ercator (Souffla? ©SOI]©
Opekarniška 9. Celja
od 25. do 27. novembra 2DD5 Dnevi kislega zelja in repe nedelja 27. november 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - predstava PRAVLJICE O MUCAH
safno{26. ih 27. novembra
V prenovljenem najmodernejšem Intersparu v Celju bomo 26. in 27. novembra 2005 vsem kupcem podarili 15% popust na celotni nakup. Popust ne velja za tobačne izdelke, časopise, revije, povratno embalažo in za izdelke v količinski ponudbi.
INTERS RA R
kot srake	antene
■BESE®	HESMH
IM0ÏÏQ1
ŠT. 89-LETO 60-CELJE, 25.11.2005-CENA 300 SIT
PRHI MIHNI ZA KRCATOMEV DIET
STRAN 23
TONE VRABL
uvodnik
Srečna morata biti oba - darovalec in dobitnik
V	Sloveniji je organizacija dobrodelnih prireditev zelo razširjena in tudi priljubljena. Ljudje bi radi pomagali in ker nimajo denarja, se odločijo za organi-zatijo dobrodelne prireditve. Največkrat so to koncerti, v manjšem številu tudi avkcije slik in drugih vrednih predmetov, dobrodelna tekma ali kaj podobnega. Organizatorji se dobrodelnih ali humanitarnih prireditev lotevajo na različne načine in tudi kasnejša »poraba« je mnogokrat različna. So bili časi, ko so tisti, katerim je bila humanitarna prireditev namenjena, ostali brez obljubljenega denarja ali pa so dobili manj, kot se je zbralo. Ob takem razpletu so izgubili zaupanje v solidarnost in dobrodelnost darovalci, nastopajoči in tisti, ki naj bi bili deležni pomoči. »Divji trg« se počasi ureja in tudi darovala so menda bolj previdni. Doživeli smo kar nekaj razočaranj, med drugim pred leti tudi z RK, ki si kljub temeljitim spremembam - žal- še ni opomogel od hudega šoka.
V	Sloveniji imamo nekaj velikih in s tradicijo podprtih dobrodelnih akcij, med katerimi prav gotovo izstopa akcija Slovenske Karitas, ki vsako leto u novembru pripravi Teden Karitas z osrednjo dobrodelno prireditvijo koncertom Klic dobrote v Celju. Vidi Karitas je imela takoj po uspelem začetku nekaj težav, ki pa so jih organizatorji menda korenito odpravili in zdaj, kot pravi tudi celjski opat Marjan Jezemik, ljudje zaupajo, saj pride zbrani denar i; prave roke.
Prav in dobro je, da si ljudje med seboj pomagamo. Dobro pa bi bib ugotoviti, koliko denarja se na ta način obrača in koliko ljudi v tem dobrodelnem krogu sodeluje. In kje so meje takšne in drugačne dobrote, solidarnosti, pomoči in humanosti. In kdo so tisti, ki »dober namen« izkoriščajo in s tem delajo slabo uslugo. In kako pomagati tistim, ki svojih stisk ne obešajo na veliki zvon, njihovi »prijatelji« pa tega tudi ne sporočijo na ustrezno mesto, da bi dobili pomoč. Pravilo naj bi bilo, da dobrodelnost osrečuje oba: tistega, ki daje in tistega, ki sprejema. Taka pot je dobra, vsaka druga, ko darilo konča v napačnih rokah, pa povzroča slabo voljo, nezadovoljstvo in nezaupanje. Izogibajmo
kratka sladka
Stvar logistike
Novinarska konferenca, na kateri so na Fakulteti za logistiko v Celju predstavili namen in pomen sinoči izvedene okrogle mize o razvojnih izzivih knežjega mesta, je bila sklicana ob dokaj nenavadni uri - 9.45.
No, začela se je ob 9.55. Stvar logistike pač ...
Odločno zanikanje
»Odločno zanikam, da sem kdaj rekel gospodu Jakliču butelj, če pa on pri tem vztraja, je pa to njegovo mnenje,« je pojasnil Marko Diaci to, kaj si misli o kolegovih sposobnostih dojemanja komunalnega problema v razpravi na seji šentjurskega občinskega sveta.
