Leto lil. Maribor, torek 13. januarja 1920. St. 9. Naročnina znaša: 7. dostavljanjem na dom ali po pošti K 6’50 mesečno. četrtletno K 19‘50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6’—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik‘opoldne. Posamezna številka slane 40 vin. Uredništva in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva št, 276, uprave št. 24, Potres v Mehiki. LIJU Rim, 12. januarja. (Brezžično.) Po zadnjih poročilih iz Mehike je potres povzročil mnogo več škode, kakor se je prvotno domnevalo. Število mrtvih znaša najmanj ‘2000. Mnogo vasi je popolnoma izginilo z zemeljskega površja. Potres v Epiru. Dr. Trmnbič o usods Reke. LDU Berlin, 12. januarja*, »Lo-kalanzeiger« poroča iz Berna: Kakor javljajo iz Pariza, se je vršil po izmenjavi ratifikacijskih listin pogovor med ministrskimi predsedniki, kjer se je razpravljalo tudi o jadranskem vprašanju.; Jugoslovenski zunanji minister dr.; Trumbič je izjavil, da bo Reka najbržj Bito 1 j, 12. januarja. Poslednje prosta luka v lastni autonomni državi.; dni so se občutili po vsem Epiru močni Nažn Hpleffariia nnrn?a i potresi. Poškodovanih in porušenih je Maša delegacija poroča. ,5il0 mnogo hiš Izpod razv/alin v Janini LDU Pariz, 12. januarja. (Agence(so izvlekli okrog 20 mrtvih. Havas). Včeraj sta poročala jugoslo-1 venska delegata dr. Trumbič in dr.! Poraz betill generalov. Žolger ministrskim predsednikom Cie- j ldu. Moskva, 12. januarja (Brezžično), menceauju, Lloyd Georgeju in Nittiju j Frontno poročilo z dne 11. t. m. Po noči 8. t. o jadranskem vprašanju. jm' smo p° hutem boju zavzeli R«>stov ob Donu. j V naše roke je padlo 11.000 vjetuikov, 330 to- Vsa Dalmaciia za Vis ‘P0V’ i6° str°inic> 7 angleških tankov ter O- _ * * jgromna zaloga živil in vojnega gradiva. Od 1, Beograd, 12. januarja. Ministrski! j&nuarja smo na južni fronti zaplenili 750 to-predsednik dr. Davidovič je sprejel izlp°v' čez 100° strojnic in 19.000 ujetnikov. Na Splita od predsednika pokrajinske!vzllotlni fronti traia naše prodiranje ob sibirski Vlade dr. Krstlja brzojavko, da vse | Že!ez?ici dfije- Naše čete so nahajajo 40 vrst dalmatinske občine enodušno zahtevajo ^ Kras"°)arelIe«“; ^ '»«»*»». pripojitev otoka Visa k Jugoslaviji. ' ' ' ' ",i* ^ F' 1 j je narastlo na 70.000. To število tvorijo v prvi j vrsti: prva, druga in tretja sibirska armada. LDU. Pariz, 12. januarja. Kakor se javlja iz Londona se je sedež Denjikinove vlade premestil v Jalto. ŽelezniSke sveže s Krimom so j Demontira se !^e prekinjene. Promet je mogoč edino le še po vesi, da so razbojniki na poti do Cetinja na-jmoriu- padli ned transport in oropali pol milijona* LDU. Rim, 12. januarja. (Brezžično). Ka-dinarjev. Vest je popolnoma izmišljena in vržena!{or Poročajo iz Helsingfotsa, je vsled premirja Demontirana vest o m - padu. Beograd, ]2. januarja v javnost z gotovo tendenco. ; med Estonsko in sovjetsko Rusijo, postal polo-| žaj severozapadne ruske armade naravnost obu-i pen General Judenič je baje ukazal svojim če- D j !Pen General Judenič je baje ukazal svojim če-i Papirnati OIODIZ oeograda. tam naj-se umaknejo na estonsko ozemlje, kjer • Beograd, 12. januarja. Danes j« stavila,*3' bile razorožene. Dalje je genet.il Judenič p beograjska občina v promet papirnat drobiž po! vprašal pri zavezniških velesilah, da 10 in 20 par. ; severt? zapadna rusl a fronta ' ’ i vedno razpuščeno. po-1 i naj se sploh smatra za Naselitev lužiških Srbov v Jugoslaviji. Beograd, 12. januarja. Zastopniki lužiških Srbov, ki so prišli te dni v Beograd, so izrazili žel;o, da bi se skupno s svojimi dru žinami naselili v naši