JLisi 21.
V torek 13. Sušca
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. 1'redplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/ za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Milim prijatlam šol in slovenšine.
Naša draga iskrena Slovenija je že mar-sikteriga ponemčaniga Slovenca na pravo pot zavernila in veliko mlačnežev že v žive domoljube prerodila. — Mnogokrat je že tudi na zapušene revne deželne šole in njih učenike kako spodbodo prijazno izustila in jih za novo pričeto jutro marljivo budila.
Oj, pač potrebno lepo budilo! — Gotovo naši dragi Slavi zlatiga veka popred ni pričakovati , dokler od svojih lastnih otrok ne bo za pravo, edino mater spoznana in spodobno spoštovana, dokler se ji častni prostor v slovenskih učilnicah prijazno ne ponudi in nje sladka ljubezen v mlade serca zgodaj terdo ne ucepi, in nje visoka vrednost v mehke spominica globoko ne vtisne. — Vsaka dobra šola, kjer se mladina z vso gorečnostjo in natančnostjo za imenitno prihodnost marljivo pripravlja, in če se tako nje visoki namen v pravim duhu spolnuje, mora gotovo tudi za ljubo domovino živeti in goreti; to je nepust-ljiva sveta dolžnost, ki se od drugih nikakor ločiti ne da. Nar svetejši dragotina domovine je pa sladki materni jezik in v njem živijoča narodnost. Je ta zanemarjen ali pa še celo zaničevan, ne velja vse drugo nič. —
Vse, kar se stori, je le prisiljena tlačanska reč, ki gotovo nič prida ne prinese. Naj bi si to tisti, ki termasto na ljubo domače zemljiše zmir le ptuje seme sejejo in sejati silijo, vunder enkrat dopovedati dali, naj bi vunder spoznali, de v domači zemlji le domače seme nar rajši obrodi! —
Dobro osnovana šola je pač lepa reč, blago delo, ki se domovini kdaj storiti zmore. Vsak, ki je praviga duha, mora odgojenje in učenje mladine k pravim potrebam cerkvenih in deržavnih naredeb šteti. Vender je večina naših deželnih šol tako zapušeno, zarašeno in neobdelano zemljiše, malo dobriga pridelka! — Kdo bo pač vsiga tega kriv? — Zna-biti le samo slabi učitelji! — Ne rečem, de bi to nikjer resnica ne bila, ne godi se povsod tako, kakor bi se imelo. — Vender učenik, če ni od pravih, dobrih prijatlov milo podpiran, je le revčik in od samo svoje strani dosti storiti nikdar ne more. Kaj pomaga vsa prizadeva, če pa zatir čez njo gospodari! — Ko bi naši mili rodoljubi stan pripravnikov in učenikov prav do živiga vidili, bi se jim gotovo solzno vmililo! — Perva potreba našim revnim šolani pomagati je, de bi se število milih prijatlov šol in slovenšine zlo zlo pomnožilo, de bi okoli in okoli ljubi zagovorniki in na vse strani pomagavci to potrebno reč v resnici obdali! — Le z zjedinenimi rečmi se veliko stori. —
V večih krajih so se taki mili od Doga poslani prijatli kot svetle zvezdice že veselo prikazali; poznamo vas, oj predragi! Bog vas blagoslovi, de iz maliga veliko zrase! —
Skušnja uči, kjer je učenik od iskrenih mladinoljubov podpiran, gre vse veselo v rast, vsi še tako priprosti ljudje prid šole kmalo zapazijo, šola jim ni več tlačanska reč in učenik ni več pritepenc! napredovanje se živo vidi. V takim stanu je lolika dobro seme, na rodovitno zemljiše sejali in se tudi obilniga pridelka nadjati. Oj, ne mudite več dolgo potrebni reči na pomoč priti, ne mudite, ki vam je še sladka beseda domovine sveta. De-
leč je znabiti sad in plačilo truda, vunder to nej nikomur v zavero ne bo! — sladko plačilo gotovo enkrat odšlo ne bo! — •—
A, Praprotnik.
* Opomba ob času.
(J. D.) Sadajno živo gibanje Slovenije za omikanje in izobraženje slovenskiga jezika se tako naglo naprej pomiče, de jo bo pozneje s velikim trudain komaj došel, kateri zdaj marljivo stopinje za vsakim njenim korakam ne pobira. V tem hvale vrednim gibanju se pa vendar nekaj pogreša, kar bi vtegnilo s ča-sama velike pomote krivo biti, česar opomniti še ni prepozno.
Kakor meni, se morebit tudi mnogimu Slovencu primeri v govorjenju in v pisanju, de mu včasi prave slovenske besede zmanka za njegove misli; posebno pa kadar bi treba bilo, kaki znanstveni izraz n. p. iz pravdo-znanstva, Iekarstva itd. posloveniti. V takih zadregah si vsaki, kakor ve in zna, sani pomaga in kersti po svojim spoznanju dostikrat njega za njo, njo za njega, in kar je v tem narveči zlo: vsaki svoje tako napravleno be-sedoslovje (Terminologie) za naj bolje derži poleg prigovorja: vsak berač svojo torbo hvali; alj kakor pri nas pravijo: vsaka krava svoj rep za sabo vleče. Bekel hi kdo, de bomo s tem zadosti soimen (synonymaJ dobili; pa mislim de bi se narpred spodobilo za dobre pervinske imena skerbeti.
Kakor se pa nam Slovencam, ravno tako se tudu našim sosedam in bratam Ilirom v njih jeziku godi, in scer tako, de jim ravno za tiste reči izrazov manka, za katere jih tudi mi nimamo./Ta okolnost nam ponuja nar-lepšo priliko se v jeziku eden drugimu bliže pomakniti, v katerim smo si že tako med vsi-mi Slavjani naj bliže. Vsaki dobromisleči slovenski jezikoslovec bo moral s meno terditi, de bi velika pregreha, neodpustljiva neumnost
bila, ko bi se Slovenci in Iliri, ki, bi rekel,
eden jezik govorijo, vsaki svojo terminologijo za ravno tiste reči napravljali. Zatorej ponudim tukaj vsem ilirskim in slovenskim jezi-koslovcam svoj dobrohoteči svet, de bi se tega važniga dela zastran nove terminologije vkupno lotili.
