* ' '




List slovenskih delavcev v Ameriki.
and Left! Holidays. 0 50,000 Readers i
TZLEFON: «7« CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of Karch 3, 187®.
TELEFON: 4687 COBTLANDT«
HO. 12 — ŠTEV 12.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 15, 1918. — TOREK, 15. JANUARJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Mirovna pogajanja.
-ooo-
VARŠAVA JE IZBRANA ZA NADALJNA MIROV NA POGAJANJA. — POROČA SE, DA JE LENIN ZOPET V PETROGRADU. — SE BOLJ ZANIMA ZA POGAJANJA. — NEKATERI EK8TREMISTI NISO ZADOVOLJNI S TROCKIM. — ZAPRTI CEHI IN DRUGI SE MORAJO IZPUSTITI. — NEMCI SE PRO
TIVLJO.
-oct-
ma*ter at Sew York. N. lu- Act of October 1917.
Y. on Jan. IS.
True translation ttM wltii th* m» required bw
London, 14. januarja. — Najvažnejša vest, ki kroži »hm«-* }m» IVti ^radu, je, da se »vari pml možnim prekinjen j«'tu rii*ko-n<iii«kih »gajanj. Obenem pa He je, kakor naznanja f>or<ieevalee *kJ>aily Mail" iz ruskega glavnega mesta, premirje podaljšalo do 18. februarja.
Ru kn delegacija se \to jutri vrnila v Petrograd, toda mirovna !*>gajanja se bodo po mlinom zopet pridela v ViritrL
Ministrski predsednik Lettiu se je zopet vrnil v Peti ograd in marljivo zasleduje pogajanja s centralnimi državami. I*or»*Vvii!ee lista **I>aily Mail" piše, da so nekateri extremist i nezadovoljni z zunanjim ministrom Tnoekim, misleč, da je pre ver voljan in sprejema nemške nazore, ter priporočajo, da bi na prihodnjih konferencah Jjeuiu prevzel njegovo mesta.
1 Ntr*»grajski ftoročevale« "Daily News'* naznanja, • la Nemei at on* vse. da bi preprtn-ili bratenje na fronti. To si razlaga t' ta na/in. <la je imela boljševiška propaganda učinek iu«h1 nemškimi vojaki.
N«m«i koiifiseiriijo v nemščini tiskani ruski list " Fat-kel", ki natančno poroča o podajanjih v Brest-Li-tovsku in širi drugo propagandist ično književnost. Navzlic temu pa se vsako noč plazijo nemški vojaki v rusko bojno « rto. da skrivoma dobijo kak izvod tega lista.
Poroeevalee Exchange Telegraph druži>e piše, da so na konferenci v petek boljše viki med drugim zahtevali, tla centralne države takoj ]>ošljejo domov odpeljane Po-Lit vine ter da izpuste vse Čehe in druge, ki so bi-
Nemčija in Amerika.
OOO-
NEMŠKE STRANKE SO V VELIKEM BOJU GLEDE ODGOVORA NA POSLANICO PREDSEDNIKA WIL SONA IN UGOTAVLJANJA NEMŠKIH VOJNIH CI LJEV. — KRONPRINC, HINDENBURG IN LUDEN DORFF SO SE POSVETOVALI S KAJZERJEM.
-ooo-
Trae translation filed with the post master at New York. X. Y. nn Jan.
191S. as rtxjuired by the Act of October <5. 1917.
London, 14. januarja. — Konference vojaških in poli-tirnih voditeljev, ki se vrše sedaj v Berlinu in katerih se udeležujejo kronprine, maršal Hindenburg in general Lu-dendorff, smatrajo kot poskus, da se pride do neke vrste dogovora med nemškimi strankami glede vojnih ciljev.
Za sedaj kaže vse, da je militaristična stranka zmagovalna, dasiravno je opaziti pri nasprotujoči stranki velik odpor.
—	Boj na življenje in smrt, — pravi "Muenehener Post". — se vrsi sedaj med večino nemškega državnega zbora ter stranko vojaških aneksionistov. Ml za sedaj še ne vemo, katero stran bo podpirala vlada in prava egiptovska tema obdaja mirovne cilje nemškega naroda.
Finančni minister iz Radenske dr. von Bodman je rekel v poslanski zbornici v soboto:
—	Državnozborska resolucija ni še nadalje veljavna, kajti ona temelji na domnevanju, da bodo tudi naši nasprotniki delili našo željo po miru. To pa je zanikano potom govorov angleškega ministrskega predsednika IJovd Gcorga in predsednika Wilsona.
Mir morajo od sedaj naprej voditi edinole nemški interesi. —
Berlinski "Tageblatt" poroča o burnih prizorih v glavnem vojnem komiteju nemškega državnega zbora, ko je neki ]xiljski poslanec svaril vlado, da bi se vdala zopet stranki militaristov.
- " * »v- - -
Sedanjo prusko vlado globo-feler von Hertlin«j »vrai«jo Poljaki. — je izjavil vetra bo imel prec
,	„ ilva govora. Pr-
ko sovražijo Poljaki. — je izjavil vetra bo imel pred »lavnim komi-pohlanec — kajti ona predstavlja tejem nemškega državnega zbora najbolj .so vraže ni tip vlade, kar glede zunanje politik«, drugega pa jltije imel kdaj kak narod prene- pred prusko gosposko zbornico sti. Opozarjam vas na to, da bo glede domače politike, narod kont"nc vendar prišel do ra | Prvi govor pred nemškim dr zuma in da bo t« vojna pomenila žavno-zborskim komitejem se bo
vršil v sredo, ko bo nemški državni kancler odgovoril na poslanici
grob za nemški militarizem.
Na nekem socialističnem shodu v Bielsfeld je izjavil Severing prejšnji član državnega zbora naslednje :
Večina nemškega naroda bi no prelila niti ene solze nad resigna cijo Hindeuburga, Ludendorffa ali kateregakoli generala, ki naspro tuje miru potom sporazuma. Nemški narod bo v najvišji meri zahvalil možu, ki bo storil največ z* stvar mini.
Amsterdam, Nizozemsko, 14. januarja. — Soglasno z izjavo nein-
1 jak<
li aretirani zaradi mirovne propagande.
—	Povratek beguncev na Poljsko in Litvinsko je največje važnosti, kar se tiče vprašanja samoodločitve, — je rekel zunanji minister Troeki.
Na to so nemški delegati odgovorili:
—	Ta zahteva vsebuje zadevo notranje politike, o čemur se na mirovni konferenci ne more razpravljati.
Trocki pa je izjavil, da Rusi ne bodo odnehali od teh zahtev.
Današnja i>etrograjska poročila naznanjajo, da se je zanimanje glavnega mesta odvrnilo od mirovnih pogajanj v Brest-Lit ovaku na priprave za sejo narodne skupščine, ki se sestane v petek. Boljševiške oblasti, boječ se nemirov, so pripeljale iz Kronstadta skozi led štiri bojne ladje, da se "vzdrži mir'\
Boljševiški nasprotniki domnevajo, da bo Lenin narodno skupščino razpustil in jo bo nadomestil z delavskim ških časopisov so se vršile važne in vojaškim kongresom, ki se sestane 21. januarja.
Dan« s je rie-ko Novo le*o in dva dni bodo obhajali o-bičajne praznike. Listi ne bodo izšli.
London, 14. januarja. — Kakor pravi Revterjev urad se vrše v notranjosti Rusije nadaljni boji. časnikarska vest iz Karkova poroča, da se je potem, ko so maksimali-sti otvorili ogenj h strojnimi puškami, podal drugi ukrajinski polk s 7,500 tisoč navadnimi in 13 strojnimi puškami. Poveljnik polka je bil aretiran.
Od dvanajstih kapitalistov v Karkovu se je zahtevalo, da plačajo en miljon rubljev za brezposelne. Vso je izplačala občina.
Neko j»oročilo iz Rostova pravi, da je železniška postaja Dabalzdevn oh ekaterinoslavski železnici tekom bojev med kozaki in boljševiki trikrat izpremeuila svoje gospodarje.
Boji so se v petek obnovili, potem ko sta se obe stranki zadostno ojačOL	* * * * *
Poroča se, da kozaki voditelj general Kaledin prodira proti severu. MHflo Ufa v sredini Rusije se nahaja v|
predsednika Wilsona ter angleške, sra ministrskega predsednika Llovd Georga.
Sprejem srbske misije.
Zaradi sprejema srbske misije, ki pride v New York v soboto popol dne ob 3. uri, se je v mestni hiši vršila seja županovega odbora za sprejem.
Vojna poročila.
True translation filed with the post master at Xew York, X. Y. oil Jan. 15. 1918, as required by the Act or October 6. 1917.
..London, Anglija, 14. januarja.j Sinoči s i kanadske čet« uspešno konference v Berlinu. Započele so'naskočile sovražne zakope severno
i,,..-	---- «	----" i iiun vi&Kom. r
rokah boljše v i kov, ki so zaplenili banke in državna poso- sta "Zeitung slopja. Poslali so vojaštvo in tudi artilerijo v Čebljabinsk čakuje, da bo
ob transsibirski železnici, kjer pričakujejo hude boje
London* 14. januarja. — Ruski izstop iz vojne osvobodi 1 miljon *900 tiso«" Nemcev. da jih morejo porabiti na zapadni fronti.
Tako je iajavil hrigadni general Sir A. Oeddes v poslanski zbornici danes popoldne.
— Potrebno je, da Anglija rekratira 450 tisoč mož iz civilnega življenja. Sklenilo se je, da se na Irskem ne v-]>eyejirisiW\'o^ka služba.
Avstrijci t Franciji.
se s sprejemom kron princa v sobo-to, ko sta bila navzoča pri konferencah tudi maršal Ilindenbtug in general Ludemiorff v družbi številnimi vodilnimi politiki Nemčije. V nedeljo so se vršile važne konference med visokim armad-nun poveljstvom ter drž. kanclerjem von Hertliugrom, nakar je kaj-zer sprejel v avdienei kanclerja in maršala Hindenburga. Uspehi teli številnih konferenc bodo predstavljali temejj za nadaljne razprave, ki se bodo vršile danes med kaj-zerjem, Hindenburgom, Luden-dorffom, Hertlingom in konprin-cem.
Poroča se, da je bil dr. von Rosenberg, pomožni tajnik ministra za aunanje zadeve dr. K ueh I manna nahitro pozvan v Berlin, ter da je zapustil Brest-Litovsk s posebnim vlakom. Soglasno z izjavo li-am Mittag" sc pri-imeli državni kan
od Lensa in so se \Tnili z ujetniki. Nismo imeli nikakih izgub. Tekom noci je prišlo vzhodno od Meri conrta do patrolnih spopadov, ki so vsi izpadli nam v prilog.
Na ostali fronti je bila noč mirna. —
Nočno poročilo: -Zgodaj zjutraj je sovražnik napadel naše postojanke jugovzhodno od Arinentieres. Pogrešamo nekaj nasili mož.
Sovražna artilerija je bila delavna v okolici St. Julien m jugovzhodno, od Horgieourt.
P«*iz, Francija, 14. januarja. — Na levem bregu Mozcle je dobro
Slovence je zastopal Mr. lgn. Hudč, Srbe Mr. Sremae, zastopnik Hrvatov Mr. Fr. Obradovič zaradi po*la ni mogel prisostvovati seji. Zastopani so bili tudi Rusi, Poljaki, Ukrajinci. Cehi, Slovaki in Lit vine i.
Predsednik županovega odbor* Mr. Charle* B. Alexander je o ivoril sejo, pozdravil navzoče in rekel, da mora mesto prirediti srb ski misiji prisrčni sprejem, da iz razimo simpatije do naroda, nad čegar deželo je prišla nesreča, ka tere sam ni zakrivil; izrazimo u panje, da se bo dežela povzdignila do napredka in prr»speriteie.
Nato je prišel v dvorani mestni župan Hylan. ki je pozdravil de legate in jim želel uspeha t«*r sc jim zahvalil, da so bili takoj pri pravi jeni odzvati se njegovemu po zivu.
Zvečer ob 8. uri se je vršila seja slovanskih zastopnikov v Srbskem Domu na 44H W. 22. eesta. Sejo o-tvori profesor Mr. M. I. Pupin in v kriitkih potezah razloži veliki po men srt>ske misije za slovansko in posebno še jugoslovansko stvar Po njegovem poročilu se bo cela slavnost vršila sledeče: •
V	soboto 19. januarja ob treh popoldne ho sprejem pred mestni hišo. S treh strani bodo tvoril; spalir vojaki, mornarji in polici ja. Na stopnicah pa bodo čakal: posamezni zastopniki, ki imajo na logo, da pozdravijo misijo. V okvi ru se bodo postavila tudi različna slovanska sokolska društva. \V navzoči bodo ob spremljanju god be zapeli "Hej Slovani*', Srbski himno in Star Spangled Banner.
Zastopniki posameznih narodnosti bodo vročili misiji pisane po zdrave, katerih prepisi bodo oddani časopisom za publikacijo.
Vsakdo je pri sprejemu dobrodošel. Na trsr pred mestno hišo mo ro priti pri sprejemu vsakdo, ki se izkaže z vstopnico, katero mor<. dobiti pri lgn. Hude, 82 Cortlandt St., New York; Franku Primožič. 1181 Trinton Ave., Bronx, N. Y. in Franku Giovanelliju, 858 Ali thony Ave., Ridgewood, L. I. Po sprejemu se poda misija v čete uspešno'stanovanje Rodman Wanameker-
ja, ki jo bo pogostil.
V	nedeljo. 20. Januarja ob 10 uri dopoldne priredijo sprejem misije newyorski Slovani v Astor hotelu na vogalu Broadway in 44. ce^>ta. Svečanost bo trajala od 10 ure zjutraj do 3. ure popoldne. Pri tej priliki bodo nastopila različna pevska društva, med temi srbsko pevsko društvo t4Gusle** in razna češka, poljska, litvinska, ruska ukrajinska in druga društva. Ker na ima ta misija mnogo večji pramen za Jugoslovane kot pa za naše severne brate, je neobhodno potrebno, da zapojemo tudi Slovenci in Hrvatje skupno nekaj pesmi. V ta namen se bo vršila v petek zvečer pri Vinko Zevniku, 193
Iz Washingtoiia.
ooo
GLASI SE, DA JE PREVEČ NASPROTOVANJA GLEDE AVTORITETE V VOJNEM DEPARTMENTS — NAČELNIK VOJNO-INDUSTRIJSKEGA SVETA JE IZJAVIL PRED SENATOM, DA JE TREBA MOŽA, KI BO SPRAVIL DEPARTMENTE V SOGLASJE.
-ooo-
m or jen i francoski ogenj razpršil
nemške oddelke, ki so se poskušali Knickerbocker Ave. pevska vaja Srni Črtam v okolici Vfteh slovenskih in hrvatskih pev.
približati natnm Gosjega hriba
Cena vojns-varHevilniti znamk za mesec januar,
februar in marc.
JANUAR:
$4.11. Mn certifikat
Tnw tra»*UtV>n ?4 «1 wlttt the pc*t m**t*-r at X«r tort. V Y. ou Jan.
l»lf*. a* required by the A't of Ortofctr
Washington, D. CM 14. januar j«. V* /vpadno ftroota prihajaj* av-fttrijuli iH»iki in m pripravljajo na
Nemci ixn&jo nor plin.
True translation filed wttti (He post nuuotor at Xew York, X. Y. on Jan. 13, 1018, as requ' «! by *»wr Act of Octobrr «, 1917.
Rotterdam, Nizozemsko. 14. jan Kakor pripovrdnj^jo izpnieeni an-jflettti ujetniki, je Nemčija vpelja-
skih društev. Vabljeni pa so trudi posamezniki, ki znajo peti, pa niso pri nikakem pevskem društvu. Zapeli bomo *'Slovenae, Srb, Hrvat*-in 4•Slovan^.
Polejf Iffn. Hude-ta, ki je bil izvoljen že na zadnji seji, so bili danes izvoljeni v županov odbor, da zastokajo Slovence, še Mr. Fr. Primožič in Mr. Fr. Giovanelii.
Bazna slovenska društva, bodisi podporna, izobraževalna, ali kakršnakoli naj bi se ravnala po vzgledu čeških, poljskih, slovaških, ruskih, hrvatskih, srbskih in drugih drištev, ki bodo korpora-tivo prisostvovala sprejemu; nekatera tudi z društvenimi zastavami. Tndi *loven*ka društva naj bi
poskrbela, da bodo častno zado-pana. Kratek je sicer eas, da bi bilo mogoče sklicati seje, zato pa naj bodo te vrstice napisane v to svrho, da pridejo člani rasnih dru-tev t soboto o pol treh pred meat
Trne translation filed wtth ihe post mastor nt NVw York, N. Y. on .Tan. 15.
1 »18, as required by the Act of October 8, 1917.
Washington, D. C., 34. januarja. — Daniel Willard, načelnik vojno-industrijskegea sveta je danes pričal pred senatnim preiskovalnim vojaških odborom, ter predlagal ustvarjanje zadnjega munieijskega ministrstva. Predvsem pa naj hi se podvrglo vojni department popolni reorganizaciji in centralnemu nadzorstvu.
Willard, ki je bil danes prva priča, je opozoril odbor na to, da se je ustvarilo pomožno komisijo narodne o-brainbe kot mirovno organizacijo, potom katere naj bi se zagotovilo informacije glede" industrij v slučaju vojne.
—	Pričeli smo z delom na nekak nagel način in v čudili atmosferi, — je izjavil 011. — Naša organizacija je bila v pretežni meri prostovoljna ter ni imela nobenega zakonitega ozadja. Nobenega zveznega urada ni bilo, ki bi podpiral celo akcijo.
Pomanjkanje koordinacije med različnimi agentura-mi zvezne vlade sc je spjošno priznavalo, — to je izjavil tudi Mr. Willard, vendar pa je dal izraza prepričanju, da bo mogoče izvršiti nakupe s pomočjo desetih ali dvanajstih samostojnih nakupovalnih agentur. Bilo je težko dobiti na razpolago vsa dejstva ob pravem času. Ta dejstva pa so nam dala na razpolago informacije, ki smo jih želeli.
—	Ko sem postal predsednik industrijskega sveta, sem še vedno vstrajal pri prepričanju, da je treba centralnega nakupovalnega medija, kateremu naj bi načeloval en človek. —
Tajnik Baker pa je nasprotno naprosil Mr. Wiliar^a, naj se vzdrži vsake izjave, dokler ne bo on sam objavil svojih reorganizaeijskili načrtov.
—	Sprva sem imel kaj malo zaupanja, — je rekel Willard, — da bi mogli pripraviti vojni department do reor-ganizacijskega dela. < V bi pa bili na čelu armadnega vodstva možje kot je liapriiner general Goethals, bi se lahko po mnenju senatorja Willarda uspešno izvršilo vse potrebno.
Po njegovem mnenju potrebujeta armada iu mornarica koordinacijo ali skupnega delovanja, kar bi se lahko izvršilo z izvedbo načrtov kot se jih je predložilo vojnemu tajniku Bakerju.
Senator Willard je izjavil:
—	Ves načrt ima le eno napako. To je dober načrt ter se ga lahko prestavi v akcijo, vendar pa je v svojem bistvu le prostovoljen. Če bo sodeloval vsak posameznik, bo načrt uspešen.
Ravno raditega pa je slab, kajti potreba ga bo napraviti uspešnega. Zasedaj pa sem prepričan, da ni treba samo enega načelnika z ozirom na dobave vojnega materiala.
Washington, D. C., 14. januarja. — Velika množina vojnega materiala vključno miljon dolarjev vrednosti živil je bilo uničenih; glavni stan ameriškega kvartirske-ga mojstra je bil uničen vsled požara, ki se je pojavil da-nes v barakah v Washington!!, v katerih so bile nastanjene pionirske čete.
tvv požarna bramba mesta je bila pozvana na pozo-risce, da se bori proti plamenom, ki so postali §e bolj mo goeni vsled eksplozij številne zaloge gazolina, nagroma-denega v enem delu poslopij. Opaziti pa je bilo tudi številne druge eksplozije.
Po trdem boju, ki je trajal celo uro in pol se je posrečilo pogasiti ogenj. Ogroženo je bilo tudi skladišče, v katerem se je nahajala municija za malo orožje, a vojaki so odstranili zaloge, ki so se nahajale tamkaj.
Glede postanka ognja se ni izvedelo ničesar v ofici-elnih krogih, vendar pa se domneva, da je bil požar podtaknjen.
ustmeno naznanili društvenikoin da pridejo k sprejemu.
Ali bomo ob tej priliki pokazali, da smo Slovenci sploh še zmožni za kako skupno delo?
Newyorikixn pevskim društvom.
Ko prihaja v uaše m»-*to minija arbnkega. naroda, je potrebno, da jo pozdravi tndi jugoslovanska pesem. Naši severni bratje so se že pripravili, da zapojo pri tej priliki nekaj svojih pesmi. Tudi srbske "Gnsie" *e bodo oglasile in nikakor ne smemo iz ostati Slovenci in Hrvatje. Pri tako važnem dogodku vse ctrankar-
pričanje, pokazati se moramo, da imamo vsi en cilj: zed i njen je Jugoslavije . Pri tem pojmu »e združimo 111 dogovorimo se pozneje, kako.
Slovenska pevska društva naj «e setftanejo v petek, 18. januarja ob 8. uri zvečer pri rojakn Vinko Zevniku, kjer bomo imeli pevsko vajo za pesmi "Slovenec, Srb, Hr-tvat** in "Slovan". Tudi oni. ki ,uiaio pri nobenem društvu, pa eo .bili kdaj in znajo peti, naj pridejo Samo enkrat se združimo in poka* žimo jugoslovansko vzajemnost. Kdorr rma le še količkaj slo1 skega čuta v svojem srcu, p« peti, mora biti v petek pri vaji
[ Na »videnje!