NUN
Angelčki
Sindikalna plakatna vojna proti oziroma v podporo vladnim reformam je doživela vrhunec. Plakatu zveze svobodnih sindikatov, ki upodablja človeka, ki ga reforme vse bolj tlačijo k tlom, je sledil ravno obraten plakat človeka, ki z leti uveljavljanja reform dobiva vse bolj vzvišeno in vzravnano držo. Bojimo se, da temu plakatu manjka vsaj še ena sličica - namreč, káko leto zatem blaženi in v podobi an-glečkov vsi letimo v nebo ...
Ponedeljkova stavka še v zraku
Za ponedeljek napovedana celodnevna stavka na železnici še ni potrjena niti preklicana. Na ponovnih pogajanjih med poslovodstvom Slovenskih železnic in Sindikatom železniškega prometa v sredo ni prišlo do dogovora. Pogajalci so se sicer zbližali v petih stavkovnih zahtevah, odprtih pa ostaja še šest. Danes se bodo zato ponovno pogajali glede najtežje dosegljivih zahtev, povezanih s plačami. Se vedno je največ nesoglasij glede odprave plačnih nesorazmerij, za katere poslovodstvo vztraja, da je rešitev možna le v prenovi plačnega sistema, v katerega ni možno posegati na način, kot ga predlaga sindikat. Ah bodo vlaki v ponedeljek vozili ah ne, bo odvisno od današnjega rezultata pogajanj.	MATEJA JAZBEC
Klic dobrote prebuja notran, o naklonjenost
Med koncertom zbrali 32 milijonov tolarjev, sicer pa že 37,7 milijona -Denar bodo zbirali do 15. januarja
V nedeljo se bo po slovenskih župnijah končal letošnji teden Karitas, ki je vrhunec dosegel v sredo s srečanjem prostovoljcev na Slomškovi Ponikvi in dvema koncertoma Klic dobrote v Celju. Čeprav akcija zbiranja pomoči za ljudi v stiski še ni končana, pa so organizatorji že lahko zadovoljni z odzivom ljudi, ki radi pomagajo. Tako je med večernim jubilejnim, 15. koncertom v hali Golovec, v studiu slovenske televizije 46 skavtov s pomočjo telefonskih in drugih informacij sprejelo pomoč v višini 32 milijonov tolarjev.
Zbiranje denarja se bo po pripovedi Petra Tomažiča s sedeža Slovenske Karitas nadaljevalo do 15. januarja prihodnje leto, nato pa bodo zbrani denar razdelili med tri škofijske Karitas, te pa župnijskim na njihovem področju. Že v četrtek dopoldne, dan ko koncertu, se je zbrana vsota za ljudi v stiski povečala na
37 milijonov 700 tisoč tolarjev.
Lani je Slovenska Karitas med družine in posameznike razdelila okoli 500 milijonov tolarjev, največ, 178 milijonov, več kot 8.000 družinam, 86 milijonov otrokom, 68 milijonov starejšim ljudem, ostalo pa drugim, tudi potrebnim pomoči. Denar za pomoč družinam zberejo iz treh virov, vsak pa prispeva približno po eno tretjino: koncert Klic dobrote, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij ter škofijske in župnijske Karitas s svojimi akcijami in krajevnimi načini.
Število družin, potrebnih pomoči, se iz leta v leto povečuje, saj je leta 2001 Slovenska Karitas pomagala 5.500 družinam, dve leti kasneje 6.000 In lani 8.000 družinam.
Razveseljivo je, da ljudje, ki se odločijo za prispevek, to kasneje tudi izpolnijo, tako da je »manjko«
med obljubljenim in uresničenim slabih pet odstotkov!
Peter Tomažič pravi, da si pri Slovenski Karitas želijo, da bi v bodoče poenotili nakazovanje prispevkov, saj je pri sedanji obliki potrebno tudi trikratno vpisovanje, pri čemer pa lahko pride do nepredvidenih napak. Kdor še želi pomagati v verjetno največji slovenski humanitarni akciji, to še lahko stori s klicem po telefonu 01-300-59-60 (Slovenska Karitas, Kristanova uhca 1, Ljubljana) oz. bo dobil vse potrebne informacije na spletni strani: http:/ /www.karitas.si.