Po mojim mnenju bi se vsako novo slovensko ime, vsaki novi izraz, pred ko ga vdomimo, Ilirom in Slovencom na pretres dati, in le po obojnim odobrenju v besednik vzeti smel. Ilirske in slovenske novine bi morale v posebnim predelu sprejemati take besede in jih občinstvu za razsodbo ponuditi. De bi pa to delo berž ko mogoče dokončali, bi bilo dobro, de bi se s tem posebni odbor pečal, kateri bi n. p. za sostavljenje lekarske terminologije iz najboljiga nemškiga lekarskiga besednika po versti več alj manj imen alj beset za tiste reči, katere še v našim jeziku, alj nobeniga, alj praviga imena nimajo, v novine postavljal; naj bi jih po slavjanskim svetu razkropleni jezikoslovci poslavjanili, in tak poslavjanjene spet po novinah za pretres na znanje dajali. Ker bi za vsako lako nemško ime od vsih krajev slavjanske imena se pošiljale, bi se tistimu imenu vdomačenje podelilo, katero bi po razsodi Ilirov in Slovencov za naj bolje spoznano bilo.
Morbit kdo kraji pot do pokazaniga cilja ve; prosim de ga pokaže, dokler še ni prepozno. — Kar nove imena in besede zadene, ki si jih še le napraviti moramo, mi naj ne zamerijo zvedni jezikoslovci, de clo nauk dajem zastran njih omišljevanja.
1.	Imena, v katerih se imenovana reč, bi rekel, s očmi zagleda, so naj bolje.
2.	Kratke pa polnoglasne besede s glas-nikani na koncu so lepše, ko dolge in sestavljene, ali s preveč tihniki nakupičene.
3.	Kdor posamesne besede iz druziga jezika v naš jezik prestavlja, bo slabo delo opravil, ako bo samo na tisti jezik gledal iz kateriga prestavlja. Kako neslano bi bilo poslovenjenje nemških besed: eingezogen leben, freisprechen (einen Lehrjungen), uberhand nehmen (ein Uebel), sich unterhalten itd., ako bi -se te besede samo po nemškim jeziku prestavljale. Ako jih pa po njih znotrajnim pomenu, po več drugih jezikih n. p. po gerč-kim, latinskim, talianskim, francozkim po-menku poskusimo, bomo dobili prave slovenske pomenke za nje.
4.	Novo slovensko ime (substantivum) po spolu izvirniga imena krojiti, ni vselej lepo, in tudi ne vselej prav.
5.	Krivo je tudi že znane, posebnim rečem lastne imena, drugim jim nekoliko podobnim dajati. Tako se večkrat bere, de se dobijo pri bukvarjih molitvene bukvice s nožnicami! Kdo božji je nemški Buchschuber, Buchfutteral pervi za nožnice zagledal? Po njegovim bi se „Feder-, Nadel-, etc. Biich-sen, Hutschachtel, Fingerhut itd.« tudi s nožnicami posloveniti moralo, kaj ne?! Pri nas pravijo: bukvice v obutki, in obodki. Ktero teh imen, nožnice, obutka, obodek, bi bolje bilo za Buchshhuber, naj drugi razsodijo.
6.	Ravno tako posileno je poslovenjenje nemške besede „Feuerversicherung" s bratov-šino sv. Floriana. Po takim bi se „Wasserscha-denversicherung" morala bratovšina sv. Ni-kolavža imenovati. Kako bomo pa „Hagel-, Ivapitalien-, Lebensversicherung" itd. poslovenili? Bo treba tudi kakšne bratovšine s svetniki?
Dokler sem tukaj pokazal, kako jo naši besedarji včasi zamahnejo, moram tudi opomniti, de se Iliri nič bolje ne obnašajo. Njihov »razpoložen« biti „esser disposto," aufge-legt sein; njihov „kamen od smutnje« „Stein des Anstosses;« „osiguranje protiv vatri" Feu-erversicherung; njih turško zavibanje slovenskih besed na „džija" ako iz njih kako možko osebnost napraviti hočejo n. p. iz šala, Scherz, Poss, šalivdžija, Possenkramer, Possenreis-ser, se pravimu slavenskimu jezikoslovcu kaj dopasti ne morejo.
Na koncu svojiga podučavanja bi rad, de bi mene bolel kdo podučiti: zakaj Slovenci pišejo vsegamogočen, vsegavedejoč, ker vendar Iliri pišejo svemogoč, sveznajoč, pa ne svegamogoč, svegaznajoč. S tem se ne moreni zadovoljiti, ker naše ljudstvo tako govori , kakor mi pišemo. Ljudstvo naše govori tudi žegen, Cajt, fraj, šoštar, žnider itd.
Ravno lako bi mi tudi tisti prav vstre-gel, kateri bo dokazal, de je lepo in prav, če gospodo sploh onikamo in pa tiste nepri-
Morbit bi (udi drugim ne škodilo.
čejoče, katere v lice vikamo. Onikanje po-samesne osebe v lice, se meni vidi neslav-jansko; onikanje nepričijočih po neki sužnosti diši. Spomnim se, de se je svoje dni reklo Cesar je zapovedal; Papež je vmerl. Tako tudi drugi Slavjani še zdaj govorijo.
Take in enake berge na našim jeziku bi se spodobilo zdaj obrezovati, dokler se še pregloboko vkorenile niso.
Prestanimo daklem svaki na svojoj struni brenkati; — složimo liro v jedno soglasje • složimo ponovljenim soglasjem Evrope dragoceno liro Ilirio.	(SI. N.)
Mi Frančišek. Jožef Pervi, i»o
božji milosti cesar austrijanski, kralj oger-ski in češki itd.
Ko se je pred blizo enim letam naš pre-svitli naprednik v cesarstvu, cesar Ferdinand I. občni želji zastran času primernih politiških poprav, obečaje svobodne naprave dragovoljno vdal bil, so se po celi deržavi občutki hvaležnosti in veseliga pričakovanja razširili. Tode le malo se je, kar srno pozneje doživeli, tako pravični nadi prileglo. Slan, v kterim je domovina danas, napolnuje Našo serce z globoko žalostjo. Zapustil jo je znotrajni mir. V glavnim in stolnim mestu Dunaju tirja vga-njanje posameznih hudobnežev še zdaj , de si nam močno težko de, in če prav je prevag-Ijiva večina njegovih prebivavcov z verlim duham navdana, prideržanje nenavadnih na-redb. Domača vojska pokončava kos Našiga ogerskiga kraljestva. V drugi deželi (krone) overa vojska vpeljanje postavnih razmer, in kjer tudi poverhni mir podert ni, iše priver-žence v trnini lazijoč duh nezaupnosti in raz-pertije.