državi. Ministrstvo za agrarno reformo je to vzelo v pretres. Naselitev teh naših soplemenjakov ne bi biia težka, ker so njih družine bogate in bi ne bile državi v nadlego. ;Prva seja Zveze narodov. LDU. London, 12. januarja. Prva seja. .sveta Zveze narodov je sklicana za petek, dne! i 16. t. m. v Pariz. Vršila se bo v poslopju ministrstva za zunanje stvari. Sejo bo otvoril zl nagovorom zastopnik Francije, Leort Bourgeoisj Veliko Britanijo bo zastopal Lord Curzon, j Italijo Demartini, Belgijo Hymans. Ameriški poslanik v Parizu je naprosil predsednika Wil8ona za navodila. ! Amerika ne prizna ver- sailleske pogodbe. LDU. VVashington, 12. januarja. Vlada Zedinjenih držav je formelno naznanila nemški vladi, da smatra za odnošaje med Ztedinje-nimi državami in Nemčijo, kot merodajne samo pogoje premirja. Dva valova. Dva valova sta trčila skupaj ob bajkalskem jezeru: boljševiška ruska in japonska armada sta se srečali ob bajkalskem jezeru. Rekli boste, da je to daleč nekje v Sibiriji in da nas to ne zanima. Nam pa se zdi, da je to važen zgodovinski dogodek, ki ima svoj pomen za bodočnost. Poročevalec »Nar. Listov" je priobčil pred kratkim članek o socijalnih razmerah na Japonskem. Tam pripoveduje o državni zavesti japonskega delavstva. Pred kratkim so imeli na Japonskem — prvo stavko. Pri nas bomo mogoče rekli, da je to zaostal narod, ker so danes stavke ^hak napredka t. zv. kulturnih narodov. Toda Japonce je treba poznati od druge strani in potem bomo razumeli, zakaj je tam t. zv. socijalistično gibanje šele v začetku. Japonska je pre-obljudena dežela, Japonec je delaven in skromen in znano je, da se je Sev. Amerika branila japonskega delavstva. Zato je Japonska skušala doma ustvariti svojo industrijo, da bi ne bila odvisna od Evrope. To se ji je posrečilo — v 50 letih je postala velesilaj ki se z njo računa v Evropi. To se je pokazalo tudi v svetovni vojni. Morebiti je ravno Japonska iz te vojne — odnesla največ dobička. Ko se je belo pleme uničevalo med seboj se je rumeno pieme pripravljalo za čas po vojni. In ta čas je zdaj prišel. Razmere na Ruskem so odprle Japoncem pot v Sibirijo. Dolgo so sktišale evropske države Sibirijo rešiti -- belemu plemenu — toda zdaj je vprašanje, ali bo to še mogoče. Zato se nam zdi, da se začenja ob bajkalskem jezeru boj med dvema rasama, Ruska boljševiška armada je premagala armade treh ruskih generalov Denikina, Judeniča in Kolčaka in si je odprla pot tudi v Sibirijo. Ali pojde njena pot naprej na Vladivostok ali jo bo vrgla japonska armada nazaj — to je vprašanje. In od tega vprašanja je odvisna ne le bodočnost Sibirije — ampak tudi bodočnost Azije. Pri tem pride tudi v poštev vprašanje slovanstva. Silna Rusija bi bila zadržala poplavo rumenega plemena in čez nekaj desetletij bi bila Sibirija druga Amerika, kajti to je bogata dežela, polna naravnih zakladov. Preko nje gre pot na Vladivostok in življenje ob tej poti bi se razvijalo pod uplivom ev- ropske in slovanske kulture. Ako jo zasedejo Japonci — bo z njimi rumeno pleme prodiralo proti Rusiji. Tako bi rumena nevarnost postala resnica. Knez Volkonskij je svoj čas rekel, da sta Evropa in Azija zadele skupaj najprej ob Helespontu (za časa arkov), potem ob Volgi (Tatarski naval) potem v Mandžuriji (rusko-japonska vojna). S tem je hotel popisati zmago belega plemena. Ali je sedaj belo pleme dovolj silno, da vzdrži nov naval, ki gre proti zapadu ud organizirane žolte države? Kajti za to državo stoji še 300 milijonov žolte rase, ki se bo potem razlila proti zapadu. Avstrija ob robu prepada. Avstrijsko časopisje in občinstvo zanima danes zlasti gospodarsko stanje države, ki je obupno in o katerem priznava tudi vlada, da ne ve, ali ga bo mogoče urediti. Zadnji čas je kurz avstrijske krone neprenehoma padel in je danes krona vredna 2'9 švicar- Dr. Ljudevit Pivko: Kulturno-prosvetno delo v sokolskih društvih. (Dalje). 