjati o raznih stvareh — tudi o čudežih svetnice Johance. Ko je gospa rekla, da ie bila Johanca aretirana — se ie starka razjezila in bi bila skoraj gospo natepla. Tako je pri nas. Nov čudež. Ko ie vodiški župnik zvedel, da je Johanca sleparica, je rekel: »Johanca, naredi vsaj en čudež, da bom jaz evangelij brez očal bral.« — ju-hanca je ta čudež res naredila in sicer tako. da ie župnik čital evangelij — ki ga je znal iz glave. To je res čudež! Vodiški čudeži. Vsled tehničnih ovir so morali danes »Vodiški čudeži« izostati. Nadaljevanje pride jutri. Ker se od mnogih strani izraža želja, da izdamo »Vodiške čudeže« skupno — bomo to naibrže tudi storili. Dnevni pregled. O situaciji na Balkanu se poroča »Nar. Politiki« iz Belgrada: »Albanci bi postali morda še mirni in delavni, če bi prenehale med njimi tuje agitacije in šuntarije.« Novo priprave in oboroževanje Bolgarije nimaio nobenega pomena. Bolgarija mora biti mirna, sicer bo doživela še en poraz. Prebivalstvo ni nič več navdušeno za vojno in nabori delajo velike težave. In o mobiliziranju pa magari tudi le ene divizije ne more biti nitt govora. Priznavajo. Notica v »Dnevu« nas ie opozorila, da se ie tokrat »Slovenec«, od četrtka, požuril, dati »odgovor« na »Dnevov« uvodnik »Razkrinkani« od. dne 23. t. m. Ce bi stvar ne bila tako prokleto resna, bi se ji morali smejati, a le preveč spominja na pregovor o mačkinem repu Ln mu je tokrat pomogla res popolnoma do veljave. Zato, ker smo široko slovensko javnost opozorili na dejstvo, da so telegrami o ljubljanskih »demonstracijah« po vseh nemških dnevnikih stilistično medsebojno neverjetno enaki in. ker smo spravili potom slučaja javnost na pravo sled in pokazali, kje tiči izvor teh telegramov, so gg. očetje »Slovenca« postali hudi. a tudi docela zmedeni. V svoji zmedenosti so šli gg. tako daleč. da so v splošno zabavo javnosti prišli na dan — s priznanjem, da v danih v slučajih res zalagajo nemške dnevnike z informacijami Hkratu pa so si dovolili še drugo neprevidnost, namreč, da skušajo z brezpri-merniin psovanjem ublažiti svojo sramoto! Vi nam pišete o lojalnosti »Grazer Volksblatta«. Da ie ta list nam nasproti bil doslej lojalen, vemo sami najbolje. Vemo pa tudi, da le onim slovanskim narodom, ki žive pri nas. v Avstriji in dokler ne dobi informacij od drugod — tudi po naših pokrajinah. Balkanskim narodom — slovanskim, a tudi Grški i Rumun-niji — nasproti, pa Je doslej i ta list neprenehoma bruhal ogenj in žveplo menda za »Reichspošto« najhuje. S tem pa postane lojalnost precej primitivna. kolikor pa ie je, je le klerikalizmu v službo. Ne velja pa tudi izgovor, da »G. V.« ni prinesel vesti o »demonstracijah« proti cesarski himni — vsaj kaj tacega se da iz originala izločiti. Ali pa ste morda tudi to i VI trdili in so bili v graški redakciji toli ljubeznjivi ln sami ono Izločili in bili vsled tega res lojalni,! Da »Slovenčeva« redakcija od nekdaj zalaga imenovani Ust z informacijami, vemo že leta in leta. Kako boste spreiemali doslej naše Informacije v našem listu, nas malo briga; na Vaše itak ne da cigan počenega groša. Eno pa Vam bodi povedano: da se ne pustimo izrabljati od drugih — po Vašem receptu — ‘da ne sprejemamo, oziroma ne pošiljamo v tisk stvari, ki bi se nam jih takorekoč oktroiralo. Seveda, če bi bili prisiljeni brozgati po takem milieu. kot je običajen pri Vas. potem bi bila stvar drugačna. Bodi Vam pa tudi na uho povedano, da je stvar vsem onim, ki so še naknadno primerjali po nemških listih, po naši publikaciji in v njenem smislu, docela jasna. S tem pa smo storili svojo dolžnost in to nam zadošča... —a. Pesem o Johanci in vodiških ču-dežih se jutri nadaljuje. Najnovejša dolžnost avstrijskih državljanov, ali: kaj moraš storiti, da postaneš patriot. Ni dovolj, da se na račun avstrijskih davkoplačevalcev šolajo na Dunaju in v vojni aka-uciniji nadebudni sinovi albanskih »vitezov«, ni dovolj, da se v Albanijo na Lloydovih parnikih izvaža municija in orožje, ni dovolj, da je avstrijske državljane stala Albanija lOmesečno vojno stanje; ne. ne. vse to je premalo, zato požrite še tole: (Avstrijski Rdeči križ pošilja slovenskim listom sledeče oklice) »Tokrat nas kličejo Arnavti. med katerimi so krvavi boji zadnjih tednov povzročil? velikansko bedo. Brezštevilni bojev-niki, očetie In sinovi poginiaio v stiski in pomanjkanju, kajti manjka materiiala za obvezanje ran. manjka zdravnikov in strežnikov, da bi olajšali bolečine nesrečnikom!