To so žalostni nasledki, ne svobode, ampak njene krive rabe. Temu krivimu vživanju svobode v okom priti, revolucijo skleniti je Naša dolžnost in Naša volja.
V	razglasu 2. Grudna smo bili upanje izrekli, de se bo Nam z božjo pomočjo in v edinosti z narodi dobro izšlo, de bomo vse dežele in rodove cesarstva v eno veliko deržavno telo združili. Povsod v veliki deržavi sc je veseli oglas teh besedi zaslisal; zakaj bile so izrek že davno občutjene potrebe, ki je zdaj povsod spoznana bila.
V	prerojenju cele deržave, v tesnejši zvezi njenih obstojnih delov vidi zdrava pamet naroda pervi pogoj, de se razderti red in pogrešana blagovitost zopet verneta, kakor tudi nargotovši poroštvo za blago in slavno prihodnost.
Med tem se je od Cesarja Ferdinanda I. poklicani deržavni zbor v Kromerižu čez ustavo za eni del cesarstva posvetoval. Sklenili smo — pomislivši na njegovo, dolžni zvestobi do Naše hiše precej nasprotno postavljenje mesca Kozoperska — zares ne brez dvombe, pustiti ga, naj svoje veliko delo nadaljuje. Zanašali smo se pri tem, de bo ta zbor dane okoljšine in razmere cesarstva pred očmi imel, in svojo nalogo hitro hitro do koristniga konca dognal. Tode to Naše pričakovanje se ni izpolnilo.
Po večmesečnim razgovarjanju še ustava sklenjena ni. Pretresovanje, ki v teorijo sega, ki je djanskim razmeram deržave čisto nasproti, in tudi sploh vravnano postavno po-loženje v deržavi vterditi nikakor ne more, je vernenje miru, postavnosti in občniga zaupanja zopet odložilo, pri dobrih deržavljanih strah obudilo in zraven pa na Dunaju ravno z orožjem potlačeni, v drugi deželi pa še ne popolnama premagani razdiravni stranki novo serčnost in novo moč dalo. Z tem se je tudi nada močno majati jela, de bi kadaj ta zbor, če prav ima tudi dosti spoštovanja vrednih ljudi v sebi, svojo nalogo izpolnil.
Med tem pa je z zmagonosnim napredovanjem Našiga orožja na Ogerskim veliko delo prerojenja edine Austrije, ktero smo in
za nalogo Svojiga življenja vzeli, bližej prišlo in neogibljiva potreba se pokazala, pod-stavc tega dela stanovitno vterditi. Ustavo, ki ima ne le v Kromerižu nadomestvane dežele , temuč celo cesarstvo v celotni zvezi ob-seči, je zdaj, kar narodi austrijanski od Nas z pravičnim silenjem pričakujejo. Z tem je delo ustave preseglo meje poklica tega zbora.
Sklenili smo tedej za celotino cesarstva: Svojim narodam taiste pravice, svobode in politiške naprave iz prostiga nagona in iz lastne cesarske moči podeliti, ktere smo jim Mi in Naš visoki stric in sprednik cesar Ferdinand I. obljubili, in ktere smo Mi po Svoji nar-boljši vednosti in vesti za nar koristniši in blagonosniši za prid Austrije spoznali. Ozna-nujemo torej današniga dne ustavno pismo za edino in neločljivo austrijansko Cesarstvo, sklenemo z tem deržavni zbor v Kromerižu, ga razpustimo in zavkažemo, de njegovi udje po razglasenju tega sklepa na ravnost narazen gredo.
Edinost celotine s samostalnostjo in svobodno razsnovo njenih delov, močno, pravice in red branijočo oblast čez celo cesarstvo z svobodo posameznih ljudi, občin, dežel Svoje krone in raznih narodnost v soglasje pripravili — osnova krepkiga opravništva, ki enako oddaljeno od tesne centralizacije in od razdirajo-čiga razida, žlahtnim močem dežele dovelj prostora poda, ker zvunajni in znotrajni mir braniti zna, — hranljivo javno gospodarstvo deržavnih dohodkov, ki ima, kolikor je moč, bremena deržavljanov olajšati, — popolna izpeljava prostosti zemlje za primerno odškod-vanje z pomočjo deržave, — varstvo prave svobode po poslavi, to so vodila, po kterih smo se pri podeljenju tega ustavniga pisma ravnali.
Narodi austrijanski! Skorej povsod v Evropi je družba deržavljanov omajana noter do podstav, povsod skorej ji razid in pogin grozi nevtrudno prizadetje hudodelske stranke. Ali kakor velike so nevarnosti, ki Austrii, ki Evropi žugajo, Mi ne dvomimo zastran ve like, blagonosne prihodnosti domovine.
Zaupamo v tem na pomoč vsigamogočniga Boga, ki še nikoli Naše cesarske hiše zapustil ni. Zaupamo na dobro voljo in zvestobo Svojih narodov, zakaj dobromislečih je med njimi neizmerno več. Zaupamo na hrabrost in čast Svoje slavne armade.
Austrijanski narodi! Zbirajte se okoli svojiga Cesarja, obdajte ga z svojo vdanostjo in djansko pomočjo in deržavna ustava ne ostane meriva čerka. Braniše bo postala vaše svobode, poroštvo mogočnosti, svitlobe, edinosti
cesarstva. Veliko jc delo, ali po sreči se bo izšlo z združenimi močmi.
Tako dano v Našim kraljevim glavnim mestu Holomucu 4. Sušca v letu odrešenja Tavžent osem sto devet in štirdeset, Našiga kraljevanja v pervim.
Vrane Jožef.
Švarcenberg. Stadion. Kraus. Bach. Cordon. Bruck. Thinnfeld. Kulmer.
Ministri na nižji oblasti.