Med začetniki organizacije dobrodelnega koncerta Klic dobrote pred petnajstimi leti je bila ob Franciju Trstenjaku, Radiu Ognjišče, RTV Slovenija in Slovenski Karitas tudi Dekanijska Karitas v Celju s predsednikom, opatom Marjanom Jezernikom: »Z letošnjim odzivom dobrih ljudi smo lahko zelo zadovoljni. V petnajstih letih smo na ta način doživeli toliko do-
brote, da smo lahko hvaležni. Veseli smo, da vsak koncert Klic dobrote prebudi notranjo naklonjenost do ljudi, ki so tega potrebni. Dober odziv je znamenje zaupanja slovenskih ljudi v Karitas, ki verjamejo, da zbrani denar pride v prave roke.«
Letošnje osrednje srečanje v tednu Slovenske Karitas je bilo z dopoldanskim obiskom prostovoljcev (v Sloveniji jih je več kot 4.000) na Slomškovi Ponikvi z mašo, ki jo je vodil škof Franc Kramberger ter dvema koncertoma, popoldanskim za prostovoljce in večernim za ostale. V programu je prostovoljno nastopilo okoli 250 glasbenikov in plesalcev, mariborski škof in predsednik Slovenske Karitas Franc Kramberger pa se je v nagovoru zahvalil Celjanom za gostoljubje in prijazno sodelovanje ter zaključil z mislijo, ki bi ji bilo treba slediti: da bi bil svet za vse dovolj bogat, če bi bil kruh kruhu brat.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Vlada ni za nove občine na Celjskem
Če bodo tudi poslanci podprli mnenje, ki ga je do oblikovanja novih občin včeraj sprejela Vlada Republike Slovenije, potem bo na Celjskem tudi po lokalnih volitvah 2006 ostalo 32 občin, kolikor jih imamo že zdaj.
Vlada je včeraj med drugim obravnavala tudi predloge za ustanovitev novih občin, za določitev njihovih območij, za spremembo območij ob-
čin ter spremembo statusa občin, ki so jih po noveli zakona o lokalni samoupravi predlagatelji v državni zbor vložili do konca oktobra. Med 33 predlogi za ustanovitev novih občin so bih tudi trije s Celjskega - samostojnost si želijo na Rečici ob Savinji, Frankolovem in v Rimskih Toplicah - vendar je vlada menila, da ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za samostojne občine. Prav tako vlada ni podpr-
la pobude krajanov dela Le-tuša, da bi se izločili iz Občine Braslovče in priključili Občini Šmartno ob PakiJ
Kot je bilo shšati Se pred zasedanjem vlade, naj bi bili sicer ministri bolj naklonjeni ustanavljanju novih občin, saj naj bi podprli 20 od 33 vloženih predlogov (med njimi s Celjskega zagotovo Rečico ob Savinji). Na sami seji vlade pa je minister za lokalno samoupravo in regio-
nalno politiko Ivan Žagar opozoril na zakonski kriterij zagotavljanja zdravstvene oskrbe, ki je večina novih občin ne bi zagotavljala svojim občanom, in ministri so podprli ustanovitev zgolj 12 novih občin. Med njimi ni nobene s Celjskega, vendar pa vladno mnenje ni zavezujoče za poslance, ki bodo obravnavali in dokončno odločali o vseh vloženih predlogih.
I. STAMEJČIČ
Med nastopajočimi so bili tudi harmonikarji iz Mengša.
KJE SO NASI POSLANCI?
Iskrivo o Mercatorju
Različne vabe treh zavarovalnic
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po novem - Premije podobne, razlike v dodatnih ugodnostih - Sedanje zavarovanje velja do 1. marca 2006
Zadnje tedne nas tri slovenske zavarovalnice: Adriatic, Triglav in Vzajemna dobesedno bombardirajo z reklamnimi sporočili, v katerih ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pritisk na sedanje in bodoče zavarovance je posledica novosti pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki so začele veljati s 1. septembrom 2005, ter seveda želje zavarovalnic, da si odrežejo kar največji kos bogato polnjene pogače.