GLAS NARODA. 15. JAN. 1918. -
uOLAS NARODA

(Slovenian Daily.,
Owned and publixhed by tb^
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation. i
I HANK WAKsr.Ii, Presiiieut.	LOUIS BENEfHK, Treasurer.
ft Bu^aesa ot the corporatioo and addrvMe* of above officer*: '
'»rtlandt Street, Borougb of M ail ha tta a. New York City, X. Y.
» \t-lj«. list xa Ameriko .Za celo l**to za mesto New York $5.00
to................... $3.50 Za ik>I leta za tnenrto New York.. 3.00
.................... 2.00 Za tVfrt leta za mesto New York 1.50
la.................. 1.00 Za inozt-mistvo za celo leto...... "6.00
mm
V.n 1*1«» la
aa poi i< '/m «Vt rt
As NAItuDA" izhaja vsak dan izvzx»m»i nwlelj in praznikov.
"O L A S NARODA"
("Voice of tli« People"t
Ismied every day except Sundays and Holidays Suhwriprion yearly $3.50.
.Xdvetliittewiesrt on
brez podpita In o*ptmoKti «e ne priobCiijejq. 1 H-aar uaj se blagovoli iwAlljacl po — Money Order, i k taja naročnikov proximo, da ne nam tudi prejšnje bivališče naznani. da hitreje najdemo naslovnika.
l>«>piv«B in ]Mt£iljatvam naredite ta naslov: "GLAS NAROD A**
New York City.
Ttdefan : Cortlandt.
Zadeva Jugoslavije.
kiatkitn je prišla v Združene države srbska voj-ja, kateri napeljuje eden najbolj uglednih in ili "tri»škili rodoljubov in javnih mož, dr. Milen-
Ve
A ;i
< V
ojcui nagovoru na senat je obrazložil v jedernatih -i j tli besediih razpoloženje srbskega naroda ter se <ot moža, ki iskreno in dejansko ljubi svojo doti ima vpogled v svetovno zgodovino in ki ve. kak-stvari, ko se bo končala sedanja svetovna vojna. **pu dr. Vesni<'a in drugih članov srbske komisi-lejanski s žrtvami potrdili vero v jugoslovanski roji nasproti pocenjanje nekaterih v Združenih ki domnevajo, da so vzeli v zakup eelo jugoslo-lisel in ki si prilaščajo diktatorsko moč nad na-»kolenja in izvora kot je trpeči v starem kraju, i mislimo s tem, je znano vsakemu. • •ba je javno izjaviti, da mislimo s tem predvsem :msko Kancelarijo, don Nika Grško vi ^a in eelo se zgrinja kmg njega.
' družba pa ras i tov. iikoriš<Vvaleev in puhležev n ni para na svetu.
»je delovanje utemeljujejo v boju za Jugosla-tvo, a v njih ni niti trohiee resniee in odkrito-

lil
V
so sj m »znal i tudi ofieielni krogi, ki dejanski zasto-risti Jugoslavije in predvsem srbske države, -o spoznali vsi, katerim je v resniei mar blagobit vnuskih dežel in ki niso zaverovani edinole v denar korišranje ubogih in nezavednih jugoslovanskih »eev v tej deželi.
,|!«-p>i primer uganjanja teh ljudi je velika reklama IN.^lali v svet z oziroma na pošiljanje denarja t ;t.i s ]x»srednvaujein srbskega Rdečega križa v Že-
- list je |K> praviti razkrinkal počenjanje teh Iju-r»-prečil jxjtom odgovornih oblasti v Wasliingtonu. nasi ljudje izgubili še več denarja kot so ga že mo-
\a tozadevna vprašanja so nam oblasti odgovorile. \li srno z dokazi podkrepili svoje domnevanje, da je celi akeija neuspešna in da bo šel denar edinole v privatne i-..ke, m« <la bi kdaj dospel v rj!;e onih, katerim je bil na-
uienjen.
Xa vsa ta naša zavračanja akcije Jugoslovanske Kan rrlanje nam niso odgovorili niti z eno, besedico, kar je im j večji dokaz resničnosti in istinosti naših izjav.
4 i »sjNHla krog Jugoslovanske Kancelarije se sedaj izgovarja, da je razposlala tozadevne cirkularje pred na-I»vedjo vojne Avstriji in sicer v dobri veri, da bo mogoče P zijati denar v Avstrijo ter v ozemlja, okupirana od A-vstrijeev ii» Nemcev.
I\» jr bilo dejanski resnično vsaj kolikor smo čitali v Uatiii.
Stvar se jj«* pa drugače zaobrnila.
Jugoslovanska Kaoeelarja je dobro vedela o sklepu zvezne administracije, da hoče slednja na vsak način prekiniti vsak prmet s rentralnimi zavezniki ter ozemlji, ki bila zasedena in so še zasedena od njih.
Takozvani vojno-trgovaki svet je v posebnem sporočili našemu listu izjavil, da so vsake denarne požiljatve v Avstrijo, Nemčijo in druge centralno zavezniške dežele pr<-povedane in tla je sploh izključeno, da bi se uredilo de-narno-poštni promet s temi deželami.
Kljub temu, da je to vedela Jugoslovanska Kaneelarija, je še nadalje oglašala ter izjavljala, da lahko pošilja denar v stari kraj.
Jugoslovanska Kaneelarija nam je strašno zajnerila. da nismo priobčili njenega j*>ziva.	»
Da ga nismo priobčili, nam je narekovala le čista pamet in poznavanje razmer.
Omeniti j>a je treba, da njih izgovor glede vojnih razmer popolnoma nič ne velja, kajti šest dni po napovedi vojne nas je .Jugoslovanska Kaneelarija v svojem listu na naravnost nezaslišen način napadla, ter nam očitala izdaj stvo nad jugoslovansko stvarjo, ker nismo po treznem premisleku priobčili omenjenega
Gospodi smo zaenkrat preprečili njih sleparske na-, in sedaj —
Ker pa brez denarnih virov ne morejo izhajati in ker
" da bodo v
najkrajšem času vprizorili nove makinacije.
Glede tega pa smo neprestano na straži ter jih ne bomo pustili iz oči, dokler jih popolnoma ne razkrinkamo in pokažmo v njih celi nagoti.
To je naša naloga in tej nalogi služimo verno brez obzira na desno ali levo in brez obzira na posamezne interese posameznih ljudi.
Srbska komisija, ki se mudi sedaj v Združenih državah, predstavlja srbski narod kot je, narod mnčenik, in ta komisija nima nobenega opravka s političnimi akrobati in sleparji, ki se hočejo polastiti jugoslovanskega javnega mnenja v Ameriki.
-ooo--
Dopisi
-ooo-
Racine, Wis.
Sneženi valovi so priplavali v mesto Racine. V nedeljo ob 3. uri zjutraj je pripihal močan veter, nakar je začelo snežiti in snežilo je celih 24 nr. V tem času je bilo več človeških žrtev, posebno na želoznieah. Poulične železnice so
Southvi?w, Pa.
V tukajšnji na-^elbini je precej Slovencev, pa le bolj berejo kot •pa pišejo, zato mislim, na je na mestu, da jaz spregovorim o tukajšnjih ra/meran v priljubljenem nam listu 41 Glas Naroda".
Kar se tiče dela, je še preeejjbile vstavljene za 18 ur. Ko je po-povoljno in vsakdo, ki hoče de- nehal veter, se je še-le moglo do lati, se lahko pošteno preživi, da- enati. koliko snegu je zapadlo, si nam velika draginja praznil Visok je od 4 do 6 čevljev. Po žepe.	(dvoriščih era je še več: pravijo,
Naš rudnik je bolj podoben 'da do S čevljev. Po eestali so ve-kaninoiocnn in kdor pride tu-semj likanski Kupi, tako da človek niti
na drugo stran ceste ne vidi. Ves promet, posebno pa famuerski, je zelo oviran. Manjše tovarne .sploh niso mogle obratovati, ker ni pri-
za deiosn, jo hitro odkuri drugam.
Na društvenem polju dobro napredujemo. Imamo dve društvi
in ima vsakdo priliko, da se za j šlo na delo dovolj delavcev. Vse varuje za slučaj nesreče. Vendar, to je škoda za delavce, pa tudi za pa se he dobe rojaki, ki niso za-j podjetnike. Družine, posebno rev-varovani pri nobenem društvu in ne mo-ra jo mnogo pretrpeti, ker ko jih doleti nesreča, pa se obra-j nimajo dovolj premoga. Moke in čajo do usmiljenih rojakov. Zato sladkorja se je še prej dobilo tež-.pristo-pajte k društvom sedaj, ko'ko, ko promet ni bil oviran; zdaj je še čas, da vas ne bo nesreča'menda bo teh stvari popolnoma a j; šla nepripravljene	(zmanjkalo.
Vojne še vedno noče biti konec.f Odobravam dopis g. Ignacija
Kajzerja in Karola bi bilo treba poslati v puščavo Saharo, kjer naj bi vsega hudega vzela konec. Bolgarskemu carju bi jih bilo treba Mmeiati na njegov veliki nos. da bi pomnil. Potem bo šele nastala po svetu prava demokracija. Na miljone ljudij so že pomorili in še nimajo dovolj.
Pred Kratkim Je .zapadel sneg. toda še ne tako hudo. Zima je precej ostra, pa upam, da bo kmalu boljše.
Pozdravljam vso citatelje in či-tateljiee "Glas Naroda".
F. Stiner.
Stržinarja in me veseli, da se res časi izpreminjajo. Tudi jaz sem rojen Vrlmičan in prijemam za orodje, s katerim Ti bom prišel pomaigat delati hišo vseh v Wau-kegamf -stanujočih Slovencev.
H koncu teh vrstic ipa kličem vsem Siovenceim, da se združimo in začnimo z delom ter si postavimo ognjišče, zakurimo ogenj, pri katerem se bodo greli še pozni potomci našega naroda.
Vsem zavednim Slovencem želim obilo sreče in napredka v novem letu, nemškemu kajzerju pa vislice.
F. N.. Vrlmičan.