Nj. Veličanstvo je blagovolilo današniga dne austrijanskim narodam ustavo podati, in v razglasu ob enim izdanim razložiti, kaj de je svitliga cesarja k tem primoralo. Z to ustavo se naša velika domovino v eno celotino zedini, in taisto delo doverši, kar je Nj. V. v nastopnim razglasu 2. Grudna p. 1. za Svoje nalogo zaznamvalo. Z vterjenjem svobodnih, potrebam časa primernih naprav imajo zdaj od Nj. V. Cesarja Ferdinanda narodam zagotovljene, in od cesarja našiga Franca Jožefa poterjenc svobode in pravice resnica postati, ima se z ustanovitvo in omejenjem vseh deržavnih oblast, z vravnavo deržavnih okoljšin in razmer omajanimu, nemirnimu stanu, stanu revolucije, v kterim je Austrija že celo leto, in
kteri žuga pogin politiški, dušni in telesni blagovitosti narodov, enkrat konec postaviti.
V	tem važnim resnim trenutji je sveta dolžnost uradov, si svoj visoki poklic živo pred oči postaviti. Dolžni so, celo svojo moč, nar resničniši voljo v to oberniti, de se postavam popolna veljava poda; dolžni so, sov-ražnikam reda, postave krepko nasproti stopiti, in tako deržavljanam celi vžitek prave svobode obraniti.
Prepričanje, razumljenje njih dolžnosti mora oblastim sredstva dati, na vsaki primer-lej svoje dolžnosti popolnama izpolniti. Podu-čenje dvomijočih, in v zaupnosti zavoljo nevednosti omajanih; ojstre opombe zapeljanih; krepko ravnanje z taistimi, ki druge zapeljevati, ali od postavne poti odvračati derznejo; odločno obnašanje zoper vsaktero nepostav-nost, vsaktero zoperslavljenje proti postavi ali postavni oblasti bo perva naloga slednje oblasti.
Ministerski zbor bo z vsem prizadetjem, z vsemi sredstvi, ktere ima, se pognal, de vsi tisti, kterim je vladarska moč izročena, svojo dolžnost izpolnijo; on ne sme in ne bo nikoli pripustil, de bi se pri oblastih dvomba ali pomišljanje v izpolnenju dolžnosti pokazalo; ampak on bo terdno na tem obstal, de one svojo nalogo doveršijo. Tako pa morajo tudi vsi služabniki krone podveržene urade opomniti, de se z edinim vkupnim ravnanjem občni; veliki namen pomirenja dežele, pomno-ženja narodove blagovitosti, varstva, oživije-nja in vterjenja novih ustavnih naprav doseže.
Ministerski zbor je živo in terdno prepričan, de je oblastim dano, pokoj, red, mir in postavnost obderžati; napravam Austrijanske ustave veljavo, postavi spoštovanje zadobiti; to prepričanje mu pa tudi dolžnost da, vsem deržavnim služabnikam narojstrejši osebno odgovornost za to njih ravnanje naložiti, in še enkrat v tem velikim trenutju z vso resnobo in silo jim glas sporočiti, de naj terdno in odločno svojo dolžnost dopolnijo, in zvesto in nepremakljivo se derže vodil ustave, ktero je Njegovo Veličanstvo naš narmilostiviši Cesar Svojim narodam pripustiti blagoslovil.
V	Holotnuca 6. Sušca 1849.
Ministerski zbor: Švarcenberg. Stadion. Kraus. Bach.
Cordon. Bruck. Thinnfeld. Kulmer.
Deržavni zbor
je imel še 5. in 6. Sušca svoje seje, v kterim je tudi 15. podstavnih pravic srečno dognal in prihodno sejo za 15. Sušca ustanovil bil, na kterim bi se bil načert ustave pervikrat prebrati imel. Po noči 6. pride minister grof Stadion v Kromeriž, pusti nektere poslance, (med njimi Palackiga, Strobaha, Ulepiča, Petranoviča itd.) k sebi priti, z kterimi se je dolgo pogovarjal; in jim sklep ministerstva na znanje dal, zbor razpustiti; potem pa zopet v Holomuc odšel. Drugi dan so našli poslanci zbornico z vojaki obdano in napolneno, in na zideh so vihrali cesarski razglasi od razpušenja deržavniga zbora in dane ustave.
Kaznovavne gosposke so tirjale de se jim 7 poslancov (med njimi tudi Fiister) izroči. Fišhofa in Prato so pripeljali vojaki na Dunaj, drugih pet jo je pa mende ob času iz Kromeriža, če prav je čez in čez od vojašnje obdan bil, odmaknilo.
To je konec ustavodajavniga deržavniga zbora polovice Austrije. —
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana. V četertik 8. Sušca ob petih popoldne je prebral naš g. deželni pogla-
var v mestni svetovavnici v pričo velike množice meščanov cesarske razglase od podstav-nih pravic in od darovane konstitucijc, ter je na koncu vse dobrote nove ustave na kratkim povzel in svoje govorjenje z „živio naš cesar Frančišek Jožef" sklenil. Pričijočim se je " tiha osupnenost na obrazih vidila.
Na Dunaju, kakor časopisi povedo, je nova konstitucija veliko veselje obudilo, meščani so mesto iz prostiga nagona razsvetlili, in novine, kakor tudi občinski svetovavci Du-najčanam lepo prihodnost obečajo, ker bo Du-^naj poglavitno in stolno mesto ne le polovice, ampak cele edine Austrije. Po „LIoydu" bi vtegnila tudi v kratkim obseda nehati, in Du-najčani se zanašajo na bližni prihod svitliga cesarja.
V	Celji je bilo, kakor Gratzer Zeitung razodene, tudi mesto razsvetleno zavoljo te vesele novice.
Iz Gorice nam piše g. P. (10. Sušca). Včeri ob 4 popoldne smo zaslišali iz ust g. kresijskiga glavarja darovano ustavo.
Zavoljo naglosti se ni mogla v deželne jezike prestaviti, ter je bila po nemško prebrana, zna biti je bila za to hladno in brez nadušenja sprijeta, in beseda živio (Hocli), ktero je g. krc-sijski glavar presvitlimu Cesarju izrekel, ni mnogo oglasa našla, razun pri nekaj malo osebah, ki pa posebniga znanja nemšine scer ne razodevajo; nekteri so se pa clo na glas zasmejali, ko se je bil g. poglavar, kakor se kaže, zagovoril, imenovaje namesto: Nj. Veličanstvo Franc Jožef, Ferdinanda dobrotljiviga. Bog ga živi, rečem tudi jez, ter si mislim: ena ^ustava je boljši kakor nobena, in Iliria je vendar, kakor se vidi, skupej v eni deželi, in tako bi bila, če prav razumimo, perva stopinja k zedinenju Slovencov storjena.