« (Aha! posledice srbskih bajonetov so njihove bolečine.) »Edinost« pristavlja k temu najnovejšemu človekoljubnemu pozivu sledeče: Lepo to! Vsa čast človekoljubju, ki želi olajšave bolečin nesrečnikom, toda avstrijski rdeči kciž naj nam vendar dovoli vprašanje: Kdo pa ie silil te neštete arnavtske bojevnike, očete ln sinove, da so kakor divji roparji udrli na Srbsko ozemlje, kjer so ropali, pozi-gali in morili? Kdo pa jim je ukazal, da naj vdirajo v tujo državo in tako prisilijo to državo, da se upre njlho-vemu predrznemu zahrbtnemu divjaškemu roparskemu napadu z orožjem? Arnavtski roparji so dobili od SrbUe. česar so iskali: a sedaj naj b? bili mi, ki nat bi tem tolovajem celili rane! V Avstriji roparske morilce obešajo, in malo čudno bi pogledalo avstrijske oblasti tistega, ki bi namesto kazni za take zločince še nabiral denarne prispevke zanj in niu z njimi hotel »lajšati bolečine«. Ct je pa Srbija kaznovala Arnavte, ki so kot pravi tolovaji vdrli v njeno ozemlje, naj pa sedaj mi avstrijski državljani mi. avstrijski Jugoslovani celimo rane. ki jih je zadala več nego zaslužena kazen! Naj jim le celi te po vsej pravici dobljen« rane — saj so dobili, kar so iskali — tisti, ki jih je nahujskal, naj jim lajša bolečine tisti, za katerega so šli v svoji neumnosti po kostanj v ogenj; pri nas pa naj za arnavtske roparske morilce ne išče nihče človekoljubja, kakoi ga tudi oni niso poznali nikdar na-prarn nikomur, posebno pa ne prot! Slovanom! Ali so ga poznali morda v »zadnjih tednih«, ko so šli ropat, požigat in morit tjakaj, odkoder so se vrnili z razbitimi glavami? Avstrijski rdeči križ naj se torei le blagovoli obrniti na drug naslov za »hitro pomoč«. Morda ga izvedo na Dunaju, kjer so dobro informirani o albanskih stvareh! Dejanja govore! V pompozni procesiji gredo bobnarji in trobentači na obhod po mestu in deželi. Kravata je tako zasukana, da blesti slovenska trobojnica, žepi prazni in raztrgani, iz torbe pa kaže »Cana-dian Pacific« svoje hudobne roge. Obhod za obhodom, toliko sile in pritiska, Jeriho pa še stoji! Skrinja zaveze potuje z agitatorji Čez trge. čez vasi in sela, farizeji pa poklekujejo in držijo v žepu nož in križ, vse obenem. Na čepici se ponovno zgleduje cesarski orel. pod njimi čepi deželni grb in razbit zvonec. Da, da. prijatelji, dejanja govore. Završnica. de- ■Bor«! Pavliha. Revija za umetnost, satiro in politiko. Vendar enkrat! Koliko smo mi, kar nas ie željnih višie kulture, zdihovali in zabavljali na Slovence, da smo sami malomeščani. da nimamo niti smisla, niti zavednosti, niti dovoli oblizanosti in všije duševne diferenci-ranosti, da bi smeli izdajati, pisati, risati, slikati in urejevati, kamo H čitati in uživati resnično kulturen list! Kal »Veda«, kai »Zapiski«, kai »Om-ladina«. te revije sitnih in kulturoboj-nih profesačev, narodnih gospodarjev. advokatov, docentov in druge visokočastite zalege od učene branše. kaj »Dan«, kal »Narod«, kai »Edinost« in druga golazen od dninarske žurnalistike — (drugih pol literarno, pol »kulturno« impotentnih publikacij niti ne omenimo!) — kaj vse to!? Slovenci, doslei za ozek krog vede-žev in posvečenih neizčrpen vir ka-pricioz in glosi, — Slovenec izdaja svoje kulturo vstvarjajoče glasilo, svojega »Pavliho«! Slovenec, ki ne ve. kai je umetnost; ki je sam najimenitnejši predmet vsakojaki satiri; ki nima niti iz daleka pojma o politiki lOn Izdaja, urejuje, piše. riše. slika, Saroča. plača in bere »Pavliho«, te-ensko revijo za umetnost, satiro in politiko. — in se le svoje eminentno kulturne revije x§Mi te &ta s zani- manjem — in pričenja spoznavati samega sebe! Bil pa ie tudi že skrajni čas. Ni ga kmalu tako pestrega gradiva na-gromadenega. kakor pri nas. »Pavliha« prinaša vsakokrat na naslovnem listu krasno večkratno reprodukcijo, bodi si slovenskega ali druzega jugoslovanskega umetnika, bodi si slikarja ali kiparja, potem sonete^ ali kako drugače oblikovane, sveže, sočne, strasti do vsega lepega zveneče verze, bodisi Levstikove. Zupančičeve, ali Gradnikove, ali pa od naših mlajših. Vadnjala ali Lipovšeka, Premro-va in drugih liričnih mladeničev, ki posegajo z eno roko globoko v temine človeške duše, z