4. Razgovori, debatni večeri, poučni se-stanki. Po predavanju naj se razprede razgovor o dotičnem predmetu. Tu ima vsako priliko povedati svoje misli. Razgovor je praktična šola za logično mišljenje in izražanje nazorov, šola resnega ocenjevanja. Razgovore prirejamo tudi brez posebnih predavanj. Snovi nahajamo obilo v sokolskih poročilih, v idejnih člankih sokolskih časopisov, v dnevnih, kulturnih, verskih, političnih vprašanjih. Razgovori za naraščaj so potrebni del vzgoje (večeri vajencev itd.) Priporočamo debatne sestanke dveh ali treh sosednih društev. Program: kratko predavanje, razgovor o aktualnih važnih vprašanjih, žlahtno zabavo pa nahajamo v deklamacijah, petju, či-tanju, bratskih nagovorih. 5. Izleti. Izlete in sprehode prirejamo a) v naravo, da se seznanimo z okolico in narodom, da vzbujamo v članih zanimanje za naravo in smisel za njene krasote, b) na zgodovinsko znamenita mesta, da poglobimo v članih znanje zgodovine in domoznanstva, c) v industrijalna podjetja, tvornice, razstave, da se poučujemo nazorno o narodnogospodarskih vprašanjih (pri skih centimov. Vzporedno rastejo cene vsem potrebščinam. Tako se je moral te dni podražiti hleb starega kruha, ki je stal dne 4. t. m. še 2'40 K na 5’25 K in cena krušne moke, ki je stala doslej 3'— K, se je dvignila na 10 do 11 H. Razumljivo je, da ta dnevno rastoča draginja ni le usodnega gospodarskega pomena, namreč da utegne imeti tudi v političnem oziru usodepolne posledice. Avstrija resno dvomi, ali je sposobna živeti kot samostojna država. Da si pribavi potrebnih kreditov za živež in za premog, je Avstrija pripravljena zastaviti Holandski svoj tobačni monopol, ki je danes eden najuspešnejših virov državnih dohodkov. Neka ameriška družba je prevzela iz-rabljenje vodnih moči in tudi del svoje dragocene zbirke nekdaj cesarskih gobelinov in umetnin je prešlo v roke inozemstva. »Landerbanko« so prevzeli francoski kapitalisti in je banka že preložila svoj sedež v Pariz, kar je tudi nadaljni korak do popolne gospodarske odvisnosti od antante. Avstrijski finančniki ne vedo izhoda iz tega stanja, ki vodi v katastrofo. Zastavljenje državnega premoženja in državnih virov more polom le pospešiti, nikakor pa ga ne more preprečiti. Tiskanje novih bankovcev, ki je bilo doslej edino sredstvo za kritje ogromnega deficita v državnem gospodarstvu, pa je seveda kurz avstrijske krone trajno tlačil navzdol. Kot edini pripomoček se smatra še .oddaja premoženja, o kateri pripravlja sedaj iinančni minister dr. Reisch zakonsko pred-ogo. Politični pregled. Važno priznanje. »Naprej« piše v svo-»Pismu iz Berlina«: Ni modrosti državnih oblasti, da bi država v nekaj mesecih zopet pridobila, kar je zaigrala vojna v petih letih na človeški sreči, blagostanju in veselju do življenja- Dve leti vladajo v Rusiji boljševiki, vladajo absolutistično, nad eno leto so udeleženi nemški socijalni demo-*ratje na parlamentarični - konstitucijonalni vladi. In če smo s svojimi metodami dosegli mnogo boljše uspehe, nego Rusi s svojimi, tegniti je strokovnjaka-predavatelja ali vodnika). Izlete vodijo običajno člani prednjaškega zbora, vendar je pa često potrebno sodelovanje kulturno-prosvetnega odseka (dogovor glede podrobnosti prireditve). Na izletih je gojiti petje, igre, deklamacije, kratka predavanja, nagovore, razgovore. Izleti pospešujejo vzgojo značajev, učijo bratstva in demokratizma, vcepljajo disciplino, pomnožujejo vztrajnost in zahtevajo treznost. Kulturno-prosvetni odsek naj pospešuje z vsemi močmi gibanje članov, zlasti pa naraščaja pod milim nebom in podpira počitniška potovanja. 