-ooo-
Pismo slov. vojaka
■ooo*
Alcatraz Island, CaL
Ker so zadnji čas slovenski vo-jaki-dopisniki, kateri služijo v armadi Strica Sama, nekaj utihnili, zato sem se namenil napisati nekaj vrstic, da ne bo kdo mislil, da nas je Nemec že vse kar v oblicah pohrustal.
Sesti mesec je, odkar .sem vpr vie wblekel uniformo ameriškega vojaka in lahko reeem, da se mi ni nikdar prej v življenju tako dobro godilo, kakor v tem kratkem -času. Posebno, odkar se nahajam v krasni Calif orni ji, ga prav imenitno pihnem. V tem ča-»r sem se vozil dvakrat skozi cele Združene države. Bil serm naj prvo v Fort Sloeirm, ,N. Y., kjer sem se vpisal. Od tam se nas je' odpeljalo dva [polna vlaka, nad ti-ioč po številu, naravnost v Camp Kelly, Texas, kjer sem bil sedem Uxlnov. Kraj se mi ni psrav dopa-dai radi prehude vročine in neznosnega prahu. Zato sem bil tudi jaz z drugimi vesel, ko smo jo zopet odrinili proti New Yorku ter se spet za kratek čas vstanovili v Camp Mills pri Miueota, Long Island, N. Y. Do tedaj sem bil pri zrakoplovnem oddelku in že smo so pripravljali, da bomo šli čez "lužo". Kar me pokličejo neki dan v "Orderly ten£'\ kjer mi pokažejo pismo iz glavnega poveljstva. V pismu je stalo zapisano, da bom prestavljen od zrako-plovsrtva k Disciplinary Barracks Guard na A-lcatraz Island, Oal. Zakaj so to storili, še danes ne vem; Zdi se mi pa, in kakor mi je' tudi nioj takratni stotnik namignil, da radi tega, ker sem bil ro-! jen v Avstriji. Jaz eem se skliceval m moje tukajšnje državljanstvo, ali on je rekel, da mu je si-, o«* žal, ali da se ne da nič predru-ga&U.	1
In tako sem že po preteku treh tednov svojega ondotnega bivanja spot pobral šila in kopita ter jo mahnil od Atlantika do Pacifika. Vozil sem se sam brez kakšnega nadzorstva. Imel sem prosto vožnjo, ki je bila nad vse krasna, posebno še radi udobnosti vožnje v Pullmanovem vozu, kjer sem ponoči lahko spal.
&e predno sem se podal na pot, som »al obiskat prijatelje in znance v Forest City, Pa. Tam mi je priredilo zabavni veieer nepozabno pevsko društvo "Zvon", katerega zvesti pevec sem bil že od njegove vstanovitve. Oni vočor mi ostane v neizbrisnem spominu. Kako mi je srce utripalo, ko je zopet .zadonela divna slovenska pesem; posebno mi je globoko v srce segla ona krasna:
Ko meni v daljnom svetu Oko po njej rosi, Ob v ari Bog te v cvetu, Planinska ra^a ti!...
Zato srčna vam hvala, dragi mi pevci in >evke, ter vsem, ki ste bili nrovzoči oni večer, za izkazano mi naklonjenost. Obenem vam kličem: Delujte nevtrudno za milo našo pesem; negujte jo, kakor neguje skrbni vrtnar belo lilijo! Vas pa, drage rojake v Forest City, prosim, pomagajte pevskemu društvu ''Zvon", kakor do sedaj. Vedite, da se pevci in pevke za vas trudijo in sploh za po-vzdigo našega trpečega naroda.
Otok Aieatratz, kjer zdaj bivam, leži v luki mesta S an Francisca, od katerega mesta je komaj- dobro miljo oddaljen. Takoj, ko sem prišel semkaj, so mi dali "permit pass, zato grem lahko v mesto vsak večer, ob nedeljah in praznikih pa lahko cel dan. Mnogi se
take priložnosti kaj pridno poslužujejo. Posebno prve dni po plačilnem -dnevu jih ni mogoče obdržati doma. Nekateri so silno lahkomis'ljeni m ker ne morejo trpeti cente v žepu, zato so že precej drugi dan "suhi". Potem pa celd mesec "fehtajo" cigarete in seveda tudi denar. Človek se mora dostikrat kar gluh narediti, drugače bi moral ž njimi vred tuliti, ker bi niti za znamke in pi ■salni papir ne imel.
Ker sem po poklicu kovač, so me zopet prestavili iz Disciplinary Barracks Guatrd v Quartermasters Corps in sem zaposlen redno v kovačnici, kjer laidzoru-jem pri delu kaznjence, katerih je tukaj precejšnje število. Največ je takih, kateri se pokore radi različnih vojaških prestopkov.
V posebnem poslopju je zaprt nek bivši nemški konzul, ki je posloval pred napovedjo vojne Nemčiji od strani Združenih držav v mestu San Francisco. Ž njim je zajtrto tudi njegovo konzularno osobje, ki je bilo ž njim vred aretirano radi sovražnih dejanj proti našej vladi.
Iirano imamo izvrstno in v izobilju. Pri jedi nam strežejo kaznjenci, ki dobivajo isto hrano kakor mi vojaki ter jim še vselej ostaja. Tudi gori omenjeni nemški jetniki se ne bodo mogli pritoževati, da ni naša vlada ž njimi lepo ravnala, kajti tudi oni dobivajo ravno isto hrano kot vojaki. Posebno božični dam mislim, da so mogli kar strmeti nad bogato obloženo mizo, na kateri so bile same okusne jedi.
Na božični dan sem bil pri maši v San Franciscu v ondotni slovanski cerkvi, h kateri spadajo tudi tam bivajoča Slovenci in Hrvati. Pel je dobro izvežban pevski izbor, le nekaj sem pogrešal, namreč milo doneče slovenske božične pesmi. Manjka, slovenski ipevovodja. Igra jim neka Ameri-kanka, ki ni naše narodnosti.
Medtem ko citam v časopisih o hudi zimi, katera vlada v vzhodnih državah, je tukaj še vedno primeroma gorko vreme, tako da me še ni zeblo to zimo. Le škoda, da zimski čas večkrat megla leži,-včasih se šele proti poldnevu iz-čisti.
Zvečer si kratim eas s čdtanjem "Glas Naroda" ter s pisanjem ■mojim prijateljem in prijateljicam.
Tem potom se vsem, kateri mi večkrat pišejo, lepo zahvalim, posebno oni gospici v Jolietu, ki mi je poslala za Novo leto kranjske klobase in potico ter škatljo dobrega "candy", kar mi je izvrstno dišalo. Slovenska dekleta so bolj praktična "kakor druge Ame-rikanke m vedo, kjo vojaka či ženi žuli. Amerikanke pošiljajo svoj ion fantom kar cele zaloige čokolade in bonbonČkov, kar se pa ne more primerjati h kranjskim klobasam in potici, kar mi boste gotovo pritrdili. Priporočal bi tudi drugim našim dekletom, katere imajo svoje "hobby-je" v armadi Združenih držav, da jim pošljejo kakšno kranjsko klobaso ali kos potice včasih v pozdrav. Prepričan sem, da bi jim ravno tako dobro došlo, kakor pismo, natlačeno ljubezni.
Imel bi še več stvari poročati, pa se bojim, da bi postal moj dopis dadjši, kakor kranjske klobase in primorske salame skupaj; zato rajše: neham.
Ob koncu pozdravljam vse Slovence in Slovenke ter slovenske vojake sirom Združenih držav, iposebno pa pevce in pevke v Forest City, Pa., in seveda ono go-spieo v Jolietu tudi. Želim tudi, da bi kmalu zmagala demokracija nad nemško-hunsko brutalnostjo. Na zdar!
Kari Kovačič, Quartermasters Corp,
Alcatraz Island, Cal.
f
151:
Jugoslovanska

Katol. Jednota
—{g
Ustanovljena leta ^98 — - Inkorporirana leta 1900.
Olavni urad v ELY, M INN J
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251, Conemaunh, P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Loraia. Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik. GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago El IVAN YAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPNTK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, !H
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PEj^DAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland OhJc PRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver' Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn,
Vil dopisi, tikajo« se uradnih zadev, kakor tudi denar*, toffijatre, naj se pofiljejo na glavnega tajnika Jednote, w pri •ofbe pa sa predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov m m kod* •Sfraia.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Dr. J. V. GRAHEK | ediii aloTCBsli utnmk ? Ptmsylytniji
H.*
POZOR JLOJAKI
ki ste zaposljeni pri obrti za izdelovanje ženskih, možkih in otročjih •klobukov in slamnikov
Vsakemu je znano, da je čas po godbe, ki jo je imele naša unija z leta 1915, potekla zdne 1. oktobra 1917. Trajalo je celih 10 tednov, predno so gospodarji sprejeli nove zahteve. Unija je imela medtem časom 25 konferenc z delodajalci, kar je znak. da je stalo mnogo truda, predno se jim je dokazalo, da so naše zahteve upravičene. Posebno težko jih je bilo pridobiti za povišanje plač in pa za priznanje, da morajo biti organizirani vsi delavci in delavke, ki so zaposljeni pri izdelovanja klobukov ali slamnikov.. Povišanj« plače je od 15 do 25 odstotkov, ao-
razmerno od kosa. Nadalje je določena minimalna tedenska plača $30.00 za operetorje ter $23.(K) za blokarje in sicer za 49 delavnih ur v tednu.
Skušajte rojaki tudi po drugih naselbinah, da se pridružite naši organizaciji, ki je edino prava in koristna za delavce pri slamnikar-ski obrti. Imenuje se Ladies Straw Hat Union U. II. S. & K. 31. in v New Yorku ima Locals 24., 42., 4*. in 45.
V prihodnjih številkah "Glas Naroda" bo priobčena dobesed} na pogodba, katero so priznali delodajalci Greater New Yorka. dne 26. decembra 1917 in takrat je bila podpisana od zastopnikov gospodarskega Združenja.
POGOVOR.
Spisal Josip Lovrenčič.
Kaj vzžarele so oči vam, očka srebrolasi?
"K meni se po vračajo Jopi. mladi Tijsi! "
In nič več ne čutite, tla vam lice velo j '"Nili da življenje zgubalo mi čelo!"
Zopet kakor jeklo so vam močne roke? "Pa, z veseljem brazde reziil '-i globoke!"
Kaj pa srce, očka, vam ie tudi mlado? "Ni več. žalfbože, a bilo bi rado!"
Oropani belgijski g.-cbovi.
Washington, I). C., 14. januarja. Bronasti kipi na belgijskih pokopališčih so bili odvzeti za vojne amene, kakor pravijo današnja poročila.
VESELJE DOBREGA ZDRAVJA
VŽIVAJ0 ONI, KI RABIJO FATHER M0LLINGERJEV ČAJ.
GLASOVITO SAMO RASTLINSKO ZDRAVILO PREDPISANO PO SVETOVNO ZNANEM DUHOVNO-ZDRAVNIKU JE DOKAZAN BLAGOSLOV BOLNEMU ČLOVE-ČANSTVU PO amtvrtkt
Father MollinKerjev glasovi t rastlinski čaj se rabi v Ameriki nad 50 le L On je prinesel to Čudovito formulo semkaj iz Evrope kjer Je bila dobrota iatega znana tisočerim. Sestavljen je z izbranih rastlin, listja, skorje, Jagod in rož. J«- zdravilo za stare In mlade.
Father Molinger je bil glasovit kakor uspeSen xdruvnik. da ga je na tisoč« obiskalo za zdravniški nasvet, ko je bil duhovnik cerkve Mt Troy, Pittsburgh, I'a. On se Je uC-il medicine na Ogrskem. Nemčiji in Italiji predno Je postal duhovnik. On Je vedno trdil, da snovi v njegovem čaju nadkriljujejo najboljše rastlinsko zdravilo na svetu.
Da moč in krepost teleau, napravi krt in meso in vrne čvrsto zdravje In zdrava lica.
Father Motlingerjev glasovlt rastlinski čaj priporočajo trpeči na revmatlzmu ir. želodcu. Za bolezen v želodcu, zaprtje, pline gorečico in izgubo teka, težki počut le par doz in zagotovi zdravje.
Ta Cisti kri, in blstrost oči bo v kratkem pokazala izboljftanje. Pov*pefii prebivanje In spali boste mirno ponoči.
Father MoUingerjev GLASOVIT RASTLINSKI ČAJ ozdravi In zabranl zaprtje. Največ bolezni Izvira radi zaprtja. Pazite, da so čreva vedno odprta in obranili se boste težkih bolezni.
Ta glasovi t čaj hitro odstrani bolezen in nervozni glavobol.
Njegov učinek na vse organe človeškega telesa Je tak, da bi ne smel brez ene Mcatlje blU noben moški in nobena Ženska. Ako hočete vzgajati družino in želite, dn bode žena in otroci zdravi, potem mora vsak član v družini vzeti dvakrat v tednu ta čaj. Koncem leta boste imeli razliko pri računu za zdravnike.
Vsem bolnim, oslabelim in Izmučenim čitateUem priporočamo Father MOLLIN-CERJEV^ GLASOVIT RASTLINSKI ČAJ KER VSEBUJE SESTAV ZA KRI JETRA, ŽELODEC. LEDICE, ČREVA IX MEHUR.
DRŽITE NOTRANJE ORGANE ČISTE IN ZDRAVE IN PAZITE NA ZUN\J-NE DOBROTE.
Ako trpite na prehladu, vzemite čašo FATHER MOLLINGERJEVEGA GLASU VITEGA RASTLINSKEGA ČAJA PREDNO GRESTE SPAT. TA ODSTRANI STRUP IZ TELESA. PROVZROČI POTENJE IN DRUGO JUTRO NE BOSTE NITI ZNALI. DA STE BILI PREHLAJENI. PONOVITE TO ZA DVA ALI TRI DNL OSEBE. KI RABIJO FATHER MOLLINOERJEV GLASOVIT RASTLIVSKI ČAJ OB ČASU MRAZA IN NEVARNEM VREMENU ZA PLJUČNICO POTEM SE OBVARUJEJO PRED TO SMRTNO NEVARNO BOLEZNIJO.
KAKO SE NAROČI PO POŠTI.
PIŠITE NATANČEN NASLOV. ULICO, KRAJ, POŠTO IN DRŽAVO. PRILOŽITE ti (V GOTOVINI, ZNAMKAH, MONEY ORDER ALI REKOMDIRAJTE PISMO )
Velika družinska škaUja. 5 mesecev zdravljenje se vam poSlje takoj po prejemu naročila. Pošljite lOc. za poštnino in rekomandacijo.
Naslov:
THE MOLLINGER MEDICINE COMPANY 21 MoBiiiger Building 12-14 Stmt Park Way, N. 8. Pittsburgh, Pa*

GLAS XABODX 15. JAX 191?