A brez panike - razlike med njimi so le v podrobnostih, mudi pa se tudi ne. Primerjajte, premislite in se šele potem odločite. Pri tem vam je lahko v pomoč tudi zloženka, ki so jo kot neodvisne informacije o dodatnem zavarovanju izdali Zveza potrošnikov Slovenije, ministrstvo za zdravje in Slovensko zavarovalno združenje, dobila pa bi jo naj oziroma so jo že vsa gospodinjstva. Poleg tega je Zveza potrošnikov Slovenije odprla brezplačni svetovalni telefon, na katerega lahko do 30. decembra pokličete vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Številka je 01/ 432 93 97.
Bistvene novosti
Novela zakona o zdravstvenem Varstvu in zdravstvenem zavarovanju med drugim določa, da bodo imeli vsi zavarovanci posamezne zavarovalnice enako premijo. Dosedanje zavarovanje zavarovancev bo veljalo do 1. marca prihodnje leto. Do konca decembra se lahko vsak zavarovanec, če seveda to želi, odloči za drugo zavarovalnico, nato pa jo lahko znova zamenja po preteku enega leta od začetka veljavnosti zavarovanja, ki bo veljalo od 1. marca 2006, in sicer s trimesečnim odpovednim rokom.
Zakon ukinja kolektivna zavarovanja in določa največ 3-odstotni popust ha zavarovalno premijo. Po novem se bo premija za posameznika, ki se ne bo vključil v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, povišala za 3 odstotke z vsakim polnim nezavarovanim letom. Skupno povišanje premije zaradi nevklju-čitve lahko doseže največ 80 odstotkov enotne premije. Povišanje je trajno.
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja delimo na dopolnilna, ki pokrivajo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, zdravil in me-dicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (5-75 odstotkov cenej, ter nadstandard-
na, s katerimi se zavarujemo za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju.
Ali se zavarujemo ali ne, je popolnoma naša odločitev, vsekakor pa je modro, da to storimo. Prostovoljnega dodatnega zavarovanja ne potrebujejo otroci, šolarji, dijaki in študenti.
Vabe vržene
Vse tri zavarovalnice sicer v konkurenčnem boju še izboljšujejo svoje ponudbe, vendar so glavne vabe že vrgle. Pri vseh je mogoče plačevati premije mesečno ali letno, razlike v cenah so minimalne. Nove premije bodo začele veljati 1. marca 2006. O vseh spremembah nas morajo obvestiti do konca novembra. Zanimive pa so dodatne ugodnosti.
V zavarovalnici Adriatic vsem svojim zavarovancem obljubljajo brezplačno INFO asistenco o zdravstvenih storitvah 080 11-24 in bon zvestobe v višini 4.500 tolarjev, ki ga bodo lahko uporabili kot popust oziroma kot plačilo premijé pri drugih zavarovanjih. Zavarovanje zdravil bodo lahko sklenili po posebni ponudbi s 50-od-stotnim popustom, in sicer za 1,5 evra mesečno oziroma 18 evrov letne premije. Starejši od 51 let bodo s Senior paketom pridobili 5-od-stotni popust pri avtomobilskem kasku, pri zavarovanju premoženja Superstan in pri VilaFin življenjskem zavarovanju. Vsi zdravstveni zavarovanci Adriatica bodo imeli tudi 50-odstotni popust pri vstopnih stroških za vse vzajemne sklade KD.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje Triglav ponuja niž-jo premijo krvodajalcem, ki so kri darovali vsaj petkrat, sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo štelo v paket zavarovanj, na podlagi katerega lahko pridobite paketni popust pri premoženjskih zavarovanjih Zavarovalnice Triglav, d.d. Dodaten 5-odstotni popust obljubljajo tudi na vsa zdravstvena zavarovanja, ki jih bodo zavarovanci v prihodnje sklenili pri njih. Ponujajo še 50-odstotni popust pri vstopni proviziji v mešani vzajemni sklad Triglav Evropa. Zavarovancem jamčijo, da bodo na dan začetka trajanja zavarovanja premijo, določeno na pristopnici, znižali najmanj na višino, kot jo ponujajo konkurenčne zavarovalnice.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ponuja zavarovanje Vzajemna 5000 (za 1 tolar vam ta zagotavlja medicinsko pomoč na potovanjih po Evropi in svetuj, popust pri izbranih oblikah zavarovanja Vzajemna Tujina, popust pri zavarovanju Nadstandard A in B, brezplačno članstvo v sistemu Drugo mnenje Slovenija, popust pri storitvi Zeleni gumb, ugodno premijo za nezgodno zavarovanje, povrhu pa Še filme iz serije Zdravo gibanje skozi življenje po ugodni ceni ter počitnice in potovanja s turistično agencijo Kompas Holidays. Ta zavarovalnica je uvedla tudi osebne račune, na katerih beleži delež posameznega člana v kapitalu družbe. S tem deležem (številka se začne z 0,00000xxx %) bi lahko razpolagali v primeru preoblikovanja družbe v
delniško družbo (potem bi dobili delnice). Če prekinete zavarovanje pri Vzajemni, certifikat izgubite. Če ste sedaj zavarovani kolektivno preko podjetja, se bodo lahko sredstva z njegovega osebnega računa z njegovim soglasjem prenesla na vaš osebni podračun.