drugo pa do nezaslišano oddaljenih zveznih višav, — in ki oblete med tema ekstremoma vse livade, gaje. bulvare, gradove, kmečke hišice in palais d it... Juno, bars in tingl-tangle, parke, polja in rožmarin pa tele in ciklame, prelestne Julije in hladne Alnie. pa Micike m Uršike in druge lepotice. Potem pridejo feljtoni, kratke, fino izcizelirane. izbrušene povesti, pet do šest tiskovnih stolpičev, brez nadaljevanj; pa tu ni nič nepotrebnega; nič premalo, nič preveč. Jasno, precizno oblikovane so vse figure, logično in neoporečno njihovo mišljenje, stroga, sama ob sebi umevna njih dejanja. — iz danih premis se ne more misliti drugače, delati drugače, pego mislijo in de- lajo oni, pa nai ie to prav ali ne. Ta teden govori feljton — toda to ni feljton, to ie kratka sicer, toda umetniško dovršena, do vrhunca popolnosti izpiljena novela; ta teden torej govori novela o umetnikih, potem o častnikih. potem o profesorjih ali trgovcih. ali pesnikih, večinoma tudi o damah! pa zopet o navadnih ljudeh, ki čutijo človeški tudi, kadar delajo v senu, ali gozdu, ali v vaški oštariji, pred sodnijo in v cerkvi in na pokopališču, pri ohceti in pri odhodu v Ameriko... Te novele so ogledalo našega notranjega življenja. — in so okno. skozi katero gledamo v veliki svet, kakor v kinematograf: Elegantni svet v Berlinu, v Parizu. Londonu. Rimu... Tu nam opiše vešče pero življenje v Champs Elisčes. v Trou-villu, v Hyde Parku, v Potsdamu in Heringsdorfu. na Corso Vittorio Emanuele. v Nici, pa na Lidu in na toliko drugih krajih Oh. in politični del: Ta nezaslišano groteskna. Pa tako resnična, tako jedko značil. figura Čuvaja, kako reformira Hrvatsko; Šušteršiča, kako sprejema zaupnice: Rostoharja, kako dobiva od albanske vlade honorar za svojo habilitacijsko revijo (ha--bilitacijska ad titulum consulis alici, consul-considium); Theimerce. Tavčarja. Edinosti. Jarca. Kreka. Korošca. Novostrujarjev. Štajercev. Korošcev. Kranjcev. Kranjcev. Kranjcev. Dolenjcev. Gorenjcev. Notranjčev. Ljubljančanov. Ljubljančanov. (In in-finitum!!!) Goričanov. Tržačanov. Istre. Dalmacije. Dunaj. Berchtolda (če bi našteval nadalje, bi moral povedati vsebino celega letnika »Pavlihe« ter omeniti ne le vse domače geografije in zgodovine, marveč vso avstrijsko politično zgodovino zadnjih let, mesecev in dni. Zato neham z naštevanjem s prošnjo, da nadaljujete sami). Potem satirični del. ta najslast-nejši umotvor, kar ga ie kedaj zamislila slovenska kulturonosna dušica! Hej. rebiata. to so zamislili in napisali po svojih opazovanjih ljudje, ki so na boulevard HauBmann in des Italiens ravno tako doma, kakor na Montmartru, v Fifth Avenue. v Westendu, pa v Potsdamu ali na Kurfiirstenda-mu, kakor na Nevskem pa v Callea Victorici in na Zlatem rogu. in na vseh teh krajih (— pa da zopet ne pozabim Kaira. Nice, Trouvilla. Gretna Gseen in Heringsdorfa —) na vseh teh ravno tako doma. kakor Pnd Trančo. na Golovcu, ali pa pod Rožnikom. na Šmarni gori in na drugih predmestijh, kamor prideš z avtomobilom od vodnjaka mojstra Robbe v 5—io minutah. In ti ljudje, ki so hodili po vseh teh. v eni dolgi sapi naštetih krajih, ti ljudje nosijo Cutawaz m cilinder (pa ne. kakor v Ljubljani, k temu črne hlače), in govore tiho. fino. poantirano, se ne hrupiio. ne jedo z nožem, ne laskajo in ne srkajo pri juhi. ne zabavljajo, ne — a kaj bom našteval, ti ljudje so. na kratko povedano. dobro vzgojeni možje svetovnega okusa, in njihove dame so krasotice v vkusu. obleki, laseh, perilu, in — mišljenju. Ti ljudje urejujejo našega Pavlihe satirični del. Fino. ker so dobro vzgojeni; neusmiljeno, ker — ne morejo drugače. Pri Roži, pod Trnovim, ob Ljubljanici, pa do Celja, do Maribora, in na desno v štajersko-hrvatske. v kranjsko-hrvatske obmejne kraje, pa na solučni jug obračalo svoje ostro brušene daljnoglede in vidijo vse, — vidijo, da ie malo Slovencev na tei božii zemlji, ki so kedaj videli umetniško razstavo, ali spodobno poslušali koncerte, ali z zanimanjem čitali reviie in z užitkom romane in kongenijaino pesnitve — kal še. da bi bila v vprašanjih telesne elegance komu srajca bližja od suknje; ne glede na to. da so tudi Slovencem namenjeni razni Odoli in Pi-xavoni, pa nohtne škarjice, pa nogavice. ki se nosijo nad spodnjicami, ne pod zadrgo; pa klosetni papir, pa stalne manšete, pa robec v suknji, pa toliko druzega še; ti gospodje opazijo, da si toliko in toliko gospodov ne umije roke. kadar io zadovoljno pri-mahajo iz skritega kraia. pač pa si po-pravljajo pri mizi brke z vilicami, na katerih se drži čebulina omaka, ki so ............. Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe TT* TTII? A T *irT Til linf* (in O V1HCGS' od petka dne 7. do četrtka 13. novembra V I\.lIlU-X JJUjUJ-J V UJUUlJaiil XXX XXVXVy kjAvJ A-Lv-F V JLAJ. • Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnilcv h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3—5, 5—7, 7—9 in od 9—11. . cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri LaksaRubra. Angeli V nprlplin tudi ob nol 11 ziutrai. n ^1—.2 • Novo! V tem znamenju bodeš zmagal! Ta slika ima tudi slovenske napise. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. y (1111' Šolski mladini priporočljivo. * V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, --60. 7 dni! ielne centrale in pa zafurane obljube, ki čakajo ponovitve pred volilci. ža-libog samo, da ne bo »ratalo« več ... Kakšna svežost, samozavest, podjetnost in delavnost se ie lotila naših klerikalcev, kažejo posebno Završnice in avgustovske pesmi o kirasirju. prijetnodeliteče moralne cvetke s Krek-Theimeričnega vrta in vodiški čudeži. Le tako naprej, da dokažemo svetu kaj vse znamo, kar korajžno, brez strahu! Nehvaležnost je plačilo sveta. V sredošnji seji mariborskega občinskega sveta, se je župan dr. Schmte-derer dotaknil med drugim tu zborovanj, ki so se vršila zadnje čase v Mariboru. Na teh zborovanjih je padla tudi marsikatera ostra beseda na račun poslanca Wastiana. Zlasti na zborovanju državnih uradnikov m uslužbencev je prišlo do malo ne tega, da se je izrekla Wastianu nezaupnica. Trebalo je le majhne inici-iative in stvar bi se bila zgodila. Saj je bila že par dni pred zborovanjem javna tajnost, da mnogi celo zahtevajo, da se naj Wastiana ne pusti niti k besedi. Mož je za to seveda vedel in — izostal. Pogrešal ga v bistvu seveda ni nihče, najmanj pa še jute-resentje sami. Značaj naših špisar-lev pa je tak. da v svoji veliki politični modrosti in omejenosti ne vidijo, oziroma nočejo videti, da je^ to razpoloženje postalo danes splošno in da narašča še vedno bolj. Onim svojim volilcem, ki so jim ravno po-tnogli do tega, da je prišel Wastian v državni zbor. se danes smejejo v obraz. Tako je pri zgoraj omenjeni seji župan dr. Schiniederer izrekel v imenu občinskega sveta poslancu Wastianu zaupanje celega mesta. S tem se je župan d. Schmiederer kot reprezentant mesta postavil naravnost proti državnim uradnikom in uslužbencem. Za zahvalo jim ie zamahnil v obraz, nekako izjavil: Mi vas ne potrebujemo! Sicer nas malo briga, kako se renegatje razumejo med seboj, strmeti pa moramo nad drznostjo naših vodilnih klikovcev, ki se rogajo v obraz onim, od katerih so bili doslei najbolj odvisni in za katerih milostni smehljaj so se doslej vedno najbolj potegovali. Ti ljudje pripravljajo ali zopet kakšno novo politično falotarijo, ali pa so v svoji trenotni moči postali tako strašno naduti, da pozabljajo celo najrrimitivnejše pogoje — previdnosti. Vsekakor postaja stvar zanimiva in radovedni smo. kakšno stališče zavzamejo temu direktnemu izzivanju mariborskega obč. sveta nasproti. mariborski državni uradniki in uslužbenci. Zanje bo gotovo značilno ... »Gerndnal« svetovno znani so-cijalni roman Emile Zola, se bode Predvajal od torka do četrtka v Kino »Idealu«. Predstave trajajo pri tem sporedu 2 uri in sicer samo zvečer od 7.—9. in 9.—11. Danes zadnjikrat »Hura nastanitev«, ki zbuja nepopisen smeh in veliko zabave. Ljubljana, — Tudi nižji stanovi imajo besedo in pravice. »Slovenec« poroča, da so prjšij p.0 klerikalni zaslugi do besede tudi nižji sloji. To radi verujemo in da ni zlagano, nam potrjuje najlepše slučaj Johance iz Vodic. — »En narod vstaja, prerojen ves nov« okolo »Slovenca«. Pozabili so Pristaviti, glavno, to namreč, da se razliva vsa njegova zarja slave v avreolo telečje krvi. — Vsi listi prinašajo vest. ki jim jo pošilja c. kr. kor. urad. da namreč »Cesar (Viljem) se je izkazal kot izboren steber in ie sam ustrelil 1180 fazanov.