_
Protestantizem, reformacija in Slo-
wm
venstvo.
-ooo-
Pml j*ar duevi j<* iz>* i v u-iii listu članek, v katerem je nek dopisnik razpravljal «• reformaciji in protirefor-
nuu iji na Slovenskem.
Ves čl« ne k ima namen poveličevati delovanje katoliške eerkve in nj»- zastopnikov, katerim ima baje slovenski narod zahvaliti sv« »jo eksistenco ter ohranjen je do da našnjega dne.
V kritični osvetljavi zgodovine pa je stvar seveda popolnoma drugačna.
Človek, ki študira razmere, ki so vladale v času re-formaeije in protireformacije, se mora znati uživeti v razmere, ki so vladale v dotičnem času.
Kdor ni zmožen kaj takega, ni sposoben soditi pravično in naj ima še toliko zgodovinskga materijala na razpolago in naj črpa še iz toliko virov.
Prvič ugotavljam, da me pri naslednjih izvajanjih ne vodi nikaka malieijoznost proti katoliški eerkvi kot instituciji. S tega stališča je treba sprejeti vsa moja izvajanja in to omenjam, da izpodbijem vnaprej vsako eventuelno kritiko v tem ozim.
Nemška reformacija je bila le del velikega gibanja, ki se je pojavilo v srednjem veku po celi Evropi.
Korupcija katoliške duhovščine s papežem vred je dospela do svojega viška. Najbolj svete stvari za katoličane so bile prodmet trgovine, in privatno življenje duhovnikov je bilo tako, da je vzbujalo ogorčenje celo pri najbolj posvetnih ljudeh.
Proti tej korupciji in tej gnjilobi so nastopili v različnih deželah možje, katerim je bila res pri srcu čistost v mislih in dejanjih. Ker pa so živeli v temnem srednjem veku, so seveda zamenjali nauk sam z osebami, ki so ga propagirali.
Rekli so:
•— Krščanska vera. kot jo uče ti razuzdanci, ne more biti v polni meri prava, kajti nje predstavi tel j i žive vse drugače k«it učijo ali kot bi morali učiti.
Prišlo je do tega, da je postalo eelo verstvo le obredna stvar, ceremonija, za katero ni tičalo nič.
Nalik tiln tskim naivnim molitvenim strojem, ki sc vite > jH»močjo vetra ter jwmavljajo molitve, dvigajoče se k večnemu Hudi, bile tudi srednjeveške krščanske molitve le prazna stvar brez vsebine in iskrenosti.
Vspričo te gnjilobe in te vedno naraščajoče površnosti v verstvu, je jx>vsem naravno, da so nastopili v vseh deželah reformatorji, ki so hoteli zopet vstanoviti v svoji polni čistosti nauk Krista, ki so skušali obnoviti iskre-iiost v veri ter od pravit i socijalna zla, katera so so vgnez-dila med krščanskimi narodi.
O odkritosrčnosti in dobri volji teh mož ne more biti niti najmanjšega dvoma.
Tako je nastopil slavni Savanarola v Italiji, ki je grmel proti korupciji papežev ter klical na večno sodbo vse, ki so jmmI sveeeniškiin plaščem uganjali vse zločine, kar n ]>erverzen človeški duh.
je zgodilo tudi v drugih deželah, v ^vioi, An-kem in v Nemčiji, cčji impulz pa je dobilo to reformacijsko giba-Martina Lutra, vstanovitelja nemškega
je zui« Isto ! i, na i Na.
Z llj
protestantizma. O njegovi osebi nočem tukaj razpravljati. kajti to je pn dmet špecijalne zgodovinske raziskave.
Katoliški kritiki sieer izjavljajo, da je bi! Luter slab človek, slab redovnik in da je bil njegov nastop 1 r izraz njegovih posvetnih želja. Temu nasproti pa se lahko re-c o, da ni bil Luter ni« boljši in nič slabši kot so bili vsi tedanji duhovniki in redovniki, da pa je imel poguma dosti, da nastopi proti tej korupciji, ki je objedla tudi njega. — ter skuša izpremeniti obstoječi red v katoliški cerkvi.
Njegovi nauki so preveč znani, da bi jih ponavljal ter tudi nimajo nič opravka s predmetom, s katerim sc tukaj pečam.
Nauk Lutra se je z velikansko naglico razširil po celi Nemčiji ter deželah, ki so se nahajale pod nemškim u-plivom, med katere je šteti tudi našo slovensko zemljo.
H tem pri hajam na stvar, ki jo imam v prvi vrsti v mislih, namreč slovensko reformacijo in proti reformacijo.
I^isee ocenjenega članka izjavlja, da ima slovenski narod zahvaliti svoj obstoj edinole katoliški duhovščini.
To je pretiravanje, ki je naravnost smešno ter nevredno človeka, ki trdi, da j>ozna vse zgodovinske vire in da je proučil celo zgodovino reformacije in protireformacije.
Edinole omenjanje Valvasorja že zadostuje, v kateri -meri s. gibajo njegove kritične misli.
Valvasor kot tak je dober vir za podatke iz slovenske zgodovine v preteklih dobah, a jemati njega kot mero-dajno inštaneo, kot nepristranskega kritika razmer v dotičnem času, je nad vse naivno.
8 tem prihajam na predmet sam.
Keformaeijc, to je nemške reformacije, ki je s svojimi uplivi tudi posegla na slovensko zemljo, ne smatram le za duše*koven, temveč tudi za socijalen pojav.
S korupcijo duhovništva v srednjem veku je šlo roko v roki tudi neizmerno zatiranje navadnega ljudstva od Ftrani plemstva ter cesarske gospode. V onem času so se nadalje še vedno vršili vpadi Turkov, kar je še bolj povečalo trpljenja našega naroda.
Narod, prepuščen samemu sebi, zapuščen od vseh in zatiran od vseli, je bil zbegan in ni videl ne kod, ne kam.
Nalašč puščen v največjem siromaštvu, je živel naprej svoje dni iu povsem razumljivo je, da je željno sprejel se, kar mu je obetalo boljšo eksistenco.
Z reformacijo je prišel v naše dežele drug duh. osve-duh, ki je obetal narodu lepše dni.
so bili luteranski predikanti in propa-

ga t or j i nove vere uslužbenci plemstva, ki je imelo pri n<»-'
vem gibanju svoje posebne interese.
Resnica je tudi, da je bilo katoliško svečeništ v<» v isti meri podložno nemškim grajščakom ali pa velikim j samostanskim latifundijem, ki so na prav isti način izrabljali priprosti narod ' svoje samopašne svrhe.
V	tem oziru ni torej treba delati nikake radike ter j je treba iskati korenike tega zla v časovnih razmerah 'Jami]! in v duševnem razpoloženju in stanju sred ne ga veKa.
Kot glavno pa je treba navesti, da narodnostni prin cip v srednjem veku sploh ni obstajal.	•
Nihče se ni brigal za narodnostne meje, nikdo ni znal razlikovati med Slovenci, Hrvati, Nemci in Italijani.
Narodnost je bila omejena na teritorije in dt žeie in so bili Kranjci, Štajerci, Primorci, ne da bi prišel pri tem vpoštev skupni jezik.	j
Trubar, Dalmatin in drugi propagatorji nove vere so s pomočjo nemškega plemstva pričeli izdajati nabožne knjige v slovenskem jeziku in za to jim gre večna slava, j
Kakšni so bili nagibi, Id so jih vodili pri tem, je stran ska stvar. Gotovo je, da jim ni šlo za slovenski jezik, za prebujenje naroda, za njega emancipacijo ter oživijenje narodne samozavesti in narodnega duha.
V	tem ozim so bili pieveč srednjeveški, preveč omejeni in pravi otroci svojega časa.
Dejstvo samo pa je, da so izdajali slovenske knjige in da je slovenski narod prvič v svoji zgodovini videl kot v ogledalu besede, ki jih je govoril.
V	tem smislu znači reformacija za Slovence preobrat, dasiravno nezaveden, a kljub temu koristen.
Vsled tega pa je tudi neumno govoriti, da ima slovenski narod zahvaliti svojo ekesistenco edinole izjalovljenju reformacije, to je nastopu protireformacije.
Slovenski narod kot je živel v srednjem veku, ima zahvaliti svoj obstoj ljubezni, ki ga je gojil do svojega jezika, šeg in navad, svoji žilavosti, vstrajnosti in končno tudi splošni nezavednosti, ki je vladala takrat glede narod nostnih vprašanj in narodnostnih mejah.
Če bi bil nemški narod v onih dneh takih misli kot je danes, če bi skušal nasilno germanizirati podložne mu slovanske narode, bi slednji že zdavnaj izginili z zemeljskega površja ter se spojili z nemškim narodom.
Tega pa ni bilo in raditega je vse govorjenje o ohranje nju Slovenstva s pomočjo in pod protektoratom katoliške cerkve prazno in puhlo besedičenje.
Reformaciji, to je širjenju luteranstva med Slovenci, pa stoji nasproti protireformacija, to je gibanje, potom katerega se je nasilno zatrlo med Slovenei novo lutrško vero.
Kar se je uganjalo za časa protireformacije potrjuje do zadnje pičice naša prejšnja izvajanja glede nezavednosti, omejnosti duševnega obzorja katoliške duhovščine v onem času ter iz tega izvirajoče popolne nesposobnosti in nepripravljenosti slednje, da stori kaj za ohranjen je Slovenstva.
Kdor je količkaj čital v kulturni povestnie* Slovencev, pozna slavne grmade ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (Chroen), ko se je engros sežigalo slovenske biblije, psalmarije in druge knjige, izdane od reformatorjev.
Vsak tak ve tudi povest o stari ženici, ki je vlila nekaj olja na eno dotičnih grmad, da bi boljše gorelo.
Škof Hren in ženica sta bila prepojena z istim duhom in oba sta delala v dobri veri, v prepričanju, da bosta napravila dobro stvar, — ne za narod, temveč za katoliško vero.
Kdor se zna uživeti v one temne čase, ju razume ter jima ne more zameriti tega počenjauja.
Ko je svet še vrjel v coprnice ter so javno na grmadah sežigali uboge stare ženske, ki niso zakrivile nobenega zla, je počenjanje škofa Hrena in njegovih podložni-kov ne le razumljivo, temveč naravnost opravičljivo z njih stališča.
Protireformacija je zadušila duševni in literarni po-kret slovenskega naroda.
Res je, da je kmalu nato izšla katoliška biblija, a veliko dobro, ki bi lahko izviralo iz prosvitljenja slovenskega naroda, je bilo izgubljeno za stoletja.
S tem nočem reči, da se zavzemam za reformacijo in da hočem pridigo vati luteranstvo, temveč imam pri teh v mislih le kulturno plat celega gibanja.
Duševna letargija, v katero je padel slovenski narod v času protireformacije, je trajala do časa Napoleona, — torej nekaj več kot eno stoletje nazaj.
Takrat pa je vstal Vodnik ter zapel svojo "Ilirijo oživljeno", on — duhovnik-redovnik. za kar je seveda dobil od svojih predpostavljenih pošteno brco.
Od časov Vodnika naprej in to kljub vsem oviranjem od strani cesarskih in duhovniških oblastih, se je pričel razvoj slovenskega naroda v vsakem oziru in za napredek, ki ga je opaziti v tem času, se ima slovenski narod, kot že omenjeno, zahvaliti le svoji lastni eneržiji, svoji žilavosti in svoji volji, da učaka boljših dni.
Vse drugo je le incident v zgodovini slovenskega na-
New York, N. Y.	Gilbert Potrato.
L
m- čoti i7 njega kako se osipavaiXa nesrečni ženi pa ?»toji 3e »trai-j
n«ijief»*e, najnežnejše eveTje m!a-|ncjši zmagovalec, demon alkohol! •I kako i>a«lajo v blato dehte-; v najostudnejši obliki.
mIado>tn<: Motne. plašile oči btrtfaj > nesreč nn*i <>bnpati<». skoro proseče p<» fde
•	nedolžnosti
• i "j. nenadoma udari	*
-i « .>••_'a k a val: rje v ti-riii. N* ..<hk<«. Iiube*V. [trraje «ra luiart.
Z boit-^tjo eutim: DekU- mi>:'t la <- igra z yo^joilin^na. A \
ilal- ih. Z.li da |«ae vidi ljudi j - -bi. a !'.'• pozna nikogar. M«>r-jo navdaja tO - ar večjo grozo, z zrozu {M>*ebne b->Ii. neizrekljivega trp! jenja. 1 -mice se ji naglo
:e>:iiei -e igrata ona / njo. / nje-	uibljejo. trepetajo ji v bolnem dr-iiimi n.I^iimi. z njenim hrepene-	htenju. Nerazločni g'asovi >e trnjem. z njenim telesom, ki ga oma	gajo iz ust. poltihi, čudno tožeči. A dfžujeta s pohotnimi pogledi, ;	ja>ue besede ne more izgovoriti ob njeno dušo. ki jo s pritajenim, u ; v>eni trudu. Belkaste pene ji silijo mazanim pripovedovanjem in la	" ' >kanjem vlečeta v blato, z vso nje
no prihodnostjo, z vsem njenim življenjem. Zakaj vedno se igra v življenju moški z žensko. Izgubi pa vedno ženska. Izmed največjih
bridkosti življenja je ta bridkost " * " '
Zamišljen, žalosten nadaljujem
eez tenke, modre ustniee. I*o suhem. zarjavelem, izredno pravilnem in navzlic rastem še nekako nežnem lieu ji stoje potne kapljice. vse čelo jih je polno, kakor bi bilo obsuto z biseri.
Vsakikrat, ko zakrili nesrečniea po zraku in vrže z vso silo gornje telo nakvišku, da bi vstala, a se p
svojo •pot. Kap mi nenadoma stopi i PolHhim bolestnim ječanjem zruši pred dušo iz mraka pred menoj iu|DazaJ na kamenje, se del gledal-iz mraka davnih dni bolesten pri |t< v" zor.
Nameravati rodnlka. tela vuir:.
januarju. — V -» zmrznili FVank rt. Mrs. NVža iVr Kamk IVrme. 11 l«*t. Rn*-bi«». rolo. Njiho-našlš ljudje v .«4negii. obisiati nekega
jih je ilil
»tu
lo?.
posebno mladina, zanieljivc nasmeji. Drugi se s st\idom okrene-jo, odhajajo. Močan mož, rdeč in
Bil sem tedaj dijak v Celju. Ne-	t"	\ ----------.
, ,	..	I V	zabuhel v obraz, se glasno lezi
kega dne zavijem v stransko nlieo . - .	■ , t ■
j .	. . , •• , -	-VJi ni nikjer ]>olieajn ? To ie ven
z;, starim mračnim sodmjskim po- ,
■ooo-
Žal
o s t n i
a n
-ooo-
(»rem mimo ^o^tilnie**. Mrači se. A na vrtu še ne gore luči.
Lahek pomladanski veter veje skozi mrak. Kakor bi se lahkomiselno. za kratek čas, poigraval z njim. stresa k kostanjev dehteče fvetje. Kakor beli metulji se zib-ljejo nežui lističi po zraku. Siplje-jo se na mize in na zemljo, kakor kor se osipavajo cvetovi nedolžnih sanj ob močnem ▼inu. ob strastni godbi v poznih nočeh, s soparom in poželjenjem nasičenih.
si op jem. Komaj krenem za vogel zagledam sredi ulice gručo ljudi. Nevoljno govorjenje, polglasni krarki smehi, kakor bi smejalci ne vedeli, ali se naj smejejo ali ne. ali kakor bi se sramovali tega smeha, se glase iz množice.
Pristopim.
dar gnusoba !
Sirovi, pretrgani smeh, stud na obrazih, ta opazka pravičnega, go tovo zelo vzdržnega moža — vsej to mi polni srce z bridkostjo. A najbridkeje me zadene, ko tik mene postaren gospod izpregovon poltiho:
Nemški kronski svet.
True translation fi!«>«l with the post nia.-fer at New York. N. Y. on .Ian. 13. l!*ls, ;,«> refiuireil bj the Act of October G, 11I1T.
Amsterdam, Nizozemsko, 13. januarja. — Kakor piše Lokal An-zetger v Berlin, se ima danes vršiti v Berlinu krimski svet, pri katerem bodo navzoči feldmaršal Ilin-denburtr. general Ludcndorff in prestolonaslednik.
Dober odgovor.
—	Ali vrjameš. da se sklepa /a-kojie v nebesih?
—	^logoče. — »Sama nebesa vedo, kako pride do nekaterih zakonov ?
Ako ste bolni,
obiščite najboljšega špeci-jalista za moške bolezni.
•Mi imamo naj-
v. . , i - -i. '"Kakšna kra&otica j«1 bila nek-Na cestnem kamenju zagletlam i.-jjj
žensko srednjih let. Napol leži .	t	-—______
napol >edi, ali .se vsaj trudi, da bi -Mortla pojdeš ti, mlada deklica boljše opremi jene X-žarke in druge
sedla. Zda i zdaj se poskuša d vi- kl Se smejiš nocoj »pod dehtečimi priprave; rabimo svoje drogerije;
gniti. Razprostre roke. vele in su- kostanji v evetoex pomladi svoj,- imamo prof. Erliehov 606 zoper za-
he kakor žveplenke. Z drobnimi F? življenja s taio	strast- strupljenje krvi. Ako trpite od sia-
košč enimi prsti grabi po zraku ka- smehom, isto pot....	j b osti, revmatizmn, bolečine v kri-
kor utapljajoči se plavalce. A ni-' Ij>1f° bridkosti mi je srce. pol- žei0deu, mehurju, ali zastarale
kjer rešilne vrvi! Niti slabotne bil- no 7a]ostl '1f> mUuleia Mvlj«»ju. po bolezni, ki jih dmgi zdravniki ni-
ke nikjer, da bi se je oklenila in Prez£™laj osnlem, v blat« pogaže- so ozdravili, pridite na prosto
se rešila iz groze, ki se pogreza v n''m e\et.ni. _ 1 preiskavo in nasvet.
njo. Spet se %zvrne po tleh. Zvija j	^	v ~ EUROPEAN MEDICAL OFFICE
se. da se nehote domislim kače | ^	S^mik v	311 Smithfield St., nasproti pošte.
ki je stopila na njo močna noga. Umih državah	PITTSBURGH. PA.
Iz vrta se zazveni v tihi, sanja-vi mrak glasen, nelep smeh.
Ozrem se.
Mlada gospodična in dva mlada gospoda sede ofb okrogli mizi. Go-spodiča se sklanjata k deklici, govorita ji poltiho. Gospodična se smeji njunim besedam glasno, f sunkovitim, razbrzdanim smehom.
Bridkost mi zaveje v dušo. Za-kaj za moj posluh in za moje misli je tak smeli najžaiostnejšj. Vsa duša se mi užalosti ob njem. J a*.
Vo j no=v arčev al ne znamke
in Slovenci. 11
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravnosedaj z nakupovanjem vojno-varcevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne-državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembra 1918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepo-vali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku 5 let, tc ju dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljeni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak Čas, na odpoved, po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikormogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu klicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obre-stonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas,-in v takem slučaju se nam naj pošlje pleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke.
Tvrdka frank: Sakser
in
Slovenic Publishing Co.
82 CORTLAHDT STREET,
NEW YORK, N X