Iz Prage in Zagreba še nič ne zvemo, češki in zagrebški časopisi, ktere smo dobili, še le z velikimi čerkami to nepričakovano novico na znanje dajo. —
V	Mirni na Dolenskim je bilo 8. t.m. volenje za Frankobrod. Sošlo se je bilo več volivcov, in tudi nekoliko ponudnikov, ki so se zlo poganjali za čast (med njimi sosebno gosp. komisar Ogrinc), poslanec biti pri nemškim zboru, tode vse nič hasnilo ni. Volivci so enoglasno protestirali zoper vsako de-ležnost na tem zbirališu, in fare v Šmartnu per Litii, v Javorji, na Prežganjim, na Jan-čim, v Kresnicah, v Poljšneku in na Dolih so v imenu 10,465 prebivavcov spisan protest zoper to volitev volitnimu g. komisarju poslale, kteriga braveam na znanje damo:
Častita volitvina komisija na Mirni!
Iz Ljubljanskih kmetijskih Novic smo zve-dili, de je visoko ministerstvo našiga svitliga Cesarja že spet ukazalo tudi na Krajnskim nove poročnike za nemški zbor v Frankfurtu voliti, in de je prečastito c. k. Poglavarstvo v Ljubljani te volitve po deželi razpisalo, kakor vlani. — Kedaj de bi volivci v ta namen na Mirno prišli, nam sicer niso naznanile ne kmetijske Novice, ne Slovenija, ne Pravi Slovenec; pa slišali smo, de je to nekje v nemških Ljubljanskih Novicah, v prikladi zapisano. Bavno to že se nam kmetam na Kranjskim grozno čudno zdi. Nemških Novic namreč ne špogamo, ker ne umemo nemškiga; k večimu se je kteri nas v šoli komej naučil svoje ime po nemško podpisati. Zakaj je tedaj le v nemških Novicah dan te volitve na Mirni napovedan? Skorej bi mi lahko mislili, de le Nemce, ki so per nas in čez nas, in pa naše nemškutarje k tej volitvi vabijo; nas pa nočejo bliz, ker že vedo, de smo bili in de smo še zmirej zoper volitev za Frankofurtski zbor. Ker pa menimo, de imamo tudi mi Kranjski kmetje pravico per tej reči kako besedo reči; pošljemo to svojo besedo spisano, in jo prosimo tako le v volilni zapisnik zapisati:
Že vlani nismo hotli za nemški zbor v Frankfurtu voliti, ker nam naša vest ni per-
pustila z Nemci v zvezo stopiti, ali v njej ostati. Bali namreč smo se za svojo katolško vero, ktero krivo verni Nemci savražijo; bali za svojo Slovensko narodnost, ktero so nam bili Nemci odvzeli, in klcro so nam le naš svitli Cesar z novo ustavo spet dati obljubili; bali za svoje deržavne pravice, de bi nas Nemci ob nje ne perpravili. Še ni tega leto, in žalostne zgodbe, ki smo jih doživeli, so nam pokazale, de smo prav imeli. Ali niso pijani Bonge in Blum in njuni tovarši že po Dunaju, Gradcu, Marburgu in drugod nove nemške nevere trosili, in z vso zvijačo razširjali, in nas malikovavcov, nasiga svetiga Očeta Papeža antekrista kleli? Ali se ni bila brezbožna nemška derhal in soderga že ko povodenj po Dunaju in Gradcu razlila, in nas podpihovala in k čemi vojski šuntala zoper dobriga Cesarja? Ali ne kažejo Nemci v svojim zboru z besedo in djanjem, de nc poznajo druge narodnosti ko nemške? In podslavne pravice , ki so jih Nemci v Frankfurtu skovali, komu so v prid? Slovenam gotovo ne.
" Naše prepričanje je letaš terdneje, kakor je bilo vlani, de, manj ko bomo imeli z Nemci opraviti, bolje bo za nas Slovene in za celo Austrijo. Mi Sloveni nc maramo za nemške učenike in duhovne, smo s svojimi popolnama zadovoljni; ne maramo za nemške umetnike, nemške rokodelce in nemške berače, imamo že za svoje premalo kruha; nc maramo za nemške postave, ker le Nemce srečne delajo. Nc bomo pošiljali svojih sinov Nemcam za vojašino, de bi se pulili za Šlezvig in Hol-stein; tudi ne dajali davkov za nemško bro-dovje na morji, ker imamo dosti družili že dolgo brez pravične razmere.
To so bile vlani naše misli, in so še zdaj. To so misli deželnih stanov na Kranjskim in misli udov Slovenskiga družtva v Ljubljani, ki so Kranjsko poslance, ni dolgo tega, iz Frankfurta domu poklicali. To so misli cele Kranjske dežele sploh.
Zato ne moremo in nočemo voliti poročnikov za nemški zbor v Frankfurlu, in se vstavimo ali protestiramo zoper vsako enostransko in nepostavno volitev nekterih Nemcov ali ponemčanih oseb, ker je le nekteri taki v deželi ne morejo storiti veljavne, ako je večina dežele ali sploh vsa dežela zoper njo.
De je pa ta misel in volja ne le nas podpisanih, ampak tudi vsih naših sosedov, se častila komisija lahko prepriča, če blagovoli vsaciga posebej izprašali.
4. dan Sušca 1849.
Nasledujejo podpisi okoli 400.
Zvoljeni so tedaj (sicer od revnih manjšin) trijenovi poslanci za Frankobrod na Krajnskim: v Ljubljani, v Kamniku in v Postojni, ker se pa njih imena in njih izrečenje ali poslaništvo prevzeti mislijo ali ne, še v Ljubljanskih nemških novicah niso oznanile, menimo, de je naše deželno poglavarstvo to reč popred ministerstvu v presojo podalo.