« Slovenski napredni list ti prinese to notico in je — konfisciran. — Konfiskačna praksa pri nas in na Češkem. Res se Čehom in njihovim listom, če so le količkaj napredni, ne godi dobro, toda predvčerajšnjem ie ljubljanski državni pravd-nik prekosil praškega. V »Sl. Narodu« je bil konfisciran pasus, ki ga. je »Češke Slovo« istega dne smelo prinesti brez kazni. t. j. brez konfis-kaciie — Ilirija I.rHiriia II. 4:2. (1:2.) Včerajšnja igra med dvema domačima moštvoma je bila tem bolj zanimiva. ker nam je pokazala: kaj imamo sedaj in kaj imamo pričakovati v bodoče. Ilirija druži v sebi sedal najboljše ljubljanske igralce. Naravno ie. da so najboljši igralci v »prvem moštvu«. Toda pred igjalci »drugega moštva« ie dobil včeraj marsikdo rešpekt. Res so to mladi, večinoma tudi majhni dečki toda njih vztrajnost, agilnost, izurjenost je dosegla v prvi polovici zmago (2:1). S početka smo mislili, da bodo naši zmagovalci Haška potisnili dečke II. moštva pred njih vrata — toda po prvem golu — so si dečki opomogli in so začeli stare Ilirijane pritiskati tako. da se ie le izborni obrambi zahvaliti. da je bila polovica 2:1 za drugo moštvo. Po premoru pa je hotela Iliriia I. rešiti svoje častno ime in se ie igralo večinoma na strani mlajših. Pomagal ie tudi veter. Tako so starejši dosegli uspeh = 4:2. Igra je bila cel čas naneta in zanimiva. Z mlajšimi smo bili mnogo boli zado-volini nego s starejšimi. Ker je bilo lepo vreme, je šlo mnogo ljudi na izlete. 7nto le bil slab obisk. S to tekmo le letošnja sezona zaključena. —' v soboto dopoldne je stala škofova kočiia pred Zvonarsko ulico. Ljudje so zelo čudno gledali in zbijali razne šale. Pozneje se ie skazalo. da je bil gospod škof pri g. Samassi na posetu. Kolo ukradeno. Včeraj ob 5. popoldne je bilo ukradeno kolo v Šiški pri »Kankertu«. Firma »Puch«. — Štev. 1. — Kdor ga zasledi, naj iavi v »Tovarno sodavice v Slomškovi ulici, kjer dobi nagrado. — Slovensko - laški krožek je izvolil na občnem zboru dne 22. t. m. sledeči odbor: predsednik dr. Rudolf Mole, blagajnik Ivan Pek-lenk, tajnik Josip Trtnik, odbornica Anica Šarčeva, preglednika računov Anton Kristan in Marija Mediceva. Mesečna članarina se je določila na K 2.50. Prvi tečaj se vrši ob sredah in petkih od pol 8. do pol 9. zvečer, drugi pa ob ponedeljkih in četrtkih ob istem času. Člani imajo pravico obiskovati oba tečaja. Novi člani se še vedno sprejemajo. Učna soba se nahaja v Mestnem dekliškem liceju, I. nadstropje na levo. Laščino predava licejski prof. Jos. Berce. — Dopis Iz dežele. Prejeli smo: Velecenjeni gospod uredniki V štev. 42. »Slov. Ilustrov. Tednika« z dne 10. oktobra t. 1. čitali smo. kako.se prideluje tobak, kako presejajo, gojilo. negujejo in suše to žlahtno rastlinico — dokler ne pride — do tobačne tovarne. Kako velikansko pozornost se poseča tel rastlinici — brez katere ni danes — lahko rečemo — skoro nobenemu, moškemu živeti in ki tudi nežnemu spolu ne prizanaša. Sedai si pa malo oglejmo izdelek, ki prihaja — Iz — tobačne tovarne — te tako nežno goječe rastlinice. Znano je vsakemu, kako ogromne dohodke donaša državi ta res žlahtni izdelek in nasprotno, kako neizogiben in velik je ta davek — o tem je menda prepričan vsak. Kljub temu Pa se nismo imeli posebno pritoževati do nedavnega časa čez tobačni izdelek ter tudi brez ozira na to. da je država poiskala v povišanju cene tabačnemp izdelku nov vir dohodkov — pribiti imamo le dejstvo, — kako da puširno več ali manj strastni kadilci sedaj, ko je cena tobaku tako znatno poskočila — temu primerno — slabejšj izdelek? Čudom se čudimo, kako da se dobi n. pr. v Beljaku, Trstu, in Inomostu tako fin izdelek, medtem, ko ie pri nas vrednost istega pod vsako kritiko. Da, pred par leti (blažena leta!) pušili smo tobak, čegar izdelek imeli smo iz ljubljanske tobačne tovarne, ki je bil znan po izborni kvaliteti širom domovine, danes pa človeku slabo prihaja od cigarete današnjega izdelka, tako brezprimerno spakedranega blaga vendar ni izdelovala še nikoli naša domača tobačna tovarna? Vrag vedi, kam izvažajo sedai njeni izdelek? Poleg smradu polašča se človeka nekak dušljiv kašelj. _ ki ni preveč priporočljivo znamenje. — posebno za mladino. V vašem cen], listu Citati je bilo pred neka! tedni, da bode tobačna režiia izboljšala tobačni izdelek. Da ne ostane samo pri obljubi, apeliramo na merodajne faktorje, da povzročijo in odpomorejo, da se današnji cigaretni izdelek če že ne višje