6. Knjižnica. V vsakem sokolskem društvu se nahaja strokovna knjižnica, ki jo upravlja član odbora, knjižničar. Knjižnica mora obsegati vse domače sokolske knjige in časopise, spise o telesni vzgoji v obče — in se izpopolnuje s pomočjo rednega denarnega prispevka, katerega dovoljuje odbor. Razen strokovnega oddelka naj obsega sokolska knjižnica poučne knjige in po možnosti poseben oddelek za naraščaj. Izmed zabavnih knjig izbiramo za sokolsko knjižnico samo po vsebini najboljša, v umetniškem in jezikovnem oziru vzorna dela^ Kulturno-prosvetni odsek ima dajati članom nasvete, katere knjige naj čitajo, kupujejo ali si drugod izposojujejo. Odboru predlaga nasvete, katere knjige je nabaviti za knjižnico, da pre- je ta razloček med nami in njimi le zato tu, da se pokaže, da ni nobene metodo socialističnega vladanja ali sovladanja, ki bi mogla iz razvalin nesrečne Evrope pričarati paradiž. Socijalizem pa, naj bo te ali one smeri, ni božični sen. Osvoboditi se moramo vsake vere v čudeže, pa naj to storimo še s tako krvavečim srcem! To so resne be sede v pouk vsem onim, ki mislijo, da imajo oni edinozveličavni nauk življenja oz. zahtevajo od drugih, da bi delali čudeže. Republikanska stranka v Jugoslaviji. Iz Beograda se poroča, da je proklamacija nove republikanske stranke baje že gotova in se bo obelodanila že v p ihodnjih dneh. Demonstracija proti madžarskemu terorju. Z Dunaja poročajo, da bodo priredili socijalni demokrati prihodnjo nedeljo veliko demonstracijo proti madžarskemu terorju in proti reakcijonarnim stremljenjem v Avstriji. Madžarska darežljivost. Madžarski listi poročajo, da je naučni minister Haller (izdal naredbo, po kateri dobe vse one vasi v madžarski državi, v katerih prebiva večina drugorodnega prebivalstva, šolo v njihovem narodnem jeziku. — Madžari pa tega niso storili iz pravicoljubja, ampak v propagandne svrhe, ker mislijo s tem uplivati na Slovake, Romune ter Jugoslovene, da bi se izrekli za pripadnost k njihovi državi. Dnevne vesti. Verski razkol na Češkem. Zadnjic smo prinesli poziy češke nar. duhovščine na narod da se zavzame za češko bogoslužje. Na novega leta dan je bila prva služba božja v češkem jeziku — cerkev sv. Miklavža je bila nabito polna. Velike množice ljudstva so stale celo pred cerkvijo in tako je narod sam manifestiral za narodni jezik v cerkvi. Ker pa na višjih mestih niso hoteli čuti ljudskega glasu — je enota češkega duhovništva sklenila, da odreče pokorščino Vatikanu. Gibanje zavzema vedno ostrejše oblike in postaja nevarno. Kakor se vidi, bodo Čehi gotovo dosegli svojo narodno cerkev. Češka zgodovina podpira to stremljenje. Češka duhovščina je torej sprejela odkrit boj, da u-resnici svoje narodne zahteve. skrbi članstvu vsa sredstva, ki so primerna za samoizobrazbo. Knjižničar vodi natančen imenik in inventar knjižnice in sestavlja vsak mesec natančno statistiko, koliko knjig je izposodil. Sokolski časopisi naj so na primernem mestu članom pristopni, toda paziti je, da se ne poiz-gube in se ohranijo nepoškodovani (društvena soba, društvena ali javna čitalnica). Stremiti je, da se snujejo po možnosti sokolske čitalnice. 