_5Li.. i,, i, iisSfei&titt: -j ' -i Jll
aSife'si:
I . *4
F

<;LAS N A KOD A. ir>. .TAN i9i8
■ .---n-i—r^ mi i * " '	■
ILOVIVIKO
pNp. inižtvs
m
sviti Barbari
M
CA SXDIHJSHX DR&AVX UV£KMZ iilllU •ode*: FOREST CITY, PA.
■« ti jMurii IMS T Mvri
G LAVNI URADNIKI s
r. 8. TAUCHAR, 674 Atiaay Ave^ Rock Sprigs, W7»
"odpr*£«Mlnlk: JAKOB DOI.ENC, box 181. BrooglitoB. Pa. rajal*: FRANK PAVLOVClč, tra 047 Forest City, Pa 'enotni tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa, •laCAjoik: JOttIP UAK1NČIČ, 0806 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. >*mainl blagajuik in »upnik: ANT HOCHEVAR, RFD. Na 2 box Bridgeport, Ohio.
NADZORNI O D BOB:
•OMKlnlk aada odbora. JOSIP i'CTEKMIL, box M, WUloak, Pa udMrnlk: JERNEJ HAFNER, baz 66, Bordlne, Pa •»rtaornlk: TV AN GROŠELJ, 886 E 137 th St, Clevalaai. Oklo
POROTNI ODBOB:
tKUcOoU porot odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72. H. Mineral, porotnik: FRANC TEROPClC, R F. D. So 3, box 146L Fort Smith. AA porotnik; JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield. HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: » JOSIP V OKAHEK. 843 E Ohio St Plttaburcfc. Pa.
I redno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortland: St., Row Tori, M. Z Oenjeua društva, odroma njib orm<fnikl «o naproftenl poftljati vso do «ns direktno na Klavnega tajnika In nikogar dragega. Denar naj se pa po tja edino [»rtom postnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nlka i or pa ne potom privatnik čekov, na naslov: Frenfc Pavlov««, Farmer*
•	Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo droit veni tajniki pri poročilih glavnega tajnik*
•	fce pomanjkljivosti, naj to nenadoma namenijo uradu glav.	de •emore napake popraviti
IZ GLAVNEGA URADA DR. SV. BARBARE.
SPREMEMBE V MESECU DECEMBRU 1917.
Pristopili člani in članice:
K postaji it v. 1: S k ul) it- Ana, 1310; Janofsk.v Marija 1311. K postaji št v. 64: Diiranovu- Mihael, 9909. K postaji At v. 84: Čop Angela, 1312. K postaji št V. "»3: Tomšič Anton, 9910.
Suspendirani člani in članice:
Pri postaji št v. 1: Funtok Anton, 6631; Hvelc Jera, 355; Ivan (•miti, 1927' (Jahtar Jernev. 916: Svete Marija, 734; Svete Ivana, 735: »vele Frane, 5219.
Pri postaji št v. t;: Juvančič Joseph, 9826; Čelhov Franc, 8205; > • f. Josip, Tti41 ; Kr.i j/.-k Frane, 7332; Hofard Alojzij, 9636; O-b!ak Tomaž, 8927.
Pri postaji št v, 7: P.anič Alojzij. 897; Stegnar Anton, 4575; Ba-nič Terezija, 753.
Pri postaji it v. Drobnič Ivan, 8069. Pri postaji štv. 11: Sič Ivan, 7172.
Pri postaji it v. 13: Hribar Antonija, 130; Hribar .Tosip. 1122. Pri postaji št v. 15: Fabjan Martin, 3584.
Pri postaji št v, 17: Zupančič Mihael. 1941; Arh Ivan. 6222: Kaungard Max, 9903.
Pri postaji štv. 21 : Po Iboj Anton, 2199; Klarin Anton, 9841. Pri postaji štv. 2t5 ŽaoraeJi Anton, 8475; Zust Ivan, 8022; Blast-tiik Ana. s 56; Volt" .1 listina, s26: J .ukane Jerney, 8602; Koč jaz A-lojzij, 9132; Kral Matevž, «603.
Pri postaji štv. 29: Frane Tolar, 3152; MiuŠek Frane, 4733. I Pri postaji »tv. 31: Binodieh Mihael, 9853.
Pri postaji >tv. 33: Žgur Alojzip, 4659; Katerina TJšeničnifc, 1197: Hribar Mihael. 9002.
Pri postaji štv. 41: PodbevSek Pavel. 5738; Romovš Ana, 629; Lepe j Andrej, 5002.
Pri postaji štv. 4 4: <muk Ivan, 2077. Pri |M>staji štv. 46: Peter Peternel. 4859. Pri postaji it v. 54: (lorišek Frane, 6969
Pri post;-j- it v 59: Pikelj Vineene, 7189; Stranh Ivan, 9224; Li-
ee Stefan, 5;J37.
Pri postaji >tv. 64: Vales Frančiška, 773; Vales Anton, 9719. Pri postaji it v. 65: Bltuik Anton, 5899. Pri postaji štv. 67: (iuzel Jakob. 9432.
Pri postaji štv.71 Holane Josip. 5950; SkuSek Josip. 5807; Krer Ivan, 7278.
Pri postaji štv. 76: fJaboršek Frane, 3513; Koren Leopold. 9561; Tanežie Anton, 7843.
Pri postaji štv. 82: Kernič Frane, D866; Kovačič Ivan, 9270; Tomaiin Kami, 7532.	38 Mg if W
Pri postaji Atv. *3: MarkoviČ Ivan, 1873. Pri postaji štv. 85: Jare Ivan, 7123.
Pri postaji štv. 8S: Sni in Peter, 8677; Gasar Boštjan, 9555. Pri P« staji Atv. 96: Iskra Franc. 9534.
Pasivni člani prisiljenim potom šli v armado:
Oil postaje štv. 1: Skubie Alojzij, 4263,
CM postaje štv. 10. MlekuA Anton, 6583; Batista Josip. 9078; V olik Anton, 7559.
(M postaja Atv. 26: Br'an Mihael, 7186. Od postaje Atv. 29: Kari in Ivan, 3213. (M jwjHtaje Atv. 52: PUninAek Anton, 3773. <M postaje A:. 5^ : Furiaat Franc, 1733. Od postaje štv. 65; Drailer Frane, 1176. Od postaje Atv. 68: Xainur Alojzij, 8851. Od postaje Atv. 76: OabrovAek Frane. 7025. Od poataje it v. 91 : Retelj Anton, 8994. (XI postaje Atv. 92: Iv ones Konradi., 5992.
Oditopli člani in članice:
O.l postaji Ar v. 92: Plahuta Antonija. 1104: Plahuta Josrp, 7270.
ZASTONJ
Zdravniška knjižica Kažipot k zdravlu.
Ta knjižica pove enostavnim besedama • naše ni znanstven om zdravljenju na domu za •v . može in žene, kateri trpe od akutnih in kro-mčnfll bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi: slaba, nervozna, onemogla kondicija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoče. tag* o uašpm vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, Katar, naduha in slične teškoče
ALI TRPITE
n& katerem izmed sledečih simptomov: bolečino v križa, bolečine v zgibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povraeanje hrane, bljuvanj**, žolčno Tiganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdralenost, onemoglost ot> jut rib, Čini kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje drn/.be, nemarnost., bojazen in určna tugaf —-Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da do treba je te zdravniških nasvetov in pomoči.	•
NaSa brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSlcoJ; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moSkim do zdravja, moči ia svežoati, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak mofiki in vsaka ženska, posebno pa tu ti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje laliko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vase teskoce obvladale. Citajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite
Pri postaji Pri postaji Fr., 2902 Pri poataji Pri poataji Pri postaji Ivan, 9750. Pri poataji Pri postaji Pri postaji Pri poataji
Iva*. Pri poet
Črtani člani in članice:
it v. 4: Lapen Peter, 8422.
štv. 6: M as t na h Mihael. 3860; Avsec Josepina, 272; ; Lenarčič Ivan. 8762; Česan Frane, 9343. it v. 15. Verbtf Jurij, 7403. it v. 27: Wehar A^>jzij, 8734.
Štv. 31: Benish Ivan, 9847; Pavlovič Ivan. 9318; Ti-
itv. 41: Koa Frančiika 1155.
itv. 44: Tratar, 9097.
itv. 5«; Sebol Mihael, 7419.
atv. 65: škubie Martin, 7219; Versčaj Iva, 590; Le-
Atv. 71 s Franker Franc, 4065; Boriiek Franc, g221. 76; Ulrpxe Alojzij. 6140.
GROF LUXBTJEG, NEMŠKI POSLANIK V ARGENTINI, O KATEREM POROČAJO, DA JE ZNOREL.
Pri postaji štv. 82: Franeokovič (?), 6919.
Pri postaji itv. 94: Šinkovec Alojzij, 1458.
Zopet sprejeti člani in članice:
K postaji štv. 1: Eržen Anton, 94S9; Grčman Martin, 169; Ce-lar Mairpa, 7; Zalar Margareta, 819; Zalar Ivan, 5318; Sever Anton, 283; Sever Marija, 83; Zi.lar Prane, 5675: Zalar Margareta, 19; Grčman Helena, 151.
K postaji Atv. 3: (Joišin Ivan. 1977.
K postaji Atv. 4 : Šunk Franc, 109; Podmenik Frank, 4586.
K postaji štv. 5: i.eding Herman, 5818.
K postaji štv. 6: (jfrmek Anton, 8115; Bgelj Ivan, 6896; Paček Franc, 9583: Korenčič Aiulrej, 6192; Želodec Jernej, 7068.
K postaji štv. 8: Govekar Jakob, 5551; Ivan Turne, 1350.
K postaji štv. 11: Osovski Julius, 213S; McCullii Ivan, 7049.
K postaji štv. 17: Drnač Vineene, 943S; Klarič Josip, 5765, Bradač Frane, 5303; Farnk Franc, 8923; Frank Itana, 1043.
K postaji štv. 18: Barbara Izidor, 3332.
K postaji štv. 20: Pišlar Pavel, 1166.
K postaji itv. 2G: Erjavec Ivan, Tl^S; Seničar Franc, 3343; Jerman Alojzij, 8793; Hlapše. Ivan, 6443; Zupančič Frank, 7304, Valenčič Fr., 7878; Valeučič Jo^ip, 8599.
K postaji št. 29: Rant Josip, 8263; BeneJičn .'alentin, 1705.
K postaji štv. 37: Sluga Ignac, 1977.
K postaji štv. 41: Čermošnik Ivan, 5265; Kral Anton, 508S.
K postaji štv. 44: Klofuta Martin, 4553.
K postaji štv. 47: Hribar Alojzij, 7355.
K postji štv. 53: Regent Anton, 9670; Završnik Ernac, 5176: Završnik Ana, 1206: Bukovinski Ivan, 9037; Grahek J. V:, 7684.
K postaji štv. 55: Pišček Jury, 9187; Mikolič Franc. 7711; Pro-gar Franc, 8552j Škitelj Joseph, 8319; Progar Mihael, 7848; Hribar Ivan, 711-!.
K postaji štv. 57: Ravnikar Alojzij, 9573.
K postaji tv. 64: Kos Alojzip, 9837; Kos Marija, 1206.
-K postaji štv. 65: Strdin Marko, 9284; Bebar Filip, 6530; Novak Nikolaj, 6528; Groznik Anton, 7706: Brezovar Franc, 8904; An-eel Martin, 96C1; Kostenebo Josip, 8882; Juvančič Gregor. 8152.
K postaji štv. 69: Mamila Štefan, 6404; Prasnikar Franc, 3650.
K postaji štv. 76: Kršmanc Josip, 6302; Vončina Matija, 6305.
K postaji štv. 87: Comunja Angelo, 9366.
K postaji štv. 8S: Cufar Ivan, 959S; Renko Ivan. 5721.
Prestopili člani in članice:
Od postaje štv. 1: Peterka Lnka, 5017; Peterka Ivan, 488, k postaji štv. 55.
Od postaje štv. 3: Subic Katarina, 452, k postaji štv. 50; Deže-lan Frane, 7913 k postaji štv. 86.
Od postaje štv. 6: Hafner Franc, 4194 k postaji štv. 29.
Od postaje Štv. 8: Smrekar Marija. 1066; Smrekar Fr.. 5685, k postaji štv. 55; Korošič Ivan, (?) k post. štv. 10.
Od postaje štv. 10: Potočar Ignac, 8513, k postaji štv. 7.
Od postaje štv. 19: Golar Josip, 157; Oeepe-k Franc, 67; Eržen Ivan, 1126, k post. štv. 2; Cigale Fr., 4979, k post. štv. 17; Matko Alojzij, 8433 k post. štv. 54.
Od postaje štv. 23: Mcčivnik Ivan, 3195; Močivnik Ivan, 8822, k post. štv. 2.
Oil postaje štv. 44: Krenkar Anton. 1482; Krenkar Anton, 824!V, k postaji Štv. 92.
Od postaje štv. 54: Glavan Anton, 8774, k post. štv. 56.
Od postaje štv. 68: Alojzija Tomec, 426; Tomec Franc, 4891, k post. štv. 37.
Od postaje štv. 69: Vatovič Anton, 8922, k postaji štv. 3.
Od postaje štv. S6: Jamnik Anton, 7668; Globokar Ig., 8775, k po<st. štv. 54.
Od postaje štv. 87: Šuštar Anton, 9896, k postaji štv. 6.
*
Umrli člani in članice:
Černič Rozalija, 574, članica post. itv. 60, umrla dne 18. novembra 1917.	V
Fantov Ivan, 8211, član post. štv. 21, umrl dne 15. novembra 1917. —
Berguč Jurij, 529, član post. tv. 6, ufarl "dne 11. novembra 1917.
Motore Franc, 7837, član post. štv. 68, rrmrl dne 3. decembra 1917. —
Dugar Andrej, 9868, član post. štv. 76. umrl dne 10. decembra 3917. —
Z bratskim pozdravom
Franc Psvlovčič, gl. tajnik.
Pošljite ta knpon še danes.
Dr. J. Rl'SSELL PRICE CO., S. 1050 Madison & Clinton St s.. ChicaSo. I1L
Cenjeni doktorji:—PoSljito mi takoj vafio zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnino prosto.
FINANČNO POROČILO ZA MESEC DECEMER 1917.
Angleške izgube.
poročalo tekom tedna, ki se je da-nes končal, znašajo skupno 24,979 častnikov in mož in so razdeljen*.
Trne translation filed with the poet t
master at New York, N. Y. on Jan. 35, sledeče:
1918, as require^by^the Act of October "Ubitih, ali umrlih za ranami
117 častnikov m^l49 mož; ran je-London. Anglija, 14. januarja.' nih, ali pogrefengi 304 častniki in Angleške izgube, o katerih &e ju 19,409 mož.""
Ste v.:	Dohodki:	Izdatki:
1.	260.43	58.50
•)	24.50	30.00
3.	200.66	368.00
4.	61.71	1.86
5.	19.28	9.00
6.	138.27	97.00
7.	96.14	
S.	120.25	54.00
9.	53.28	34.76
10.	62.27	
11.	73.79	25.00
13.	84.72	
14.	22.17	23.00
is:	32.44	31.00
16.	126.97	137.00
17.	318.97	104.00
18.	44.82	45.00
19.	120.11	9.00
30. *	77.51	
21.	104.51	
22.	44.37	
23.	79.18	
24.	38.78	30.00
25.	46.S3	18.00
26.	267.04	373.50
27.	82.08	31.00
28.	56.74	
29.	123.01	30.00
30.	. 151.68	62.12
31.	112.24	62.00
32.	91.35 -	
33.	100.44	31.50
34.	3 56.65	12.00
35.	83.25	
36.	18.71	2.00
37.	78.59	26.00
39.	60.67	46.90
41.	126.53	160.00
42.	54.53	6.00
43.	77.25	
44.	196.41	382.00
46.	46.15	
47.	70.14	298.00
48.	38.12-	
49.	48.51	5.00
50.	61.53	20.14
51.	15.33	16.00
52.	5.38	
53.	182.35	83.00
54.	48.41	24.00
55.	126.73	
56.	36.88	
57.	43.28	15.00
5S.	96.05	60.00
59.	29.61	88.00
60.	43.17	502.48
64.	45.79	
65.	142.72	74.00
66.	27.23	9.55
67.	56.70	
68.	136.70	27.00
69.	63.65	7.00
70.	53.92	35.49
71.	77.50	35.00
72.	45.08	1.90
73.	12.26	
74.	16.95	
75.	8.12	
76.	54.38	65.00
77.	49.39	
79.	54.56	18.00
SI.	48.69	42.00
82.	44.66	
83.	25.26	55.31
84.	43.96	32.00
85.	22.35	2.94
86.	76.55	2.36
87.	42.90	1.26
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
23.17 25.03 38.20 37.38 66.61
38.14 28.91 34.00 28.05 21.57
21.15
37.00 75.50 22.00 33.00 30.00
15.00
6424.89
gorje
4304.99
Spisal Ksaver Meško.
Polje še «pi, in solnca še ni, bi ga zbudilo iz sna, a v polju že hodi in bridko ihti mlada deva, obupana vsa.
"O.tiha noč. o temna noč, zakaij si storila mi to? Veselja hip — zdaj kes pekoč! In prihodnost — kakšna bo?
O drago polje, o širno polje, daj, odpri mi prepad globok in sprejmi v sebe trpeče srce in bodi moj tihi grob.
<
In mojo sramoto zakrij in skrij. da oče, ne mamka ne zve, ker si '/plakata drage oči, ker jih umori to gorje..."
V	daljavi plava izza gore zlato solnce in svet ožari in ožarja deklici grenke solze a polje molči, molči...
Nesreče na lovu.
V	državi Pennsvlvaniji je bilo v zadnji lovski sezoni, ki je končala dne 31. decembra 1917 ubitih 25 lovcev in 74 ranjenih.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo BORITEL.T ,st. 1 SDP.f. dne 19. januarja 1918
v dvorani društva sv. Alojzija na Chestnut St.. Coneinaugh, Pa. Vstopnina ji1 le 35<l, Igraia ho izvrstn i godba, vsak bo našel neprisiljeno zabavo, postrežba izvrstna in tudi za želo dee ter suho grlo bo preskrbljeno. Imeli bomo šaljivo pošto.
Tem potoni vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa društva iz mesta in okolice, da so te nase veselice polnoštevilno vdeleže in se malo razvesele v svedi svojih prijateljev in prijateljic.
Na veselo svidenj • v soboto 39. januarja!	Odbor.
(12 15—1)
ZASTONJ" FARME
NE DAJEMO, POCENI PRODAJAMO.
V slovenskih kolonijah v drža-! vali Ohio, Pennsylvania in Tennessee v bližini mest Cleveland, Youngstown, Erie in Pittsburgh, j Zemlja neiščiščeua po $1.00 za aker na desetletna odplačila. Ima-| mo tudi farme z blagom v najem, i Vožnje stroške vračamo kupcem. Pišite po novi katalog na:
R. T. Hurdle Land Co.,
3349 East 55th St., Cleveland, O.
MOŠKE BOLEZNI Iff1
Dr. Koler najstarejši sloven ski zdravnik, specialist v Pitts-bnrghu, ki ima 28-lctno pku& njo v zdravljenjn vseh moikib bolezni.
Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v krilu in hrbtu in ostale bolezni te vrst« zdravim z gotovostjo.
REVMAT1ZKM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKRO TLB IN DRUGE KOŽNE B0-LBZNI, ki nastanejo radi ne-liste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati Jas rabim 606 in 904 za krvne bolezni
Uradna« nre: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 6. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN, AVE.,
PITTSBURGH, PA,
Slovenski zdravnik.
.'.. ■ ,'asj- • >________ J6-" i
GLAS NARODA, 15. JAN. 1918.
1
%
m\
n
a
M
1
Ki
r
itjzt:
Margarita Gautier
Spisal Aleksander Duma« (Sin).
wsyarijcpi -T * MTifff-* yr