Žalostna vest iz spodneg' Štajera. Preljublena mati Slovenia! nc dugo kaj si zgubila iz naročja jednega iz med perveh svo-jeh verncli ljubiteljev predragega gospona Dr. Prešerna — in zopet nove tuge: — zgubila si pak drugega iz med perveh gorečeh Slavjanov preljublenega visokovrednega gospona Mirka Bratuša rodom Varaždinca, bivšeg' podžupnika na černi gori (Maria Neustift) zvun Ptuja, ki se je v 31. letu, v Lulomeru 25. Svečana po kratkoj bolezni v bolši svet prestavil. — Bil je v Bogu pokojni u sa-dašnem burnom času jeden iz med osebneh braniteljev in zagovoriteljev „SIavcnstva" ali nesmilena smerti kosa ga je pokosila. — Tu pokazali so naši preljubleni Slovenci, kak neizmerno štujejo verne domorodce „Slovenske", zato so iz vseh bližnih žup (far) priverveli; da mu to zadno ljubav lepo izkažejo: da ga k grobu sprevodijo. — Bilo je taki nazočnih više pokojnega duhovneh bratov „gorečeh Slav-
janov«; svakoterega stališa gospodov; in po-štuvani gradjani mesta ljutomerskega — ko-jem naj bode na spomin vekivečne ljubavi: Čast in Poštenje. — Lehka mu mila mati žemljica !	F. M.... č.
*	Jelačič da po časopisih na znanje, de ni res, de se je on z Vindišgrecam sperl, marveč de ga brezkončno spoštuje. —
*	Ministerialni „LIoyd" 9. t. m. ima naslednji imenitni sostavek, iz kteriga se nekoliko postavljenje vojskovodov k Holomucu presoditi da:
„Ministerstvo mora zvediti, de nasprotni ukazi zastran ogerskih bankovcov, ki se na Dunaju in v Budapešti dajajo, občinstva (Publikum) nič ne razvesele." (Ministerstvo je ogerske bankovce jemati prepovedalo, knez Vindišgrec jih je pa jemati zapovedal). „Mi vprašamo zdaj: Ali so mar različne vladarske oblasti v celi Austrii — zunaj še nedob-Ijenih krajev — v rokah odgovornih svetovavcov krone ali niso? Ali stoji narvikši oblast v Budapešti pod Dunajskim vladarstvam, ali pa hoče morebiti zraven njega stati?
Mi te vprašanja predložimo, bolj de radovednosti bravcov, kakor svoji lastni vstre-žemo. Mi dobro vemo, de v ustavni, edini Austrii je le ena vladija in le ena biti more, de nje ukaze vsi deržavljani spoštovati imajo, de se pred njo vojskovod tako dobro prikloniti mora, kakor bobnar in de njenim postavnim poveljem ravno tista pokoršina v Buda-peštanskih in Milanskih gradeli gre, kakor pri narmanjši kresii in narrevnišim eolnim hranišu."
Tudi časopis „Presse" se pritoži čez to ravnanje kneza Vindišgreca in pripiše le temu, de Vindišgrec berž ogerskih bankovcov preklical ni, neveselo okoljšino, de je on zdaj ravno tam, kjer je pred 2 mescama bil, namreč v Budapešti, in de sploh austrijanski armadi na Ogerskim prav dobro od rok ne gre.
Časopis „Ost~Deutshe Post" opominja tiste austrijanske dežele, ktere so zvezno deržavo želele, in zatorej z podeljeno ustavo zadovoljne ne bodo, naj za božjo voljo postavne poti ne zgreše, in de naj pomislijo, de je narkrep-kejši orožje, ktero imajo, orožje dobre pravice.
*	Naši krajnski gg. poslanci: Dr. Kau-čič, Dr. Ovijač, Laurič, Gejer, Sever, Gra-sič so že na Slovensko nazaj prišli; g. Ambrož, ki je rednik (Ordner) v deržavnim zboru bil, je imel še nektere opravila; g. Ulepič pa je z nekterimi drugimi poslanci iz desnice in iz srede pri ministrih, kjer se posvetvajo zastran bližnjih deželnih zborov. —
Ptuje dežele.
Frankobrod na Majnu. Nemško ministerstvo pri centralni vladi je poslalo gg. Heck-šer, Soniaruga in Herman v Holomuc, de se z našo vlado zmenijo, kako bi se dala Austrija v novo nemško zvezo položiti. Naše ministerstvo je že novo pismo na svojiga po-oblastenca v Frankobrodu Šmerlinga poslalo, v kterim svoje misli razodene, kakor Frankfurter Zeitung pravi, tako le: Na čeli nemške deržave stoji vodstvo iz sedem pooblasteneov nemških vladarstev, ki bi imeli, če je moč, udje nemških vladarskih rodovin biti, in skupej 9 glasov imeti. Austria in Prusija bi imele vsaka po dva glasa, Bavarija en glas, drugi 4 glasi bi se nekako med druge nemške vladarje in vladarčke razdelili.
Danski kralj je primirje (Waffenstillstand) z Nemci, (ki je bilo 26. Velkiga Serpana 1848 v Malmo sklenjeno) odpovedal; ali misli boj ponoviti ali ne, se ne ve. —
Laška. V Toskanškim in na Papežovim se še zmiraj republike vesele, in čez poprej-šniga sardinskiga ministra Gioberti močno jeze, de ni hotel rimske republike za pravično in veljavno vlado spoznati. Toskanski vojvoda je v Neapel prišel.
Ser bi a. Serbska vlada je svoje vojake (večidel le dobrovoljce) iz serbske vojvodine nazaj poklicala; vzrok tega povelja ni znan. —
Ruski cesar je, kakor „Presse" pove, pri ogledovanju svojih vojakov rekel: de so okoljšine tako' nanesie , de mora Austrijanski-niu cesarju del svoje armade na ponudbo stavit. —
— 84 —
M e g»o 1 i t i i k i del.
Hoje pesmice. *}
Kdor bere moje pesmice , Naj misli, de so rožice, Ki bodo lepši razcvetele , Od sebe slajši duh puhtele, Ko gnale bodo cvetnice.
Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so tičice, Ki boda viši gor zletele, Ko bodo krasneji imele, In urniši perutice.
Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so kapljice, Ki bodo vkupej zašumele, Naprej, naprej, ko val hitele, Ko zderejo zaturnice.
Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so iskrice, Ki so se v mladim sercu vnele, In bodo žarneji gorele, Ko vplamijo jih sapice.
Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so deklice, Ki bodo glasno le zapele, Ko drage ljubčike imele, Dobile bodo bratice.
Kdor bere moje pesmice , Naj misli, de so samčice Zaperte skoraj ovenele , Ker revce niso smele Zapeti z skrivne izbice.