7. Zabave. Sokolske zabave naj se vrše popolnoma dostojno, v mejah sokolskih načel. Kulturno-prosvetni odsek naj uveljavja z vso strogostjo to zahtevo in onemogočuje, da bi se vrinila v progi am kdaj neokusna komika ali celo dvo-smiselni in polžki dovtipi. Slavnostne prireditve (n. pr. v spomin umrlih, narodnih odličnih mož) naj so do krajnosti dostojne. Pazimo dobro, ali ni neumestno zaključiti s plesom, na noben način pa ni misliti ob takih prilikah na tombolo, licitacijo in kuplete. Kulturno-prosvetni odsek naj je sodnik glede pravilne rabe in noše kroja, glede dostojne oblike vabil. Omejevati mora vsiljivost pri pobiranju kakršnihkoli prispevkov* Novim preprostejšim članom je treba vcepiti temeljne nauke o lepem vedenju v družbi, v javnih lokalih, na zabavah. Starejši člani jim bodite vzor! Vzor tudi v zmernosti in abstinenci! Pomislimo, koliko škoduje ugledu in časti Sokolstva vsaka razvada ali dejstvo, ki se ne strinja z nalogami in cilji Sokolstva! (Dalje sledi). Prvo javno predavanje „Mar. žen. društva", ki sp je vršilo včeraj v dekliški šoli v Reiserjevi ulici, je prav lepo uspelo. Dvorana je bila nabito polna našega ženstva. Predavatelj dr. Lah je očrtal zgodovino slov. žene od prvih začetkov do današnjih dnij. Posebno je orisal nastop slov. nar. ženstva od 1. 1848 in delovanje naših pisateljic. Predavanje je bilo zanimivo in je le želeti, da Mar. žen. društvo v tej smeri nadaljuje svoje delo. Nove odredbe za carino. Od 1. januarja naprej mora vsak deklarant, ki hoče, da se mu zacarina katerekoli vrste blago, priložiti deklaraciji poleg tovarnega lista, izvoznega dovoljenja itd. tudi račun o vrednosti blaga, kakor to zahteva čl. 34 carinskega zakona. Brez predložene fakture se ne bo zacarinilo nobeno blago. Nov drobiž. Finančno ministrstvo je sklenilo izdati papirnat drobiž od 2’/» Pare ali 10 vin., od 5 par ali 20 vin. in od 25 par ali eno krono. Drobiž bo imel na eni strani označeno vrednost v parah, na drugi pa v vinarjih. Kongres jugoslovenskih trgovcev. Društvo trgovcev in obrtnikov v Osijeku sklicuje kongres jugoslovenskih trgovcev, ki bi se imel vršiti že 20. t. m. v Brodu na Savi. Ponarejeni stokronski bankovci. V zadnjem času kroži v prometu vedno več stokronskih bankovcev s ponarejenimi kolki, ki se spoznajo po slabem risanju notranjega kroga okoli državnega orla, po slabem zob-Čanju ali sploh pomanjkanju istega. Pečati so večinoma nejasni ali pa zamazani. Črkostayec avstrijske državne tiskarne na Dunaju Franc Rudolf je umrl 2. t. m. Bival je nad 34 let v tujini in je vedno ostal zaveden Slovenec. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Proti vojnim oderuhom je izdala deželna vlada za Slovenijo izvršilne predpise k naredbam o kazenskem postopanju zoper vojno oderuštvo in slična kaznjiva dejanja. V Jugoslavili je še najboljše! V graški „Tagespost" se pritožuje neki dopisnik radi pomajnkanja učiteljev na severnem Štajerskem. „Učitelji, pravi, ki so bili v Jugoslaviji odpuščeni, ostajajo raje doli nego da bi prišli v Avstrijo. To jako lepo ilustrira ^laženo" Avstrijo. Nemci so raje v Jugoslaviji brez posla, kakor pa v službi v Avstriji. Mestnemu šolskemu svetu je došla na-daljna III. zbirka daril za ubožne šolske otroke, gg. general Dalmata 20 K, Bernhard Gustav 100 K, Saria Karol 50 K, Toplak lyana in Franc 20 K, Schmidi Karol 10 K, Henrik in Valerija Oman 10 K, Blaschevvitz Ferdo 5 K. Najlepša zahvala vsem dobrosrčnino darovalceni. Prosi se za daljna darila, v denarju in čevljih. Za brezposelne. Z ozirom na okrožnico poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani št. 9424 se razglaša, da se bodo podpore brezposelnim izplačevale pri tukajšnji mestni blagajni vsak teden edinolo v sredah od 8. do 12. ure, ali če bil pa na ta dan praznik, pa en dan popreje, t. j. v torek ob istem času. Za brezposelne v mestu bo referat za brezposelne