MILENA B. POKLIČ
Ne pozabite!
Če zavarovalnice ne boste zamenjali, vam ni treba narediti ničesar. Če želite zamenjati zavarovalnico, morate sedanje zavarovanje odpovedati pisno do 31. decembra (navedite, da zavarovanje prekinjate 1. marca 2006 in shranite dokazilo!). Zavarovanje pri novi zavarovalnici velja z dnem podpisa pogodbe, v kateri ie tudi naveden natančen datum. Zavarovalnico lahko, spet zamenjate čez eno leto, prav tako s 3-me-sečnim odpovednim rokom.
Opozorilo dijakom in študentom: ko se vam izteče dijaški oziroma Študentski status; se morate zavarovati v roku enega meseca, sicer tudi za vas velja trimesečna čakalna doba, v kateri plačujete premijo, vendar morate sami kriti vse stroške doplačil zdravstvenih storitev. Čakalna doba velja tudi za vse tiste, ki bi odpovedali dosedanje doL polnilno zdravstveno zavarovanje, in novega zavarovanja ne bi sklenili v roku enega meseca.
Novembrska seja državnega zbora (DZ) se je tako kot vsaka redna seja začela s poslanskimi vprašanji, vendar tokrat v znamenju hudega iskrenja zaradi primera Mercator.
Po pričakovanjih se je zapletlo že pri sprejemanju dnevnega reda seja, saj predsednik DZ France Cukjati ni dal na glasovanje predloga opozicijskih LDS in SD, da na dnevni red uvrstijo njihovo zahtevo za preiskovanje odgovornosti najvišjih vladnih predstavnikov pri prodaji Mercatorjevih deležev Soda in Kada. Predsednik DZ je namreč prepričan, da »bi z ustanovitvijo dveh komisij za isto zadevo kršili osnovna pravna načela«, zato je zavrnil opozicijsko zahtevo za preiskavo. Ta se po njegovem podvaja s koalicijsko preiskovalno komisijo, o kateri bodo poslanci razpravljali prihodnjo sredo. Hkrati Cukjati ni dal na glasovanje niti predloga Saša Pečeta (SNS), naj se z dnevnega reda umakne koalicijski akt o odreditvi parlamentarne preiskave, s katero naj bi preiskovali vse domnevno sporne posle Kada in Soda.
Cukjati je v bran svoje odločitve uporabil mnenje za-konodajno-pravne službe in zakon o kazenskem postopku, rekoč, da »o isti stvari ne more teči več kazenskih postopkov«. Po njegovem bi namreč uvrstitev zadeve na dnevni red samodejno pome-j nila že odločitev o odreditvi preiskave. DZ namreč o odreditvi preiskave ne glasuje, ampak se po razpravi z zahtevo o uvedbi preiskave le seznani.
Seveda je požel vihar opozicije, napad pa je začel nekdanji Velenjčan Milan M. Cvikl, ki je Cukjatija obdolžil, da grobo krši ustavne pravice 31 poslancev, ki so podprli predlog za preiskavo kupčije med Sod in Kad ter Pivovarno Laško in Istraben-zom. Po njegovem naj bi mu ustava, zakonodaja in poslovnik DZ nalagali, da je parlament dolžan preiskavo na zahtevo 30 poslancev tudi odrediti. Ker Cukjati ni upošteval predloga za razširitev, zavrnil pa je tudi njihovo zahtevo za odmor, na katerem bi premislili, kako naprej, so poslanke in poslanci LDS protestno zapustili dvorano.