Meti
:
-nt a le i/, kaprice Ir 'za kak an. in sint«-, da -se to najbrže rs zgodi ter da bi kaj takega ne rei*esel, se.iu si le rekel, da bi bi-» najbolj«, ako lii sploh ne šel itri zvečer k njej in ako bi odpotoval ter ji pistal, česa sem se z bal. In Takoj nato sem se že spet udajsi upanju brez mej in zaupanju brez kraja. Sanjari! sem neverjetne stvari o bodočnosti; dejal sem si, da ozdravim to dekle teb-no in duševno, da bom živel '.^»e svoje življenje ž njo in da me ■nora njena lju be ten bolj osrečiti. vse1 d Skratka.
Giovanni Boccaccio
ooo-
Ital j aui Danteja občudujejo, Pe- (takemu, ki zna poleg zabave vi-trareo hvalijo, Bcmeaeeia eitajo. j sok o ceniti lep jezik, izbran slog Ni se čuditi, da je taka sodba kri- umetniško opisovanje dogodkov tike in občinstva dala prednost! skratka umetniško formo. Takih Boeeaeeiu, vaj so zadovoljili nje-i bralcev je bilo vsekdar najmanj govi spisi vse. panoge bralcev. —, Droga, najštevilnejša vrsta je o-Zd d o voljna sta bila slovstvenik na. ki čLta samo za zabavo, umet-in jezikoslovec, zadovoljna zlasti niške forme niti ne opazi in odloži stilist in umetnik. Zadovoljni so knjigo s širokim smehom, nasiee
bili pa tudi oni drugi, tako vsi, ki radi bero kaj zabavnega; zadovoljni so torej bili vitezi, trgovei, učenjaki in navadni ljudje rene-zan>e. rokokoja in ernpira pa gori do naših dni. še bolj morda njihove cenjene dame. Zadovoljen je bi! lahki narodič umetnikov, slikar
na, toda brez hlimbe. Tretja vrste so pa oni. ki Boeeaeeia na tihem čitajo, javno pa se zgražajo nad njim in vsakomr, ki je žnjim v kakršnokoli zvezi.
Ta vrsta ljudi se je že kmalu p< Boeeaceiovi smrti jela znašati nad
I	I	I
Jtaldo, ki dolguje svojo današnjo' Ni nam t zgodovisko točnostjo slavo temu novodoaleeu. V Certal-; ohranjeno, vrjetno pa je, ua je du je stari Boceaceio imel manjše businessman moral nadebudnega posestvo, tam je počival, kadar se^literata v svojem kontorju mnogo-je vračal od svojih trgovksih o ,krat oštevati, ker je Giovanni pač pravkov.	čital Horaea in Vergila, ne pa za-
Nadaljna dečkova usoda je po-j Pesnika debitorjev, in ker je mor-dobna usodi tolikih velenmov knji- <la na stran "Isieti'* vknjižil kab ževnosti. Oče trgovec je hotel sin- latinski distihon. Vsekakor je znaka vzgojiti za isti dobičkanosni no» je mož dobival radi svoje-stan. Skrbel je sicer, da dobi mla-.s* volonterja sive lase, zlasti ker di Giovanni boljšo vzgojo, nego lz ozirov na prijateljstvo s sta-njegovi vrstniki. Dal ga je v vzge. j Boccaeciom ni mogel pogna-jo znamenitemu firenškemu j*ra- j ti. Vendar se je pa po šestih letih matiku in slovstveniku, po imenu j toliko naveličal svojega trgovske-Giovanni Zenobio della Strada, ki sotrudnika, da ga je poslal naje vzbudil v izredno nadarjenemu' zai v l^ireneo pod očetovo varstvo.
njegovi delom, in šepetajo si, ds jev, pesnikov in kiparjev, ki je na- še ni izumrla. Kiser pa ostane bi-šel v Boeeaeeiu bogato zakladu i SOr. tudi če slučajno leži v svinj
n
udih nigi
da i ili i<
»v, — i bik
m hA.
V H]K
— ni m-m o »'se tO t dm-da se io sa-ilo to oblju-drufpi
llo.
u m«
V t«
e, in i keniu si la>
da
osnisleKi k te ženske du Heiri ga sem si bil ni, kakor i tisto sko-lastno do-kal, da je ravno ta-
lai
j z. 'U li zanjo.
i imel dovolj pri-lasprotneni in če-»e je Margeritina a opetovano po draginji živil, ta-
dvigai ivo in
Irng*]
■»pal. Ko
rudr
co posnemanja m inspiracije, zadovoljni so brli končno vsi, ki mislijo, da imajo v zakupu javno nravnost in ki se, doeela logično, ......	. .vneto trudijo, da slede vsem poja-
viske ljubezni skupaj. Vam nenravuosti. Vsi tu navedeni ne mogel bi vam na- jn še mnogi drugi so do današnjih tisočero misli, ki so dni z užitkom prebirali Boccaccio-i.ojega M-e;. v mojo]vse spise, kar so jih dosegli, naj-> ugašale druga za bolj seve njegovo glavno delo, II ne je pre m a go- |l)eeameron.
t u ki su
m bolj me je prema go-meeameron. Jasno jo, Ja užitek Troti jutru sen; za vseli ni bil in ni mogel biti enak, saj se vsi ti bralci razlikujejo pt. vrstah, v katere spadajo.
*e zbudil, je r>ila dve. i!o prekrasno. Ne spo-
. reme j< lilijam i ivljenje
'ohm. Spomini prejšnjega dneva o stali zoi>et pred menoj, ene, brez ovir, vesel <1 s
ajno lezi v svmj skem koritu. Hudo je J<s to. da t* ljudje enačijo delo, kakor je l>e eameron, z onimi drugimi, ki s<r res pisani le iz špekulacije na živ ce in dobiček. Toda Boccaccio edini, ki mora trpeti tako sodbo in obsodbo nravstvenih evnuhov Boceacciova slava se pa le širi in bo ostala večna s slavo Danteja Petrarce in vseh drugih velmož vseh narodov in časov, ki so pomagali, da je človeštvo vredno živ l.rnja.
Govoriti o pesniku Decameron?
Boeeaceiovi spis, so namenjeni izcrpno, 1>0kazati vse prilike, v ka da oi se mi bilo zdelo umstveno izobraženemu občinstvu,
laj prej tako lepo in
i cz pol ure sem jo slednjič pri-brez ,-akal. Stopila je počasi iz svoje !o spr-mijani kol je ter se ozrla okrog sebe. ka-adkih upov prejšnjega vcee- kor da ko?a
■a. Hitel vem se opravljali Bil bi Voz je počasi oddrdral dalje, mo/en NajVp*ih m najpJemem-' ker v hUi ni bilo ne hleva M ko.
ej.jh dejanj /dajpazdaj mi je nje. ne prostora za vozove. V tre-r. e tavalo velo prevelikega vest- nutku, ko je hotela Margerita po-jn n, ljubem v mojih prsih.	zvoluti, sem 4topil dvaj Uaraka lia.
os.na mrzlica me je tresla. Nobe- pivj in jo pozdravil: »li pomislekov, ki so me mučili »rejšnji večer, nisem čutil več. ■ idel *u-)v samo še, kaj seiu bil lose gel, drbt
—	Dober večer!
—	Ah, vi ste? jo vskliknila in njen glas ni bil po tem, kakor da
sem samo še po se me je pr«ebno razveselil? in ko Ikuii spet pn Margeriti. _ Ali mi niste dovolili, da vas M mi lulo presta jat i več doma.1 ]10coj poselim ?
zdela prema j- j _ Ah, da! Pozabila sem bila
terih je živel in delal in iz kojil ga smemo presojati, bi pomenil govoriti o veličastni dobi kalijan ske renezanse, o političnih in go spodarskih, etičnih in Av.gojnih moralnih in društvenih prilikah o ne dobe. O teh prilikah so se pi sali že folijanti, pa vedno še onr doba ni premerjena do dna.
Giovanni Boccaccio je po kraju rojstva Parižan.
' rov o /u; u i >l,i , i Or	(ti
yrfravie v družinah.
t Zima je tukaj J
ki rada donaia kaieli. prehlad in hripo, ali influenco. Ne pripustite, da bi se vas kaieij trdno prijel; vstavite ga takoj, da se na ta način izognete komplikacij, ali posledic kalija. Vzemite
zanimanje za lepo
dečku veliko slovstvo.
Pravijo, da je mladi Giovann? nekoč spremil očeta na trgovskem potovanju do Ravene, bil tam pred stavljen Danteju ter vzbudil s svojimi odgovori njegovo občudovanje. Toda dasi je učenec znal že enajstim letom skandirat latinske heksametre, ga je oče vendarle kmalu na to vtaknil v trgovsk; kontor. ki je bil tistihmal obenem menjačnica, banco. Tam je ostal Giovanni malo časa in še to ne 5 pridom.
Morda je ohranil čud svoje matere, saj so Parižanke že takrat slovele po svoji živahni inteligenci in se inteligenea matere, po Scho-penhauerju, podeduje v otroku morda je to vpliv prve vzgoje ali %sar in kogarkoli že, mladenič ui kazal posebne vnetosti za trgovsko straco, knjigovodstvo, me-njačnico in affari, marveč je pustil opravke, da se opravijo, ter tačas raje tvoril stihe, čital knjige in se sploh udajal pasiji za lepo književnost.
Oče pa je bil praktičen mož, kateremu je bilo težko, da se noče
vfnja soha se mi je una, da bi držala notelo s*- mi je eel» ie razdai'iiil v njej lu sel sem ven.
Najprej v ulico geritin v*»z jo je vratih. Obrnil sem
ojo »-reeo, -- 2.C. narave, d«: bil
Ta sama beseda je podrla vse moje. pričakovanje celega jutra, j vse moje upanje tega dneva. Toda d A lit in. .Mar- bil .sem menda že na najboljši po-pričakoval ]>ri ti. da se privadim vsemu temu m
»toril
l?e strani. — kako ►/iti ter zdmirti s som pa to dejstvo, mo in trdo^Tatno etra grofa, k? »flno
ej. Vi mi porečete, rajal, in ker je do- jo
proti zato nisem cnlšel. kar bi bil Champs-KlysAes. In imel sem rad brezdvoumo nekdaj. vso U>l<1i, ki sem jili srečeval ml Šla sva gor. ki jih nisem niti poznal.	| Nanina je odprla vrata.
iobre nas stori ljubezen!) — Ali je Prudenea že doma? je^da se je njena zveza z očetom pretrgala, vemo le, da je o tee vzel Giovannija seboj v Italijo, v Cor-
iko
d »t; ' ptf ji
J«
bil
i _ i, _ i a Ko
da
ki ji i uv
fatei; la hi pri oernie*il napravi
K
Po preteku em* uie, odkar sem Margerita. se sprehajal okrog bi okrog po — Ne, gospodična. tek u Marly, sem zagledal od -- Pojdi ter naroči, da naj pridale.- Margeritino koTijo. Nisem de takoj, ko se vrne. Prej pa u-je v ide'. a uganil, začutil sem gasili luč v salonu in če pride kdo,
mu reci. da me ni in da me tudi ne bo noeoj.
.Tu seni jo imel! Niti skrivala ni, da so njene misli drugje in da
Francosko pr^tolnico je pozdra- njegov sinko v dobi, ki obeta to-vil novorojenček leta 1313, — za liko dobička, pripravljati za tr-dan in uro ne ve nihče. Tudi o nje- govski posel. Zato je sina odtegni* govi materi ni mnogo znanega. — od njegovih priljubljenih opravil Vse, kar vemo, so bolj domneve na ter ff« dal k nekemu svojemu pri-podlagi raznih opisov detinjstva jatelju. tudi trgoveu, da ga ta pri-v njegovih spisih. Gotovo je, le. uči vseh onih trgovskih skrivnosti da je bila njegova mati Parižanka ki se jih je bil Giovanni doma s to-najbrže vdovica. v katero se je za likim uspehom izogibal, ljubil Boceaeciov oče Giovam.ij Res je ta ukrep Giovannija odtr-Boccaecio di Chellino. Ta otec, je gal od slovstva in lepih umetnosti bil ugleden firentmski trgovec, ki za eelih deset let. Novi principal je na takrat običajni način poto-|je odpotoval po opravkih v Pariz vaje trgoval ter obhodil — itali- Giovanni je seveda moral Ž njim janski potujoči trgovci renezanse j Ta k o je mladenič zopet zagledal so svetovno znani — vso Italijo in} svoje rojstno mesto, kjer se je vso Francijo. Zdi se, da je Giovan- kmalu udomačil, kolikor ga poto-
nijeva mati ob porodu umrla, ali
vanja niso vodila dalje po Fran ciji. Manj se je pa udomačil v trgovini, kjer je ostal zvest stari svoji tradiciji.
S
evera's
Balsam for Lungs i i
(Severov Balzam za pijača), in kmalu se boste prepričali, da je ta balzam zelo prijetno zdravilo, s katerim se zdravi ka&elj, hripa-vost in vnetje v sapniku. To se zdravilo priporoča otrokom i odraslim. Na vsaki steklenici je natančno navodilo o uporabi.
Cena 25c in SOc v lekarnah.
Ali imate ia Severov SSormuld »lmeneh (lraledar) sa leto 1018?
Očetu seveda ni moglo v glavo, da je njegov sinko tako docela drugačen.
Po sili naj bi se privadil trgovanju in lovu za dobičkom. Cesar se ni naučil pri trgovcu v Parizu naj ga na vatli potovanje po Italiji.
Tako je Boccaccio jel potovati ________
križem te klasične zemlje, — v	~
največjo srečo za svoj razvoj in v za<lostoval°-	je gnala
prid poznejši instituciji. Med tem ^ k Andalonn del Nero, ki ga je potovanjem se je Giovanniju tr- grozil v matematiki, astrologiji govstvo končno in trajno prisku m	tako da je s svojo ne-
tilo, tako da je očetu odločno iz uSnano vedoželjnostjo, s svojo dn-javil, da mu ni za te posle in da rovi*ostjo in duhovitostjo zaslovel se hoče docela posvetiti lepi knji- učenjakih in slovstvenikih ter
w. f. ^evera co. cedar rapids, iowa
zevnosti.
Sam opisuje v svojem romanu Ametu, pol v mistično dvoumnost zagrnjeno, svoje dosedanje življenje. Svoj sklep, opustiti obsovra-ženo mu rokodelstvo in je zamenjati z višjim, duševnim delom utemeljuje z velikim ^anutjem in z nadahnutjem, ki ga je prešinilo J
tako izlahka dobil pristop na dvor izobraženega kralja in mecena Roberta.
Tako je Giovanni vendarle srečno dospel od trgovine preko prava do jezikoslovja, lepe književnost in v družbo enakomislečih, enako izobraženih mož in žena.
Leta 1341^ je pariško vseučilišče
ko je došel nekoč v Napolj in tam P°™bil° Petrareo, Boceaceiovega
zadel ob grob božanskega Ver-i l?JakfJ' na:i. se. da	s pesni-
la	skim lovorjevim vencem v Parizu
•	• ii-iT — istotako ga je povabil tudi se-
i.	Th56 J , 3ele' k,f večnega Rima. To je bila naj-
itmjf±	nadomestek ;ve{je	ki .	u d(jk.Ji
r, S ,v l-"anUi J-U°	■ pesnika v tisti sijajni dobi. Petra,-
trareov (Ve je taeas s.W svojega {a šc j,	za Kim kjer . bi]
Se POSVetl pra";Lstni' m tudi res venčan. Popre pa se je i,
^ ST i 30 r rOS • V'01-S: Pros'°voljno podvrgel Lkakorm, m-eta, naj mu dovoli vsaj to, eeS-.I>Psni5kpmil
sinu je tako omogočeno študirati
klasično latinščino, oče pa se more
pesniškemu izpitu", in sicer pred napoljskim kraljem Robertom, ki
_ i .... % , . - . , ., ca je bil povabil na svoj dvor. —
spokojiti, ker bo sm vsaj sodnik c-«^:^ z u-i . v.r . „»• i • li.	t . /V - - Sprejet je bil z največjim, s kra-
tr^l i S« T v n0Ce^\ ^'skim sijajem, si ajno pa se mu trgo.ee m bogata«. Tako je dobil je tu,cli odiloIžil g svojim diskusj.
Giovanni dovoljenje študirati pra-'jamj ko	srednjeveška o-
vo v Napo ju, kjer si je izbral za bic.aj„ ROVOril 0 danem si predme-ucitelja veleizobrazenega Pavla iz tu. Govoril -e 0 poozijl in Perugie, knjižničarja kralja Ro- -i . , nl ,	. . v
berta, velikega prijatelja slovstva ^L ^ ^ a1*3* in slovstvenikov.	iVe beaClle nikomur drugemu, ne-
v ArJu- , xr , . •• « , -t samo Boccaeciu, ki je bil med v oni dobi je Kalabrija se bila .	.....* \
grška, narod je ostal, kakor je bil naJznamenitej^imi poslusalci. Tr v starem veku, nelatinizirau, in Gio njegovo, skoraj bi rekel, priro-vanni se je, potovaje po Kalabriji (jeno nagnenje za književnost in naučil tudi grščine. To mu pa ui pesništvo še podžgalo.
ugaja
A za- družbe, ki »lila lepega, du- hitel k njej. it t.astoiia in je Govorila sta nekoliko časa. — *"e mene, mene. Mladenič se je vrnil k svojim to-
n:?jmeui prvem varišoni. konji so oddirjali in jaz,
ll-; ...........___
.akor vstra.	mo izkazov
H^IM'lll pOZ	orno«ti skoc
o. Od vteh	otiih, k i sn
i lili, sem bi	1 edini jaz.
askrlwlo k<	» je odšla v
»o. Morala	ie veuidar a
;o me je bil	o pretreslo,
solzami v	očeh poljui
V> in m' uit	>ji ivtiui po
Iva meseca.	ko je bila
4
vzbi epri«
Jih Ji
> lj at
ve
t;
o got 41
»me m-i
a vojvode vsega Ravno na voglu Chanips-Klv-s: je lahko iz- je ukazala ustaviti in visok. * prišla taka mi- mlad človek sc je odločil od svoje
je stala tam blizu, ter .sem ji nadležen. Sam nisem vedel,
j kaj naj pravzaprav storim. Margerita se je obrnila proti svoji spalnici jaz pa sem ostal na srvo-jom mestu.
—	Pojdite z menoj! mi je rekla.
Snela je klobuk, slekla svoj plašč ter vrgla vse skupaj na posteljo. Potem se je spustila v naslonjač zraven peči, k?i jo je pustila kuriti do začetka poletja. In igraje se / verižico svoje ure, je pričela:
—	Torej kaj mi poveste novega ?
—	Nič, kvečjemu, da bi bil bolje storil, ako bi nocoj ne bil prišel.
—	Zakaj?
—	Ker ste videti ?»labe volje in sem vam brezdvomno v nadlego.
—	To ni res. Samo bolna sem; trpela sem ves dan, spala nisom niti en hip in trga me po glavi, dia bi znorela.
—	Ali želite v posteljoč Če hočete, se umaknem.
—	O, ni treba, le ostanite! Če se mi bo ljubilo iti v posteljo, pa pojdom lahko tudi vpričo vas.
V tem hipu je pozvonilo.
—	Kdo sili ob tej uri še noter? je vskliknila nevoljno. Rl'ez par trenutkov je pozvonilo sopet.
—	Kaj res ni nikogar, da bi odpri T Kar sama moram iti!
In res je v?rt«!a.
—	Počakajte tu, je rekla, fill sem jo odpreti vrata in napeto posliišal.
Oni, kateremu je odprla, se je ustavil v jedilnici. Pri prvih be-•sedah sem spoznal glas mlades« grofa G.
—	Kako vam je nocoj? je vprašal.
—> Slabo, je odgovorila mrzlo.
—	Ali vas nadleguje n) ?
—	Najbrže.
ii eelo le-io bili pri ki me je drugo so-paziti, kako seau ji >!jal roko. Meti skozi bolna, je dilo v njej p«»zoran je. da sem ven-«'-lovak, kakor vsi poznala <b»tlej, in tslila. da pač lahko juberen. kar je sto-br»'z nje, da že ni č v pnšter, ali en-li manj.
idite, vse to torej ui udno, da bi bilo treba ieti. A naj je imela Že ke vzroke, vsaj eno je i: tla se mi je obljubila. . bil wni zaljubljen v njo in sem k nj^j, — ver nisem mo ahtevati od nje. Toda re-č<«n vam zopet: dasi je bila le ženska, ki te jo kupi ter nič več. ustvaril •nem » b»l vendar •— morda edino i® potrebe po več poezije — iz te ljubezni nekako bbr»»zupno ljubezen, da sem lahko tem bolj dvomil o reaničm»ju^J^ega tega,' kar me je čakalo, čim bližje je bil trenutek, ko mi bo treba vsega bolj nego upanja.
Tisto nič nisem zatusnil očesa.
Samega sebe nisem več poznal. Postal *ein bil napol nor. Nisem se čutil aiti dovolj lepega, niti doli iti dovolj elegant-da bi bil vretMvi take iea-le še toliko boij «em hA po-a. Po&em
sem se približal gruči, sem spo-včasih ena'znal v onem, ki je govoril z Max-V.v-ji vtis.; if«*rito, tiste-jfa grofa G., -če^ar sli-anje vs«-h j ko noiu že videl in o katerem mi je bia rekla Prudenea, da je oni, ki vzdržuje Margerito sedajj.
To je bil torej ta. ki ga je prepovedala prejšnji večer pitstiti v hišo; naj-orže je ukaziila usta\-iti s\oj voz, da bi se inu opravičila, in upal sem, da je našla istočasno kak nov izgovor za nocojšnjo noč.
Kako sem prebil ostali del tega dneva, niti sam ne veni. Korakaf sem okiT.g kadil, pogovarjal «e s tem in onim, toda kaj sem govoril, koga sem srečal, tega ob desotih 'zvečer nisem vedel več.
Kdino tega se spominjam, da sem se vrnil domov, da sem se. na-pravljai cele tri ure in da sem stokrat ]>otegnil svojo uro iz žepa in primerjal ž njo stensko uro, ki nista bili žalibog nič boljši ne ena ne druga.
Ob desetih in pol sem si rekel, da je čas iti.
Stanoval »em tedaj v ulici dc Provenee; moja pot je bHa torej po ulieii Mont-Hlane, čez Boulevard. skozi ulice Ix>uis-le-<Jrand, Port-Midon do ulice d'Antin.
('zrl sem se v Margeritino okno. Imria je luč.
Pozvonil s»*m ter \-prašal vra-terja. ali je gospodična Gautier doma. Odgovoril mi je, da je ni nikdar pred enajsto ali enajsto in tri četrt.
Pogledal sein zopet svojo uro. Trcrjen sem bil, da sem hodil ja-ko počasi, toda zdaj se.ni videl, da sem rabil samo pet minut iz svoje ulice do tn.
Ni iiii ostalo drugega: sprehajal sem se počasi gor in dol po tej i brez
Kako me sprejemate! Kaj
prodajalnic in ob tej »csn vam storil, Ijiifa Margerita * zapuščeni.	i	MfrtHM^i^
Pesem.
Važen zgodovinski dokument. Fopolen pregled svetoma vojne. Praznik v Petelinji vasL Prag.
Problem Alzacije-Lotarinške.
Ukradeno pismo.
Bed.
Veliki dobitek. Bazno o otrocih.
Doživljaj francoskega tarnalista Venizelos.
O postanka koledarja. Kemiki napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija.
Program ruske socijalistične stranka. Ateizmi.
I	Normalni potek ruske revolucije.
S	Rusija.
i	Nemški cilji in Rusija,
j	Padec rodbine Romanovcev.
(	Prednost brzojava.
(	Pesem jetnikov,
i	Kozaki in njih vojska. ( • Litvinski kmetje.
I	Nevidna poslanica.
I	Buchara.
I	Čudne pogrebne določbe.
I	Album.
I	Krščanska svatba pri Kafrih.
I	Večni koledar.
I	Petelinji boji.
|	Nekaj za gospodinje.
1	Sala.
I	Oglasi
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Company
82 OOBTLANDT STREET,
, .'k -