potrjeval plačilna nakazila v sredah in sobotah od 8. do 9. ure. Za brezposelne, ki ne stanujejo v mestu, temveč v okolici, to je občinah: Brkovci, Dragučevi, Krčevina, Kamnica, Leiterš-perg, Limbuš, Pekre, Pobrežje, Radvina, Raz-vina, Studenci, Št. Peter, Tezno in Vesternica, pa se le vsako sredo od 8. do 9. uri (torej neposredno pred izplačilom) dajejo pri referatu potrdila. Nove podpore se pa nakazujejo vsak dan od 11. do 12. uri. Trgovski plesni venlek se vrši dne 7. februarja v Gotzovi dvorani z vojaško godbo, na kar se opozarja cenj. občinstvo. Češko realno gimnazijo je otvorilo društvo ((Komensky" na Dunaju. Premog za domaEo kurjavo in obrat. Vsled velikega pomanjkanja premoga je mestni magistrat mariborski primoran količino premoga za kurjenje kuhinje in sob znižati od 30 kg. na 20 kg. na teden in na karto. Ravnotako se zniža premog za obrat brez razlike na obrat, trgovino, pisarno itd. za eno tretino. Kako nastajajo milijonarji. Murska Straža" piše pod tem naslovom o nekem našem trgovcu, ki kupuje pri nas jajca po r60 K komad, katera izvaža v Švico ter jih tam prodaja po en frank. Na ta način zasluži pri vsakem jajcu, če se odbije vse režijske stroške vendar še 3-— K. Ker izvozi vsak teden dva vagona mora, tudi če noče, postati milijonar. III. Zbirka daril za ubožne šolske otroke. Mestnemu šolskemu svetu je došla nadaljna sledeča: General Dalmata 20 K, Bernhard Gustav 100 K, Saria Karol 50 K, Toplak Ivana in Franjo 20 K, Meierseidl (Lorber) Maria 20 K, Schmidi Karol 10 K, Oman Valerija in Henrik 10 K, Blaschevitsch Ferdo 5 K. Skupna vsota 6679 K. Ker ta znesek pri vedno dvigajočih cenah usnja za nabavo čevljev za mnogo ubožnih šolskih otrok nikakor ne zadostuje, se potemtakem naproša za nadaljna darila, katera vsprejema mestni šolski svet. Vsem dobrotnikom, kateri so se spomnili revne šolske mladine se mestni šolski svet najtoplejše zahvaljuje v imenu sirotnih otrok. Poraba sladkorja. Ministrstvo za prehrano je prepovedalo oddajanje kontingen-tiranega stavkanja, ki se dovoljuje le za prehrano ljudi, v obrtne namene. Slaščičarne in drugi obrtniki morejo predelavati samo oni sladkor, ki ga v prosti trgovini uvozijo iz inozemstva. Velika tatvina na železnici. Ženi trgovca Kristoviča je ukradel neznan tat na postaji ZapreŠič kovčeg v vrednosti od 50.000 kron. Iz Trsta. Na Silvestrovo se je vršila v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu velika sokolska veselica, ki je sijajno dokazala, da ostanejo vsem in vsemu tudi nadalje ono kar so vedno bili — najzavednejši sinovi našega naroda. — Restavracija, kavarna ter hotel Balkan je z novim letom prešla v roke novih zakupnikov, kateri so si postavili nalogo dvigniti naše najvažnejše tržaško podjetje te vrste zopet na ono višino in ugled, ki ga je vživalo nekoč. — Tržaška »Edinost«, edini slovenski dnevnik v zasedenem ozemlju, stopa z novim letom v 45 leto svojega obstanka. — Tržaški Italijani si belijo na vse načine glave, kako bi pridobili tržaški luki zopet oni pomen, ki ga je imela nekoč, protestirajo, prirejajo shode, sestavljajo rosolucije, razpošiljajo spomenice — kar pa jim nič ne pomaga. Želeli so Italijo — sedaj jo imajo! Slov. mestno gledališče. Slov. mestno gledališče. Radi obolelosti gospodične Alme jelenske, katera je imela proizvajati program napovedanih plesnih večerov se je moral repertoire nekoliko spremenit. V soboto se uprizorijo »Ugrabljene Sabinke«, v nedeljo pop. »Ma-tizhek se sheni«, zvečer »Revček Andrejček«. Vse tri predstave so izven abonnementa. Iz omenjenega vzroka se je preneslo določeno gostovanje v Celje za poznejši čas. Gospod