Kdor sliši moje pesmice, Naj misli, de so strunice, Ki bodo vedno glasno pele Čast, slavo materne dežele, Slovenje, drage ljubice.
Lovre Toman.
marko Ho car«
s 1 a v j a n s k i j u n a k.
(Dalje in Konec.)
Turška armada je bila i/ Gegov ino Ska-dranov, ino se je vtaborila na ravnini pokraj Karpenice. Marko je bil poldrugo milo od tega kraja. Kadar temna noč zemljo pokrije, se vzdigne slavjanski Leonid s svojimi tovarši v turški tabor, in zapove ostalim vojakam, de naj mu pridejo ob zori v pomoč. Grede reče še enkrat svojim pajdašem, de naj bojo mirni in tihi, dokler ne bo zatrobil. Zraven še pristavi: „Kadar me zmanjka, me išile v paše-vlm šotoru. Tam me najdete." Sovražniki so spali brez skerbi in straže na nekim travniku. Marko plane nad nje , in preden ura preteče, je bilo 500 mertvib. S tim zadovoljen, se enmalo odmakne. Kar zve , de so se jeli Gegi ino Skadrani med sabo pretepati ino pobijati. Očitali so namreč eden drugimu izdajstvo. To slišati reče orel selejski: ,,Bralje! zdaj vidite , de nam je Bog nevernike v roke dal. Tedaj za mano! Poslavši zapoved ostali armadi, de naj proti neprijatelju stopa, navali sam s svojimi tovarši na sovražnika. »Kje je paša? Kje je paša?" je prašaf naprej in naprej, in je sekal in bil okoli sebe, de je bilo kaj. Ko je že sam nekoliko begov pomlatil, in dva paša zvezali dal, ga sovražno zerno enmalo rani. Neki zamorec, ki se Marku ni vreden zdel, de bi ga vbil, je bil pištolo na njega sprožil.
Marko gre na stran, dc si rano povije. Zdaj zasliši, de so turški zapovedniki svoje vojake tolažili rekoč: „l)e je to Ie zmotnjava, de Greki niso na nje nahrupili. To slišati za-gromiMarko: „De, de Greki so tukaj! Marko Bočar je v vašim taboru, in bo potolkel vas vse. Trosite se kervoloki!" Zdaj zatrobi. To je bilo znamnje, de naj vsi lete nad sovražnika. Turki to slišali vstrelijo vsi proti tistim kraju, kjer je bil Marko. Marko pade. Puškino zerno ga jc smertno zadelo. Zdaj se zadere neki Turčin: „Marko je niertev!" Na to prihrupi sila nevernikov . de bi mu bili glavo odsekali; ali zvesti Sulijani so jih nazaj spodrepili, svojiga Jjubljeniga vodja so pa nesli na goro Amfrisos (Amphnssos). Bavno je mlado sonce svojo glavo izad gore poka-zovalo, ko se jc to godilo. Zdaj navalijo Greki od vsih strani nad Turke. Ti zbeže pustivši Crekam svoje šotore, svojo šaro in jedilno blago. „Križ je premagal, križ jc pre-
To pesmico vzamemo iz zbirke iskrenih pesmic mladiga pesnika, ki je v kratkim pri Eduardu Hohmi v Ljubljani z naslovam „Glasi domorodni" na svitlo prišla.
Vredništvo. . .
magal!" je donelo dalječ okrog. Med tem se Marko zopet zave, in reče pričujočim: „Bratje! jest sim spolnil svojo dolžnost, in umerjeni pokojno. Ni mi, bilo mogoče lepši umreti. Zmaga je naša! svoboda je naša! — — —" To izustivši zopet oči zapre. Vsi pričujoči so britke solze točili. Kar naenkrat prileti Markov brat Kosta, potegne sabljo ino zavpije: „Bratje! kaj zdihujete? S solzami mu ne boste spoštovanja skazali, temuč če sebe domovini darujete. Torej za mano nad vraga!" Zdaj planejo nad trumo Turkov, ki se je bila prikazala, in jo razsteljejo, kakor lahke pleve. Tako so Greki popolnama Turke premagali. 2000 Turkov je obležalo na bojišu; 1000 so jih pa vjeli. Ostala armada se raz-perši, paša jo pa nazaj v Skadar potegne. Greki so imeli samo 27 mertvih in 60 ranjenih. Tode Markova smert je bila zanje neprecenljiva škoda. Nad njim so zgubili celo armado.
Brugi dan zjutraj se vzdignejo Greki v Misolongi. Dragoceno blago so nesli zvesti Sulijani na nosilih. Kadar pridejo do svetiga studenca Kefalo — Vrisona, kjer so prednje leto Marku zvesti biti prisegli, "odpre naš vitez še enkrat svoje oči in reče: „Bratje! nikar me ne milovajte. Če mi pa želite šc po smerti spoštovanje skazati, se ozrite na moj izgled. Bodite zložni in zvesti svoji domovini! Priporočim vam svojo ženo in svoje otroke ....". To izrekši vpre zadnjikrat svoje oči proti nebesam, svoji prihodnji domovini, in umerje. Jok in zdihovanje hrabrih junakov sla odmevala od bližnjih gora, in oznanovala Misolongu žalostno novico, dc jc umeri orel selejski. „UmerI je naš Marko, umeri je naš osvoboditelj ! se razlega od kraja do kraja, in vse ljudstvo s poglavarstvam misolonskiga mesta vred mu je šlo naprot. Vsaki je želel takimu možu skazati svoje spoštovanje. Prihod v Misolongi je bil takole zversten: Naj spred so šli okovani vjetci, za njimi konji turških vojskovodjev, za tem so nesli Greki 24 narobe obernjenih Turkam vzetih banderov. Pa kdo je porajtal na take reči? Oči vsaciga so bile obernjene na truplo mertviga junaka. Tega so nesli na nosilih naj starji palikarji. Pokrit je bil z plavim plajšem, kar je bilo znamnje vajvodske časti. Zdaj je šlo 8000 zaplenjenih koz in ovac, čez 1000 konj in veliko mezgov, ki so nesli 3200 pušk, 14000 pištol in drugo šaro z denarnico vred.