r
GLAS NAHODA, 15. J AX l'J I-

UMOR V RUE MORGUE
E. A. Poe. — Priredil J. T.
v
s *
h
Nadaljevanje
TflUisl
r
fimcte u.hote in-loveilu moč .ta s^ mora
ifn»yr!i nroneti
do zakijueka : i/.-, brutalna divjo^t. človeku zlfdenhi zastopniki razlie-
o fantazijo?
um. s kakim m ftla
>m j«* govori

To i
(1 Ji' V g«
.. — sfH re*e! po icia^keat premisleku — bližnje norišnice v Saute! j« (wlvruil Ihipin ni vaia ideja tako >la-
tf. ia tu li norci govore in sieer tako po-ivrk la/uiii'«. Akoravno njihova besede
Skrbi za svoje prijatelje.
Najholjši ziid k pravda prijateljstva je nedvomno t.. «ko 4l..l,r»«, ki sqi«. skusili tn<ii njim priporočimo. dji imajo še orii korist teh dobr« t. knfc<»r je to naš rojak jr. <;.IfIto WI KJ1AMČ II..r. I Stetani, I>E ItoV. N. Y. uar«n!il. kn ji- poskusil <"-iuIovii učinek Jl'VITO TA-ItLKT. ji- [M>slai -l.dotV pismo jrviTn f.ABORAT«» UIJI :
-Srčno -»• Vam zahvaljujem ;.a Jl'VITO TABLETE. ki s<i meni inno£o	napravila in j »osi jem Vam r. dolarjev za katere ml j»<'šijiie it-st škatelj K'ira čudovitega zdravila s«- za iif>jc prijatelje".
Jl'VITO TABLETE	»m vijem- iz Čistili narav
niti su,»vi in niiuajo nolx-nili kemičnih tvarin. izvrstno •Selujejo v sltn'-aju slal'ih živt-e* . izgubljene moči. zmožnosti in živahnosti, bolezni na želodcu ali ledieah. glavobola.
Kno skntljo Jl'VITO TAI5I.ET >ui 1 .Jo.ai — zavarovano Jfte. več kanmrkoli t.....II VITO LABORATORY, South »lili Branch PITTSBURGH. P \.
POZOR: Iia«li jH>>ljomo v,:.zastonj.
Posebno naenanilo.
Doktor CovOrtofc. u]Te£Jl IpteUUit, 3® yrtiMtael a acboj ▼ amax m n»; •t4o<WM stroj« *a idr»Tli«nj« bolrJb m o* lr.	Tukaj bo nadaUoval UU
-»ar sdraTlj«nJa, kakor ga }• uporab!)-ii ▼ najboljših klinikah ▼ Evropi. rote taca n« rtčun« al! s* naavet« ln preiK« va&ko bolno oaabo S X-tarld brespla£a* »Ito mr pusti potem pri nJem riravlU Vseeno i«, kdo ln kako Vas J« sdraTll, a) kašo dol« o ate S« bolni: pridi t« k t«m« vailtu; aacr* a« Vm» starta.
P«!
Ill
>am O'» V«rt j. — Vhi
iitiiKo liinfii sorilei takih
— Por
in. t J h«'11
j:
•'J
MUl
nek.
re razumeti p»»^ameziie /lope. —
las. katere sem dobil v stisnjeni
jih.
r«li-<'*ka»tih las.
tak«* lase ,s»-m vid<4 le pri malo-je odvrnit prijatelj. — Ca kaj-
»vin< !tiK.
■ je r»*at
To t Ntarkui»-
koli trii uarisii!. »e*>l risa* , — to j. uiiTi tii»sta
h »Vre
•#ta 4ikii pravilna. — V-cik prst je Kil Že vsaj oje m no stu Zdaj pa potkošajte p»k>tavi-
na papir odti*** prstov, ravno taka »lika kot jo je napra-i 11 v ho JI j ji ji 7 nohti, ki ^e na
Ali imate
botsClns v teloSeut •II imata katar.' Boi«£lns na ledvicah, «11 v rr»hor]u, na JctrahT Rsvms-tl*«m, glavobol, zaprt J« T N«£l«to krt, Dcl«t!n« In tsfsvs. •I abort, narvczroat. onemoglost, kilo, «si«IJ, slsbs pljuva, »rlvatn« bolsznl .»«.