Tudi v poslanskem klubu Socialnih demokratov so menih, da je predsednik DZ kršil ustavo, zato so napovedali, da bodo zahtevali presojo njegove odločitve v sporu pred vrhovnih sodiščem. Ob-strukcija je LDS ohladila glave, saj se niso takoj pridružili zamisli SD, češ da jo morajo premisliti. So pa zato že vložili zahtevo računskemu sodišču, da naredi revizijo.
Milan M. Cvikl
nato pa bodo v skladu z rezultati ustrezno ukrepali.
Mercator je bogatil tudi poslanske pobude in vprašanja. Cvikl je premieru Janezu Janši očital, da je po sestanku v vladni palači 12. avgusta z »operacijo Mercator« prišlo do oškodovanja davkoplačevalcev za več kot 29 milijard tolarjev, in ga vprašal, kakšen je učinek vladnih odločitev na področju davčne zakonodaje. Janša je odgovoril, da je prejšnja vlada s svojimi davčnimi zakoni življenje državljanov Slovenije zelo zapletla in podražila, nova vlada pa ta problem zdaj rešuje. Glede sestanka v vladni palači je odvrnil, da se lahko premier »sestane s komer koli«, tudi z direktorji. »Zapis sestanka je moj kabinet dal na voljo in je bil objavljen. Ta zapis demantira vaše trditve,« je rekel Janša. O zamenjavi predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića je premier dejal, da se ne bo spuščal v to, ali je bila ta zamenjava tako ali drugače motivirana, da pa je bila Jankovičeva postavitev politična in da je to politično postavitev izvedel prav »Rop, ki je to tudi javno povedal«. Je pa zaradi te nastavitve Gorenje ostalo brez Žige Debeljaka, ki je bil v upravi velenjske družbe odgovoren za področje financ in ekonomike, saj je postal nov prvi mož Mercatorja.
Iz vrst koalicijskih poslancev je prišlo vprašanje o kupoprodajni pogodbi med Mercatorjem in Zavarovalnico Triglav iz leta 2000. Takrat naj bi ji Mercator začasno prodal delnice po 13.200 tolarjev, čeprav je bila tržna vrednost okoli 37.000 tolarjev. Janša je dejal, da vlada v tem in podobnih primerih ne more storiti nič, postavlja pa se vprašanje, zakaj je uprava Zavarovalnice Triglav podpisala takšno pogodbo. Obstaja sum, da je uprava Mercatorja kršila zakon o gospodarskih družbah, je poslanskemu zboru dejal premier.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
mi.raicelje.com
Skuha nas ne, zbolimo pa lahko
Ogorčenje v Mlačah - Ljudje se upravičeno otepajo baznih anten v neposredni bližini - Biološki vplivi elektromagnetnih sevanj na zdravje so še zanemarjeni
Težav z bazno postajo mobilne telefonije v Parižljah v občini Braslovče tudi še niso rešili; Februarja lani so se dogovorili, da bo župan Marko Balant našel primernejšo lokacijo, kot je streha kmetijske zadruge, ki je zdaj v lasti podjetnika Cizeja. Kot pravi župan, nobena od lokacij, ki jih je predlagal, ni bila primerna. Potem ni več iskal, ker to ni njegovo delo, pravi. Nasprotno menijo krajani, ki so po odgovore o škodljivosti antene šli celo v Bruselj. Spomnimo, da so postavitev antene fizično preprečili prav krajam sami, ki so obkolili tovornjak, ki je pripeljal material za gradnjo. Vendar je bila postavitev antene zgolj začasno preprečena. Zagotovila, da bodo anteno postavili kje drugje, niso dobili.
Brigita Stojan
»V našem okolju se vedno bolj kopičijo strupi, elektromagnetna in radioaktivna sevanja, prah, hrup in plesni. Živimo v pravi džungli, zakonodaja pa nas v njej ščiti le pred velikimi divjimi zvermi. V tej džungli pa živijo tudi strupene mravlje in insekti vseh vrst,« plastično opisuje razmere v današnjem bivalnem okolju direktor neodvisnega nemškega inštituta Bio-slor Stanislaus Lorenz.