Markovo truplo so djali na prelepe pare v hiši misolonškiga poglavarja. Po celi okolici so ljudje molili za večni mir in pokoj duše svojiga osvoboditelja. Tretji dan je bil pokop. Med telembanjem zvonov in pokanjem topov, med jokanjem in zdihovanjem vsiga pričujoči-ga ljudstva so nesli mertvo telo po potu, ki je bil z cvetjem posut. Naj pred so bile v ccrkvi bilje opravljene, po tem so ga pa spremili na pokopališč. Nad grobam je govoril pervostolnik, in je svoj govor tako le končal: „CeIa Grecija žaluje zavoljo smerti Marka Bočarja. Ona ga spozna za svojiga druziga Leonida, in sprejme njegovo družino pod svojo obrambo. To naj mu bo povračilo za tolike zasluge. Počivaj v miru žlahtna duša. Počivaj v naročji gospodovim! Orel selejski, lahka ti žemljica bila! Z Bogam Marko, z Bogam, z Bogam!" (Poleg zagr. kal. za god. 1846.)
Lovre Pintar.
Knjiga splosnih dcrzavljanskili postav.
§. 121.
Prestop te postave (§. 120) ne stori sicer zakona neveljavniga; žena pa vendar zgubi koristi, ktere so ji od perviga moža naklonjene po ženitvanski ali dedniški pogodbi, zadnji volji, ali po dogovoru pri razvezi; mož pa, s katerim drugi zakon sklene, zgubi pravico , ki mu razun tega primerleja po §. 58. gre, tirjati, de se zakon neveljaven izreče, in obema zakonskima se ima okoljšinam primerna kazen naložiti. Ako se v takim zakonu otrok rodi, in je saj dvomljivo, de bi ne bil od perviga moža zarojen, se ima taistiinu za nadomestvanje njegovih pravic oskerbnik postaviti.
g. 122.
Če sc zakon za neveljaven spozna ali njega razveza izreče, se ima ta izid v poročnih bukvah na taistim mesti zaznamvati, kjer je poroka zapisana in v ta konec od sodnice, kjer se je obravnanje zavolj neveljave ali razveze godilo, opomba taistiinu uradu dati, ki ima za resničnost poročnih bukev skerbeti.
123.
Pri judovšini so glede na nje versko razmero sledeče izjeme od zakonske pravde v temu poglavju občno vstanovljene.
§. 124.
K sklenitvi veljavniga zakona morata zaročena dovoljenje od tistiga kresije okrožja doseči, v kterimu je srenja, kteri je eden ali drugi del vtelesnjen.
§. 125.
Zakonski zaderžek žlahte med stranskimi žlahtniki pri judovšini dalj ne seže, kakor na zakon med bratam in sestro, pa med sestro in sinam ali vnukam njeniga brata ali njene sestre; zakonski zaderžek svaštva se pa Omeji na sledeče osebe: po razvezanim zakonu se mož ne sme oženiti z žlahtnico svoje žene v navzgorni in navzdolni versti, kakor tudi ne s sestro svoje žene; in žena se ne sme omo-žiti z žlahtnikam svojiga moža v navzgorni in navzdolni versti, kakor tudi ne z bratam svojiga moža, ne z sinam ali vnukam brata ali sestre svojiga moža.
§. 126.
Oznanjenje judovskih zakonov se mora v sinagogi ali v skupni molitvenici; kjer pa take ni, po krajski gosposki na srenjo in sosesko, katerima je en in drugi del vtelesnjen, ob treh zaporednih sabotah ali praznikih z iz-polnenjem predpisov v §§. 70—73. danili, opraviti. Spregled oznanjenj se zamore po predpisih §§. 83—88 zadobiti.
§. 127.
Poroko mora izpolniti rabin ali učenik vere (verski voditelj) srenje eniga ali drugi-ga zaročeneov v pričo dveh svedokov, po tem, ko sla potrebne spričbe izkazala. Babin ali verski učenik zamore tudi rabina ali vers-kiga učenika kake druge občine za poroko pooblastiti.
§. 128.
Bedni rabin ali učenik vere ima zpolnjeno poročno opravilo v deželnim jeziku, kakor je v §§. 80—82. predpisano, v poročne bukve zapisati, potrebne spričbe od zaročenih prinesene z zaporedno številko, pod katero sta bila poročenca v poročne bukve vpisana, zaznamvati in k poročnim bukvam pripeti.
§. 129.
Judovsk zakon, ki se brez izpolnjenja postavnih predpisov sklene, je neveljaven.
§. 130.
Zaročeni, ali rabini in učeniki vere, ki omenjenim predpisani nasproti delajo, dalej tisti, ki brez redniga naročila poroko opravijo, se kaznujejo po §. 252. drugiga dela kazno-vavne postave.
131.
Kabinam ali učenikam vere, ki poročnih bukev ne peljejo po predpisu poslave, naj se primerna kazen v dnarjih ali na telesu naloži; taisti od svojiga urada odstavijo, in za vselej za nepripavne k taistim izreko.
§. 132.
Za ločitvo od mize in postelje veljajo tudi v obziru judovskih zakonskih občni predpisi; tudi oni se morajo na rabina ali učenika vere obernili, in ta ima zgorej dan ukaz spolniti. (§. 104—110.)
§. 133.
Veljavno sklenjen zakon judov se zamore z njihovim vzajemnim prostim privoljenjem po ločitnim pismu, ki ga mož ženi da, razvezati; vender se morata zakonska najpred zastran svoje razveze pri svojimn rabinu ali učeniku vere oglasiti, ki ima naj krepkeje opominanja zavolja noviga združenja poskusiti, in jima, še lc če poskus nič ne izda, pisano spričbo izročiti, de je 011 sebi naloženo dolžnost izpolnil, straneov pa vender pri vsim svojim prizadevanju od sklepa odverniti ni zamogel.
§. 134.
Z to spričbo se imata oba zakonska pri deželni sodnici okrožja, v katerim imata svoje stanovališe, oglasiti. Ako ta oblast po okolj-šinali najde, de je za novo zedinenje še kaj upanja, nima berž v ločitvo dovoljiti, ampak zakonska za en ali dva mesca odpraviti. Samo ako bi tudi to nič ne koristilo, ali že iz začetka nič upanja za novo zedinenje ne bilo, ima deželna sodnica dopustiti, de mož ženi ločilno pismo izroči, in ako ste obe strani še enkrat pred sodnico izrekli, de ste sklenile ločitno pismo z prostim privoljenjem dati in prijeti; se ima ločitno pismo za veljavno deržati in po tem zakon razrešiti.