Vaša priložnost.
••dal Imata prt Hko, da vpraiate t avst velikega ipssi
st 1st«, ki Vas pn t K* natanko s X tarkl. ie nlkde » nudil ta k« t«p« pr« Hks bolnim moiMn ln ftntktm v ten mestu. Nujne Vs> poživljamo, da nsj takoj vpraiats ■vet. Ns isksjta odlaianj« Je nsvai ns.
P<>/or. rojaki \ italjanskem tvjet-nistvu! Išoefm prijatelje in 7.1 lanee: I < rN AC l.i A K O V Al . VINi; KX( A K0\ AC", ŠTEFA -NA KOVA ( in RUDOliFA BAT i C. Doma >o iz občine !.<• kav.«- pri Ajfl«»vš»"-ini na uun-skeiti i: i /tlaj nahajajo vitaljanskfiii ujeti iiš*\"u. Pro sini rojake-ujetniUf. da n>i naznanijo n Mh naslov«-, ali naj s»» t»a s;mii Sa-ij.>. John Vid-uiar. 724 E. 162. St.. Clev -ljuid. Ohio, U. S. America.
f 14 16— 1
Ra.i !•; i/.vo<iel za svojega zeta VALKNT1XA ŠT i Al AC iz vasi Park št. -24 blizu Cabra ter za FILIPA in J A K OP. A J A NOŠ, <loma ravno Tam. ZatLnja dva sina moje sestre. Prtni 4. leti smo bili skupaj v .Misswiri. .Ta'/ s« in i.ii o]>erij-au na ielocleu \ novembru in sem se izdaj v bol-riisniei. Prosim, če kdo ve za katerega izmeil teh, da mi naznani naslov, ali naj st- pa sam: I'jilnsijo. Antoiu Janoš. 14.f; Daisy St.. MansIi.Md. Oiiio. J 2-1.V 1
IŠČE SE
30 ailo venski h delavcev na Rolling' Hock Farms, Westmoreland Co.,i Pa. Farmeisko delo, čistiti svet in! zravnati itd. Slovenski boarding boss z ženo za kuharico; hrana 55 i eentov na dan. Naslovite na: , Joe Comish, e o Rolling Rock Farms,
Laughlinstown, Pa., (5-16—1) "Westmoreland Co.j
KMETIŠKA
Spisal Josip Lovrenčič.
Iz zakladniškega urada.

WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
if KUMal
iMoiro ia ra v: val j, k a papi
lill 'Nitl
■okf im t*' o»iti«H*.
*ru, t cm i a hrez u*ipHui. najiu p<>!»tins tii pravilen • pIo.skv., iinla e pribioent« tak trotf njturt. —
Po
>em in poskušal,
•lil Iti.Kr
t ml sem reh»-«iprl
a *»io je
reM -
rite tole ua < tzn.
j.' bilo
ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJ!
AKO STE BOLNI.
m411« takoj ln pnatlte se natanko pretakati po tem tpertallatu- p< traa ko4n vedeli sa Vsjfto pravo bolesen la »ko morete ozdraveli Njegov uipeb lu dober al« ;f posledica vestne preiskave ln učenih metel, katerih se poslužuje v vsakem
■"aj" Njegovi rmallCni stroji, katere Je na'oral ■ v*eb delov aveta, tvorijo najpopoi
oejil Id najboljftl urad ▼ tem mestu. Tukaj morete najti mnogo Cu(\pdelaib atroj«*
rt doaetajo svoj uainea. ko vse drtisro nI veC pomagalo. Je vseeno, kaka Je Vas-
ooiezen; ako zdravnik najde da Je oidravljlva, se bodete prepričali, kakor kltr
Vaa prične adravltl. da ste na potu bcljiaoja ln stalnega zdravja. Zdravnik ne mar
VaJec* težko prlsluftenera denrrja, ako niste duserU popolnega uspeha Oglasit iT i---, ji '•	to j<- palca, pa •• p*1 aj««« povejte mn svojo bolesen privatno ln aaupno
DOCTOR COWDRICK, Specialist 2047 Eut SHh Street 4th Floor Betw. Enclid ft Prospect, Cleveland, C
vjrsSns u-e; ek Mtmlklk e« I. ure alu<*«l a tvato. Oh naMlah e« i« «• •
je it-*» I. — Papir v iui-■>v.-.šjci vrat j'* (dtrofH. —- Tukaj je <leWI k.n i-loveiki vrat. — Zdaj bom Po-*kuiiajte> enkrat položiti »ivoje
bi i/ved^l za naslov .IOZF.FA AVGrsTlN'. I »i v a v clovelan-tli.. •»Iiio. Prosim tamošnje r.>-j it ke. ako kateri vt». da mi naznani. za kar mu bom zelo hvaležen. ali naj se pa sam oglasi na naslov: Matija Ivanč'5. l»ox 5b'V Kitzmiller. Mil.
14-1C—1
Milewfaaiyziefzraizjgfgigjziaaia
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko govoreči gperlalist moških bolezni t
Plttsburghu, Pa.
Veliko te/j« , i kaj ni slinlu
rt'K
el
kaki
V7.1 ,
■ioveški roki.
|M.»Hee zve/ek
HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU SAMU.
On jih potrebuje sedaj 1 Vi jih boste potrebovali po vojni.
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE NIH DRŽAV.
Kadar pride moja ura in oo koiu-c mojih let. takrat stopil bom na njivo, s'.ip:! In.iji na seno/et.
Tam pokleknem in iz neba oroj-il bode!ii blagoslov, ki i-ez zeiiiljo to rai'lit naj Š4-. (lu po/.ni h bo rodov.
potem v slovo poljubim prst, ki pila je moj znoj. in z veseljem v -»liHi pojdem v žival vernosti pokoj!
SPREJMEM
krojaškega pomočnik t za delali
hlaee in veste. Pla-ejf po tiopovoru I>elo sta i no.
1*\ Poittuia, 6:i Iron Sr.. Join nt own. P;. 1.V17—1)
Nosijo štiri odstotne obresti, plač ljive na četrt leta.
Lahko pričnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI,
če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-
Rad bi izvedel iza naslov svojih prijateljev LCKO kii ANTONA (J LAŽ AR ter FRANKA OR K fJORt l.c . Vsi trije so doma i/ Lokve pri Divači. Prosim va<. renjeni rojaki, če kdo izmed vas ve /a njih naslov, da mi kra javi. ali naj se pa sami oglasijo na sledeči naslov: Jaeob Skok, L Anderson Store. Kinzua, Pa.
tnu
pre
atanrn« p..riM-ilo o velikem rjavorde ■ \'/hodiioindij-.k»^ra oto."ja. — Vsake-' uiočna. spretna, razumna in nevarna, okov jiravijo, da ima v^e človeške
izbistrilo in maho-em rekel, ko ^m jire-1
d t<» pv»r»«**ilo, »• mi ji- mahe i k.. Kil izvršen ta umor. n fx*>iobiiih kremplp'V ~
laraneno strinja s to sliko. — Setiaj mi je jas-j />	uikdo dru-fri koi neka ojpiea iz te vrste.j
• »te iHŠii v sri-njt-ni pesti umorjene ženske, jej ni k. (<.«•' p.i ne morem razumeti vvh p.Mlrobnosti'
BBfe
Fran.
M^ffi
M on I st v ar
Zak Zat.
Pra
o prlee razumet
izp
Pri
m pj
tem
la^ti
tem
torej
Ttxla p >/iti\n Boru, Ho |
—	- Kak
'DA pOpb'd
—	Prii-«u U M
"dno 4h a
mer
tr ti
lale, da »o Hišah- dva jrla>ova. — ! dru?i je bil pa najbrže »rlas nekega) ilejru človeka, ki je pn.kliujal.
unorii je bil soudeležen nek Francoz, j nt r'Vfiio, da bi bil kriv te«a umora: -rang malica in da mu orang-uiana* nš*-T.j io si»be, k j. r -e j,- izvršil umor. — Vtded h. pa ii niojr»4 vjeti »voj.« živali. - Opiea I prostem.
t veh> zadevo. — Jt,z imam samo slutnje.! v. m. IV Fram-oz ns ni nič kriv pri tem; stanovanje in sieer v najkrajšem času. i k*j t.iKejraf >eni vprašal in pa zaen-1
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. — CENA JE 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
Uradne ore: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure rvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. po pol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL
DR. LORENZ, j Specialist moških bolezni, 844 Penn Ave. II. nadst. na nllea, Pittsburgh, Pa.
POZOR ROJAKI

STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vsth jezikih. Po-;entur vam bo povedalo vse glede javila, kako postati državljan in teh znamk. Oglejte si jih I	0 državljanskih pravicah.
TO JE VAS A DOLŽNOST.	PriditeaU pišite 1
Newvorski urad: 230 Fifth Ave. PO BO OHRANILO ŽIVLJENJE, j- " Urad v Buffalo: TO RO TZVO.TEVALO VO.TNO i 7fU D S Morgan building
SPODAJ OMENJENI ROJAKI CM ROJAKOM«.
<»teri imajo v rokah naša potrdila za denarna pošiljatva. ■ štavilkii-mi, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prai-tomofo^e »voj natančen naalov radi važne zadeva. Piama tatara ml jim poalall, ao se nam povrnila.
T*(dk» Frank

- SH55 -. .


u. morn i i'a*f.pi^a. -
Vjet je bil velik rjavo bivajo ua < mornar na
.i tr i ogia-sa. ki je bil priolnVu včeraj v čas o- ■ i i t -vei-t-n interesnim moruanee in pa berejo i :>.rji . \'."-»-raj -t. nie v«ie!i. tla %em fte! v uradni--- Priobeiti M-m .laI slede." i ojrlas:	i
v K*.i< de lioubiene zpf»-iaj zjutraj zelo rdeč oranjr-utanjr. Opiee take vrste pre-.toku II«.rn- Lastnik ki je najbrže neki malteški ladji \ lahko dobi žival
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
da mora /wliwtuo izkaza prehrano«. — Natančna
... Faul»4>rp.
ta človek mornar in
odvrnil Dupin. — N:: I*ojrfejte, kaki> umet-
nazaj. — l*rae\Tiv» jr». zati in plačati strošk« pojasnila v hiši štv. ....... uliea . .1
St. Germain.
—	Kako pa ve-»t«- - v-ui vzkliknil — da da pripela neki malt«^ki ladji ?
—	Tejm ne vem, pač pa samo slutim — > dvorišču >M'm luišel ta-le kom*«' kouopea. —
no je zavozlau. — Tako /najo vezati >»amo mornarji, sieer je pa nazadnje vs-eno. e je ojrlas pravilno sestavljen ali ne. Ker Francoz prav dobro \e o umora in ker je prepričan, da njejra ne zadene pri tenr. nol>ena krivda, bo najbrže rekH sam pri sebi: — Jaz >em m*dol-ien, jaz aera revež. — Edino kar >.-m imel, je bil moi oranjr-utanir. \ njem leži vae moje premoženj.- /;kaj bi <ra izmibil samo v sled neopravičljivega <rtrahu?	i * ** ^IftfcS^^ In nazadnje s,> našli oranputauga v Bois de Boulogne, torej ej dale«" od hiše. v kateri ve je i/vršil strašen zločin. — Komu bi lo v {»lavo. da more žival napraviti tak strašen z'«»čin. -— Pnli-ne ve. kaj bi napravila. — Sieer me pa tudi poznajo. — V o<?la-m jaz označen kot lastnik živali. Take misli prevevale lastnika te opiee.
Ir nazadnje je misiil tudi tole - Jaz nedolžen. — Meni ne more nikuo ničesar Ako bom malomaren, ne bom dobil nazaj živali in bom m. tak uaein priiel ob \ -v oje premoženje. — ff pa dobim žival nazaj, ji	pr-wlati k^ki menežariji ali zonlovien^ma
yrtn.
V onem hipu ^va zaslišala stopinj* na hodniku,
—	imejte revolver pripravljen — je rekel Dupin. —PcsUtziti *e ga pa ne »n;» ii» tudi pokazati <jh ne -»mete. dokler no bo skrajna sila.
S. ^al* fi\i.. kako je šel nek človek po stopnieah. — Sredi ^top-nie je vstavil in .se odpravil nazaj.
\ veli ae je p* ropet premislil ter prišel preti vrata. — Po kratkem premisleku je pa vseeno potrgal.
—	Naprej* — je rekel Dopin. Vrata ao wc
\ CENIK KNJIG \
f i
4	katere ima v zalogi	^
^ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY j 0 82 Cortlandt SU	New York, N. Y* ^
Najuspešneje mazilo za ženske lase, kakor tudi za možke brke in brado. Od tega mazila zrastejo v 6tih tednih krasni g-osti in do'.ffi lasje kakor tudi njožkim kmsni brki ln brada in ne bodo odpadali in o.-iveli. R-nmatlzem, ko^tlbol ali trganje v rokah, nogali in v križu, v o^mlh diic-h popolnoma ozdravim, rare,-opekline, bule, ture, kraste in prrlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila hrez uspeha rabil mu jamčim za $5.00. Pižite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj.
Krasni	KOLEDAR za leto 1917
zsstonj.
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
BaehnJk Frank _ No. 82963»
Bartol J. _
No. 8307tU Bear Dan
No. 260638 Besena May Uin
No. 830062 iohič Vajo
No. 260583 »ožičkovič D juro
No. 260581 trann Mary No. 260643 »olar Valentin No. 830086 Irgnrič Blafl No. 260578
iubert Giuseppe No. 323089
Kastelie John No. 44706
Kraljic Martin No. 214380
Kovač Frank No. 260641
Lenariič J osi* No. 44555
Meden John No. 331014
Mer kun Anton No. 831359
Mikolich John No. 323252.
Oswald Lniae No. 260632
Oswald Jo« No. 260621
Pintar
No. 330843
Roaman jcra&k No. 4429«
Samide Frank No. 330721
Sinčii John No. 330762
Sp&niček Rosi No. 328894
Starčeviž J oh an" No. 83107«
Tehler Anna No. 32889«
Turk Charles No. 330801
Turk Ivan No. 260647
Turk Jarnej No. 829741
POUČNE KNJIGI: Atioo? nem£ko-aii£L tolmač vezan —50
—.60 —JS0
Zgodovina o. kr. pešpolka St. 17
m alikaml Življenje ua avstrijskem dvora ' ali amrt cesarjevifa Rudolfa
RAZGLEDNICE:
Domači zdravnik v hrvatskem
jezika, vezan Hitri računar (nemško-angl.)
Poljedelstvo	—-50 NewyorSke. božične, velikonočna
Popolni nank o čebelarstvo, vem. $1.00 ln novoletne komad po Sadje rej« t pogovorili	—2& dncat
8chimpffov oenuko-sloT. slovar $1.28 Album mesta New York • kras-
| nimi slikami
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE j	_
KNJIG K:	ZEMLJEVIDI:
f—.50 F=.T5
—.03 —J6
f=>J2S

Hlimotlzem	.85	Avstro-Italijanska vojna mapa	—.25
Doli z orožjem	^.60	Avstro-ogrski, veliki vezan	i—.60
Mesija 2 zvezka	€-.90	Gell svet mali	f—.10
Odkritje Amerike	9U00	Ceii svet veliki	i—JU
Pod Robom. Bi. Večernloa		Evrope vezan	f-JO
Postrežba bolnikom	t—M	Vojna stenska naps	$3.00
Soci jaltzem	e=J5	Vojni atlas	i^.26
Speljal na demokracija		Zemljevidi: Ala, Aria.. Colo.	
Trtna ui ln trtoreja	0	CaL ltd. po	
Uran« Živinoreja	—JdO	Združenih držav	—ao
Velki aiove&sko-ansleSki tola	a« $2.00	Združenih držav veliki	t—ji
Trojka	JO	Združenih držav atenak* mapa«	
Vojna na Balkana 13 zvea.	«L0O	1 na drogi strani pa celi aret	$8.00
Ofmokm: Naročilom je luftol uktaitrt tli nnaulli ■	prllolltl denarno vrednost, bodlat ▼ gotovini, ■ ■■!■! Planin b M« ---- ----k* ~		
«• M			
ROJAKI, JfAJtOCAJTB JU		\ HA "OLlf MARODA"	
Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo. da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Jsnks Pleako,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. UpAti je, da mu bodo sli rojaki v vseh ozi-rih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKO USTNE TISKOVIN* UVlUlUJE PO NIZKIH
DKLO OKUSNO,
■ EE
IZVttftUJS PREVODI ffi
DBUGE JEZIKE. • ■ ■
CTNIJSKO OBGAHCEQUVA
^ mm m »_ **
DSUiTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
ia naroČila ro6um nai
Slovsnic Publishing Co.,
n OortUndk SL. He*-

mm