Inštitut je skupaj s slovenskim Okoljsko raziskovalnim zavodom opravil meritve elektromagnetnega sevanja bazne antene mobilne telefonije v Mlačah pri Slovenskih Konjicah in oblikoval priporočila za preventivno varovanje zdravja krajanov. Stanislaus Lorenz in strokovna svetovalka Okoljsko raziskovalnega zavoda dr. Marinka Vovk sta ga javnosti predstavila v torek na novinarski konferenci.
Izigrani krajani
Bazno anteno je Mobitel kljub odločnemu nasprotovanju krajanov Mlač postavil pred pol leta v neposredni bližini kulturnega spomenika gradu Pogled ter stanovanjskih hiš. »Anteno so na črno postavili že pred leti. Dosegli smo, da so jo odstranili, sedaj pa stoji na istem mestu. Krajanov ni nihče ničesar vprašal,« razočarano pripoveduje predstavnica krajanov Brigita Stojan, ki živi v hiši, ki jo antena najbolj ogroža.
»Marca, ko so jo hoteli ponovno postaviti, smo krajani naredili fizično zaporo in 14 dni stražili. Ko se je vse umirilo in smo s stražo prenehali, so jo postavili dobesedno čez noč. Z dovoljenjem ministrstva za okolje, s soglasjem pristojnih za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane. Obrnili smo se na ministrstvo za okolje, ministrstvo za zdravje in kulturno ministrstvo, pa nič. Pritožili smo se na ustavno sodišče, a se prav tako nič ne zgodi. Ne vemo več, na koga naj se še obrnemo, saj v lokalnem okolju očitno nimamo podpore. Župan nam je najprej obljubil, da bo naredil vse, kar je mogoče - potem pa mirno podpisal dovoljenje. Razočarani smo in ogorčeni.«
Z razlago meritev, ki jih je naročil Mobitel, krajani niso bili zadovoljni. »Dokazati so nam hoteli, da izmerjene vrednosti nikjer ne presegajo določenih mejnih vrednosti in da torej naša zaskrbljenost ni upravičena. A v našili hišah meritev niso opravili,« še dodaja.
Opravil jih je inštitut Bioslor.
Strupene mravljice
»Vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da imajo elektromagnetna sevanja negativen vpliv na zdravje ljudi tedaj, ko stopnja sevanja doseže ali preseže mejne vrednosti. Pri tem lahko mikrovalovi vplivajo na naš organizem na podoben način kot mikrovalovna pečica, ki segreje hrano (termični učinek). Pri visoki jakosti sevanja lahko pride do akutnih poškodb zaradi čezmernega segrevanja, kot so opekline, vročinska izčrpanost in vročinski udar. Da v nobenem primeru ne bi prišlo do akutnih poškodb, se ob postavljanju anten mobilne telefonije operaterji držijo zakonsko predpisanih mejnih vrednosti. Da bi varovale človekovo zdravje pred škodljivimi učinki EMS, so se številne države že pred časom odločile, da ščitijo svoje državljane s svojimi nacionalnimi ukrepi. To se pravi, da se ne držijo priporočil mednarodne komisije za varstvo pred neioni-
Na Ljubečni in Ostrožném protesti krajanov niso zalegli, saj bazni postaji stojita.
ziranimi sevanji (ICNIPR) in da so znatno znižale dovoljene mejne vrednosti sevanja anten,« razlaga Stanislaus Lorenz.
Slovenija sodi skupaj z Nemčijo, Finsko in Avstrijo med države z najvišjimi mejnimi vrednostmi v Evropi. Meja dovoljenega je šele pri 4650 do 10 tisoč milivatov na kvadratni meter. V Rusiji in na Kitajskem je na primer 100 do 400, v Italiji samo 1-100, v Švici 42-95, v Salzburgu pa celo samo 0,01 mW/m2.
»Zakonodaja nas torej ščiti pred velikimi zvermi, za vse ostale živali, ki nam lahko prav tako povzročajo resne težave, pa se ne meni,« ostaja pri svoji primerjavi direktor Lorenz. »O škodljivosti sevanj mobilne telefonije danes vemo še premalo. Čez leta, ko bomo vedeli bistveno več, bo morda že prepozno. Spomnimo se, kako je bilo z azbestom in raznimi strupenimi premazi. Preden so jih prepovedali, so minila za marsikoga usodna leta.«
Da ne bi bilo prepozno, so strokovnjaki že določili preventivne mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja mobilne telefonije. V bivalnih prostorih naj ne bi presegala 100 mikrovatov na kvadratni meter, priporočljivo pa je zgolj 1-10 mikrovatov.