ravnatelj Hinko Nučič se vrne iz Beograda tekom prihodnjega tedna. Nioba. Nioba je duhovita šaloigra, ki se pri nji vsak dobro zabava. Ravnatelj zavarovalne družbe dobi v svoje varstvo kip tebanske kraljice Niobe. Neko noč pa baje oživi — in zdaj nastane praya kolobacija, kajti Nioba je klasična grška postava in pride med naS vsakdanji svet. Tu nastanejo težave z ženo, s tete, z nazori, z govorico i. t. d. Vse to ima v sebi mnogo neprisiljene komike, tako da je gledališče ves čas polno smeha. Glavni ulogi sta imela ga. Bukškova in gosp. Bratina. Teto je igrala i izborno masko ga. Dragutinoviceva. Tudi drugi drobež je lepo oživljal igro. Gospodična Petkova je pač na kmečkih tleh bolj doma, kakor na parketu. Zato ji priznamo, da je v „Revčku Andrejčku" dobro pela. Kakor slišimo gre naše gledališče koncem tega tedna gestovat v Celje. Želimo mnogo uspeha. Zadnje vesti. Rešitev valutnega vpraša nja al pari. Beograd, 13. januarja. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o valutnem vprašanju. Fin. min. Veljkovič je podal v dolgem govoru svoj znani načrt, po katerem naj bi se krona zamenjala v državne dinarje v razmerju 1 : 4. Minister Kramer je temeljito pobil Vcljkovičev načrt. Končno se je sklenilo, da naj reši parlament vprašanje razmerja krone do bančnega dinarja. Medtem izda Narodna banka s poroštvom države kronske nov-čanice, ki se bodo zamenjale al pari z dosedanjimi kronami. Markirane krone se potegnejo takoj iz prometa. Država bo izplačevala in sprejemala plačila samo v novih bančnih kronah. Eno in dvokronski bankovci ostanejo začasno v prometu. — Več jutri. Direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Beograd, 13. januarja. (Izvr. por.). V sobotni ministrski seji se je razpravljalo o jadranskem vprašanju, ki je stopilo zopet v akutni štadij. Po zanesljivih zatrdilih so direktna pogajanja med našo državo in Italijo 2e v teku. Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna14, Maribor. I. Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Najvelje In najimenitnejše kino-podjetje v lugoslaviji. Sredo, dne 14.—16. januarja 1920: Veliki spored! Skrivnosti Rima Detektivna drama v 5 dejanjih V zarji moža Šaloigra Pozor! Pozor! V petek 12. januarja 1920: Vojaški koncert V soboto 17. januarja 1920: Zaobljuba čistosti JUT* Vsako sredo in soboto novi spored! 'h r »5 ' u l|| (hotel „Mohr“), Maribor j Izborna pristna vina. - l epe tujske sobe. c — Najboljša jedila. — Klubova soba. — g Tj Prostoren vrt. J ti I 4 Za obilen obisk se priporočata j J Fr^ric in Pavla Jančer. g i u tu a ai m k rc k h m ib u w » * ne a ft hi a ® u « ži®S«a ulica št. S *i£3f se priporoča * bliže u upravi ili kod viastelinstva. o—v UravSKe UtVtZI SK6 ODtasil V LlUUliaru DOCte . fior onae u upi oa i,«,,,-;- ii. Kuktiljevič U ob 10. uri predpoldne razprodala sledeče'in volnena nogavica se pa ceni izdelujejo in sa tudi Ivancu kraj Varaždina. Nastup proljetos. Pobliži g{gyjJo kož: j pOdpiatejO. .. „nr,ul lista. 6—4 ; - t . uvjeti u uprav, us a se s,avnemu: B7 komadov govejih surovih osoljenih kož Prva slovenska Sl ivmca ob^tvupri-, 463 _ ■ suhih nesoljenih kož poroča. Za točno m cisto postrežbo se jamu. ^kran Novak, brivski mojster, Tegetthoffova ulica št. 22. (prej G. Gredlič). 4~3 j ^ Tee - i " ■" 1 i; E Okorite gostilne! suhih nesoljenih kož „ usoijenih kož konjskih suhih nasoljenih tež ®EEi '|! Licitacija se vrši na licu mesta i u mestni klavnici in v Stalnem profijantnem ! 1 t!¥l. . 1^. «.1. ^ J.iiinllnlm r, Vv 1 slagalištu Dravske divizijske oblasti. Kavcija se položi takoj, in sicer 10% od jlicitirane svote. Podpisana uljudno naznanita, da otvo- uprava stainog profijantnog slaga-rita v nedeljo dne ll. t. m. svojo jjgta Dravske divizijske oblasti v gostili*® ¥ iimbgŠM. ! Ljubljani. 