ceni. primerno ne izboljša — vsal producira takšen, kakor se je pred nedavnim časom ter da se dovaža izdelek tobačne tovarne zopet doma in ne v tuje kraje! Zakai pa je na Dunaju ljubljanski tobak špeci-jaliteta?! — Hud pušllec — pa ne hudega tobaka. Štajerskemu uči- teljstvu. Vsem v Zvezi združenim okramim učiteljskim društvom! . Dne 3. novembra t. 1. ima Lehrer-bund v Gradcu sejo z glavno točko: »Beschlufifassung iiber Aufteilung der Teuerungszulage« za leto 1914. Da zavzame tudi slov. učiteljstvo k tej točki svoje stališče, skličite takoj, ako le mogoče, društvena zborovanja, ako ne teh. pa gotovo od-borove seje. v katerih razpravljajte o zgorai navedeni točki. Sklepe pošljite takoj, najmanj pa do 31. dne oktobra predsedniku Zveze v Ormož, ker Zveza ima dne 1. novembra. na dan Vseh svetnikov točno ob pol 9. uri zjutraj v celjski okoliški šoli svojo seio, pri kateri razpravlja o poslanih predlogih. Društva smejo namesto pismenih poročil poslati tudi svoje zastopnike, ki poročajo pri Zvezini seji o sklepih okr. učit. društev. Upamo, da storijo takrat vsa društva svojo dolžnost ter pravočasno potrebno ukrenejo! Sedal se oglasite, pozneje le ves. krik in vse zabavljanje brezsmiselno! Vodstvo. Za zastorom. Za kulisami pa so se vršile reči, katerih bi sj nikdo ne predstavljal. Še tačas, ko ie živela milijonarjeva žena. je mož ljubimkoval z neko lahkoživko. z imenom Soutori. Po poklicu je bila le ta baletka v nekem pariškem kabaretu. Ljubila je razkošnost. in ie zaplela v svoje mreže tudi Varnierja. Ko je nekoč prišla Soutori na milijonarjev dom. ie našla žena moža s plesalko v ljubezenskem objemu. Takrat je povzročila v hiši strašen vihar, in je previdnosti moža se ima baletka zahvaliti. da ie ostal ves škandal znan ie ožjemu krogu na milijonarjevem domu. Od takrat je Varnier svojo ženo zelo mrzil, toliko več pa je simpatiziral z Soutorijevo. Zahajal je skrivoma na njen dom in ljubimkoval ž njo. Slednjič ni mogel ženine bližine več prenašati, in tako napeljal na umeten način vse v zvezo s »slučajem«, kjer se mu ie ponudila priložnost, da ie neovirano in brez sumničenj ženo ustrelil. Po smrti Ženo so toraj pokopali in Varnier ie polagoma zabil vso prošlost. In kar ie glavno — začel se je odtujevali Soutorijevi. ki jo je poprej častil in oboževal kakor kakšno Ma-dono. Prej je videl v nji poosebljeno ljubezen in srečo, nasprotno se je obračala z-daj vsa stvar na drugo stran. Baletka, ki ji ni bilo po volji, da izgubi takega bogataša, ki io je zalagal mnogo Časa z vsem. česar sj je želela, je to odtujevanje kmalu zapazla. Potrudila pa se je tudi, da bi zadržala to oddaljevanje in Varnierja zopet privezala nase. Toda vse prizadevanje je bilo zaman, brezuspešne so ostale vse prošnje In želje. Sklep. Ko ni šlo drugače, je sklenila, da se maščuje. Vedela ie dobro za vse okoliščine, v katerih je milijnar živel, poznala natanko vso preteklost. in predobro ji je bil znan način usmrčenja žene. Zato se ie odločila, da sporoči vso stvar na pristojnem mestu. Predno je to storila, pa se je napotila k bogatinu in ga prosila, naj jo vendar ne zavrže potem, ko ie ž njo užil toliko zadovoljstva. Zastonj. Milijonar Je ostal trdovraten in ii pokazal duri. Ovadba in aretacija. prizadeti srbski interesi, in Je vsp akcija obrnjena naprain Macedonijl katero je odločila sodba dveh vele-vlasti. Vladi se ni posrečilo, da reši s politiko one dve poti do dveh morja, katere ie Srbska z velikimi žrtva. mi osvojila. Vlada ni pravočasno iskala revizije zaveznega ugovora Bolgarijo, pravtako ni izvedla pravočasno aneksije osvobojenih krajev. V času. ko je vlada odločila, da sprejme pravorek mirovnega sodnika, je napadla srbska vojska Bolgare. Konečno se prigovarja vladi, da ni podvzela dovolj zaščite na-pram Albaniji, in ie tako olajšala ar-navtskl napad tako, da se Je morala komai demobilizirana srbska armada znova žrtvovati. SRBSKI DRŽAVNI SVET. Belgrad. 26. oktobra. (Izvir-virno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeraj je bna "o-na seja državnega sveta, ki ii ie prisostvoval tudi predsednik narodne skuPštlne. Razpravljala so se vprašanja o zakonskih načrtih, ki so predloženi narodni skupštini. SRBSKA RAZSTAVA V PARIZU. Belgrad, 26. oktobra. (Izvir-virno brzojavno poročito »Dnevu«.) »Kolo srbskih sester« priredi v Parizu razstavo ženskih ročnih del iz novoosvobojenlh krajev. EVAKUIRANJE ALBANIJE. Belgrad. 