2-2 mrzla ’ 9®*? Za pristnega »Pekrčana«, topla in jedila je preskrbljeno. 2—2 F. P. Robil, i r.—j]| errgjčzr.3 Inserati v našem listu imajo najuecji uspeh! i o e A ?; Vetrinjska ulica št. 16 SE1* S Maribor SveflolikaSnica Pralnica Čistilnica za ženske in moške obleke. Vodstvo odlikovano na- razstavi v Parizu 1914 © SIKCOMMMNM Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru | se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr.. StieSsler« j)111=&=3 jlagg ||[[© Rezan in nlinigel les tramove ll l MARIBOR. V V ■V prve vrste se oddajo v vsaki množini v Eksportm trg©™ Ferdo S e rt Koroška cesta 21. Zagreb, injeseca januarji 1920. Povišenje glavnice od K 20,000.000’ - na K 30,000.000’ Poziv na subskripciju 25.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K K 10,000 P. N. Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. pro-vesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima: 1. Dionička glavnica od 20,000.000’— povišuje se lzda-njem novih 25.000 dionica po K 400’— nom„ dakle za K LO,000.000’— na K 30,000.000’—. 2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 2 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 445’— po komadu nove dionice, zajedno sa 5010 kamata od 1. siječnja 1920. do dana uplate. 3. Upisna mjesta primaju takodjer upise novih dioničara uz tečaj od K 475’— po dionici sa 5°|(J kamata od 1. januara 1920. Ovima če ravnateljstvo od eventualno neoptiranih komada dodije'it komade prema svojoj uvidjavnosti. 4. Subskripcija počinje 10. januara, a svršava 31. januara 192.0 a za supskripcije u Americi traje rok do 15. veljače 1920. 5. Nove dionice irnadu kupon za godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu. 6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti od-mah, a najkasnije do 31. januara 1920. odnosno 15. februara 1920. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa se 3 'h, °|0 kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave: U ZAGREBU’: na blagajni zavoda. — U BEOGRADU: Prometna banka. — U BRODU n. S.: Banka i mjenačnica Brdarič i drug, kao afilijacija Narodne banke. — U DUBROVNIKU : Narodna banka d. d. Zagreb, filijala. — LjUBLjANI : 400.— naslovne vrijednosti u ukupnoni iznosu od ,ooo*-. Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica. U OSIJEK.U : Banka ]. Kraus i drug. Sve filljale zagrebačkih banaka. — Na R[]ECI: Hrv, centralna banka d. d. — U RUMI: Zadružna banka d. d. U SARA-]EVU : Hrvatska centralna banka. U SPLjETU : Zadružni savez. — U ZEMUNU : Zemunska štedionica dok uplate mopu'-uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. U sjedinjenjm državama : U NEV-VORKU : Garanty Trust Co., Emil Kiss, banker. — U PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank. U ARKON O.: Depositors Savings & Trust Co. U MC KEESPORT PA: 3os. Roth a Co. U VOUNGSTOVVNU : Doliars Savings Bank. — U ROCHESTER PA.: AH Nations Bank. 8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod. gore označenih mjesta subskripcije: Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa bojeva starih dionica (u koliko, nisu kod zavoda u pologu/ ili medjutomnicu starih dionica. . 9. Reparticiju dionica subgkribiranih u srnisju točke. 3. pridržaje sebi ravnateljstvo. . 10. Tečajni (ažijski) dobitak, koji se p o Rici kod lzdanja novih dionica, ide u korist redovite prjčuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinskog zavoda. 11. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice. 4 — 2