26. oktobra. (Izvir-virno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Uradno se izjavlja, da so se vse srbske čete vrnile Iz Albanije na mejo, kakor ie bila določena v Londonu. SLEPARIJA NA DRŽAVNI ŽELEZNICI. Bivša ljubica bogatina se ie torej podala na policijski inšoektorat, in povedala razvoi in potek cele afere, ki so jo smatrali že vsi za pozabljeno nesrečo Natanko ie razložila. kako in zakai ie izvršil milijonar umor. Baje mu je postalo bivanje in življenje ob strani žene pusto in dolgočasno, zato ie sklenil, da ker ie Imel vse na okrog potem prosto pot vsakojakih naslad — ob svoji strani pa buino baletko, ki mu je znala vračati ljubezen. — Policija je seveda odredila takoj aretacijo ki ii bo sledila porotna obravnava. Cel Pariz Čaka in strmi, kdaj in kako pade, in kakšna bo zadnja beseda, ki jo mora sedai izreči oblast. Budimpešta. 26. oktobra. Državna železnica je prišla na sled veliki slepariji za več tisoč kron. Član tvrdke Bihfalv, ki je odpošiljala iz Budimpešte velike množine bakra, fe prišel k skladiščniku Dusko-cziju, in se z njim dogovoril, da bo dovažal mani bakra, ki ga naj na-značl on, kot skladiščnik za večjo množino: dobiček si bosta potem medsebojno razdelila. Slednji je na to pristal, in tako sta mnogo časa pri državni železnici kradla. Uradnik z menom Zimrnler, je bil o tem obveščen. in kadar se ie imela vršiti kontrola. je pokazal še eno pošiljko t*a-kra, ki ni bila naznačena, in tako ugotovil tatvino. Aretirani so bili vsi, ki So bili s tem v zvezi. Član vrdke ie povedal, da ie za to manipulacijo vedel tudi šef, in da se ie vršilo vse z njegovo vednostjo. jo pravkar posrkali: ker si pa snažijo zobovje z istim nožem, s katerim so ravnokar balancirali do ust kos slastne jegulje v rižot u ... To in to in tega toliko še vidijo ti gospodje, in poslušajo kulturne razgovore naših dam o gledaliških predstavah, umetniških razstavah, o predavanjih, o cvetličnih dneh in reprezentančnih plesih, s častniki 27. pešpolka, in si zabeležijo vsaki faux pas. Tako je n. pr. zadnja številka ovekovečila gospoda Bucka, ki ie na poti iz svojega krožka nahrulil gospo Buco: »Kaj se pa tako blamiraš? če ne veš. pa molči. Boccacio vendar ni noben sir, to je vendar neko vino!« In drugih takih dovolj, o tem, kako je Buček Župančiča bral pa mnogo druzega, — to velja čitati, ne pa naštevati, da izgubi vsa ta živa slika naše domačije vso — sol. Ne bom več našteval, niti opisoval Nisem feljtonist, še manj. mnogo tabogo mani Pa humorist. Vsaj ne 1 Produktiven. Pa egoa sem in včasih Prinesem kaj materijala urednikom te Pfekrasne revije (Tako zadnjič o ne-dami, ki mi ie zaupala, da ie za njen okus najboljši nemški dramatik Ne- stroa, in najboljši ruski pesnik Tol-stod, menda oba rodom Francvza, če sodi po pravopisu imen.) In zato moram vsaj priporočiti ta novi tednik, tega našega duševnega prijatelja in sorodnika, ljubljenca * enakomislečih kulturnih lovcev. Pavliho, naše glasilo. naš tednik za umetnost, satiro in politiko. Izhaja tedensko, urejuje ga priznana moč. sotrudniki so mu najboljši literati in umetniki slovanskega juga, oprema je elegantna, vsebina duhovita, slike in karikature imajo umetniško vrednost (pa vsak mesec prilogo »Nove Barve!), in ker ne stane več ko 16 K na leto, je upravičeno upanje, da bo tekom prvega leta to glasilo naše kulturne potence doseglo svojih pet tisoč plačujočih naročnikov, kai dajta bog i sreča junačka! Poznam približno poldrug milijon Slovencev in petnajst milijonov Jugoslovanov, ki se bodo v kratkem na »Pavliho« naročili. Pa zlati čas zdaj Muzam kranjskim pride! Homunculus II. Milijonar — morilec. Čudno naključje. Aprila meseca t. 1. se je govorilo po vsem Parizu mnogo o čudnem naključju, radi katerega je umrla žena nekega milijonarja. Bogatin Rihard Varnier, je po nesreči ustrelil svojo ženo. s katero sta po domnevanju občinstva živela v najlepšem soglasju. Nekega dne je Vai-nier preizkuševal svoi samokres, takrat je bila navzoča tudi njegova žena. Naenkrat se pa revolver iz-proži, strel zadene ženo, in ta pade takoj smrtno zadeta na tla. Žalovanje. Nihče si ne more predstavljati, kako zelo je ta slučaj užalostil vse znance in prijatelje milijonarja. Varnier sam je bil baje zelo port in se je kazal radi ženine smrti zelo prizadetega. Naposled se je vendar zgodilo — čas prežene vse — da je to nenadno izgubo pozabil. Postajal je zopet živahnejši, veselejši in hrupnejši; pričel ie zopet svoje razkošno življenje, ki si ga je privoščil še za časa, ko ie bila žena živa. Zahajati je začel na prireditve, veselice in se radoval skuDno s svoiimi znanci Najnoveiša telefonska in brzojavna NOV BOLGARSKI NAPAD. Belgrad, 26. oktobra. (Izvir-virno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Skoplja poročajo, da so Bolgari zopet napadli na srbsko mejo In sicer na neko obmejno stražnico pri Krivi Palanki. Srbi so jih energično odbili In niso Imeli pri tem nobenih Izgub. Bolgari so zbrali v Djuševu več ie število vojaštva In mnogo munl clje. _ IZ SRBSKE SKUPŠTINE. Belgrad, 26. oktobra. (Izvir virno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Zakonska predloga o posojilu le bila sprejeta tudi v drugem čHanju; spre jet Je tudi naknadni kredit od 20 ml IJJonov. Adresna razprava ie odgodena do torka. IZ SKUPŠČINE. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Antwerpen. 26. oktobra. Pri Ekern sta zadela drug ob drugega dva brzovlaka; I kurjač ubit. več oseb težko, in 80 lahko ranjenih. KOLERA NA RUSKEM. Petrograd. 26. oktobra. V okolici Odese se je pojavila kolera. 15 jih Je umrlo, 37 le bolnih. BOLGARIJA PIJMPA DENAR V AVSTRIJI. Solija, 26. oktobra. Bolgarski finančni minister Tončev se pripelje v bližnjih dneh na Dunal, da sklene z neko avstrijsko banko pogodbo za posojilo 30 milijonov frankov. (V danih razmerah izgleda stvar tako. kakor bi hotel Tončev »zafrkavati«.) CESAR VILJEM NA DUNAJU. Dunaj. 26. oktobra. Cesar Viljem ie prišel ob II. url dopoldne na Dunaj, se odpeljal v Schonbrunn. Zvečer se je pa odpeljal v Berlin. DŽAVID BF J. Carigrad, 26 oktobra. Džavid bel se poda 29. oktobra v Berlin, odkoder se poda v Pariz, da sklene visoko posojilo in uredi francosko-tur-ške odnošaje. PEKLENSKI STROJI V MADRIDU. Madrid, 26. oktobra. Tu so eksplodirali trife peklenski stroji. Eden v bližini ministrstva notranjih zadev, ne da bi bilo kaj učinka. Vse potrebno za preprečenie nemirov ie ukre-nieno. NOVA BORZA. Lvov. 26. oktobra. Danes je bila tu otvorjena nova žitna borza. Belgrad, 26. oktobra. V adresi nacionalistične stranke, ki ie predložena skupščini, se ostro krhikule politika vlade za časa obeh balkanskih vojn. Adresa Pravi da se ie vdala vlada preveč iluzijam, da hoče Bolgarija podvreči Srbijo. Radi tega so VOLITVE V ITALIJI. Rltn, 26. oktobra. Pri današnjih splošnih volitvah le bilo izvoljenih 508 poslancev. Ožje volitve bodo v i nedeljo. Odgovorni urednik R*vltvo ket^nč. Last in tisk »Učiteljske tisk* ne« K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST mr LJUBLJANA Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. 111 se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Šelenburgova ulita v a a « « „ Mali oolasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-tarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Mirna stranka išče stanovanje z dvema sobama in pritiklinami za takoj, oziroma do 15. novembra. Ponudbe pod »Mirna stranka«, poštno ležeče Kranj. 1038—3 Sir v hlebih, 1— 4 kg najbolje kakovosti, polnomastno, razpošilja po nizkih cenah Franc Jesenovec Preser. 1029-4 Trije gospodi se sprejmejo na ?°“o m ceno hrano. Poizve se v a »i M-ftiori« in »Prvi anončni pi-sar-?n«.______________________ 1024—3. Samosok, rdeče desertno vino s Pelješca. Pol litra 46 v, 5 1 z dostavo K 4-60. M. Žerjav. Streliška ulica 32, Ljubljana. 1022-8 L MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov- Popravila se izvršujejo točno in solidno. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. Dr.E.Gallatia ne ordi nira od 23. okt. do preklica. i ■ " ■■ x , - . ; Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. »|B ALK JI N« Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 83 — Telefon št. 100. (Centrala: TRST) RSrasuKtf&rssstf ssavz** «£* »r*«* “*«■' selitve in prevažanic no h lii - Jlnoc!ei'nfiJše opremljeno podjetje za nimi vozmi. Shranjevanje pohištva in hi j1?,na vs® 8lrani z patentiranimi pohištve- Spedicijski ”irad, Mneralni ras^on m nlna!*-1 P°Se,br;.ih. B^iadlSčili. Omotacije itd. parobrodne družbe v Trslu, brzovozne Drone Trsi1 nJ°Zo • J: ”I,a,*»ia