Presežene preventivne vrednosti
Slovenski Okoljsko raziskovalni zavod je v sodelovanju z Bioslorom 28. oktobra na prošnjo krajanov naredil kontrolno informativne meritve sevanja Mobitelove antene na hribu pod gradom Pogled v Mlačah. »Meritve na različnih mestih v radiusu do 200 metrov so pokazale, da sevanje na nobenem mestu ne presega uradnih mejnih vrednosti, so pa krepko presežene priporočljive preventivne mejne vrednosti 100 pW/m2 za bivalne prostore v hiši družine, ki stoji prav v sevalnem koridorju. Po priporočilu neodvisnih institucij, raziskovalcev in zdravnikov bi naj bivalne prostore, ki so sevalno obremenjeni z več kot 100 pW/ m2, uporabljali le kratkočasno in niso primerni za spalnice in otroške sobe,« predstavi po-
Elektromagnetno sevanje v mobilni telefoniji deluje negativno na dva načina. Neposredni termični učinki so že zelo dobro raziskani, biološki učinki, ki so po mnenju znanstvenikov dolgoročno še bolj problematični, pa še ne. Povzročajo absorbcijo elektromagnetnega sevanja v tkivo, kar povzroča povišanje temperature v telesu, to pa vodi do stresa, kar telo takoj zazna. Biološki učinki lahko čez 10 do 15 let vodijo do resnih obolenj, če je človek ves čas izpostavljen viru sevanja.
men izmerjenega dr. Marinka Vovk. V hiši Sto-janovih so namreč izmerili 200 pW/m2 na terasi in v dnevni sobi, v spalnici staršev in enega otroka 190, v spalnici drugega, na nasprotni strani hiše, pa le 22 pW/m2.
Na ostalih merilnih mestih so izmerili: pri gradu Pogled 56 pW/m2, pri hiši Mlače (št. 34) 25, v mizarstvu Škrinjar od 0,2 v kleti do 129 v prvem nadstropju ter v Mlačah 34a 10 pW/m2.
»Teh netermičnih bioloških učinkov EMS, ki lahko pri občutljivih osebah s kroničnimi obolenji, alergijami, otrokom in nosečnicam povzročajo dolgotrajne zdravstvene težave in obolenja, zakonodaja in operaterji mobilne telefonije ne upoštevajo in jih zavračajo s pripombo, da niso dovolj natančno raziskani in dokazani,« pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Strokovnjaki okoljske medicine pa kot možne biološke učinke in zdravstvene težave navajajo višji pulz in krvni pritisk, motnje v ritmu delovanja srca, glavobol, spremembe delovanja možganske zapore, spremembe DNA, spremembe delovanja električnih aktivitet možganov, izgubo spomina, zmanjšanje števila spermijev, motnje živčnega sistema, motnje pri učenju in koncentraciji, motnje imunskega sistema, spremembe bele krvne slike, motnje hormonskega sistema... Znano, kajne?
Preprosta rešitev
Že iz podatkov meritev je razvidno, da je najbolj ogrožena hiša, ki je bazni anteni najbližje in ki je ravno v snopu sevanja. »V tem primeru bi bilo že iz preventivnih razlogov dobro Mobitelovo anteno mobilne telefonije postaviti na drugo mesto, da ne bi sevala v redke hiše, ki stojijo v bližini. Potrebno bi bilo le nekaj medčloveškega razumevanja in dobre volje. Potem tudi ne bi prišlo do neprijetnih nesporazumov krajanov z operaterjem mobilne telefonije ter vsemi drugimi vpletenimi. Prestavitev ali vsaj tehnična preureditev antene bi omogočila, da bi lahko prav vsi nemoteno telefonirali in živeli varno in zdravo v svojem bivalnem okolju,« svetuje dr. Vovkova, ki pa nikakor ne namerava ostati le pri svetovanju.
»Kot občinska svetnica bom na seji konjiškega občinskega sveta (bila je sinoči) zahtevala sanacijske ukrepe. Pri tem bom vztrajala.« Zato, da se razreši nepotreben problem družine Stojan in zato, ker se zaveda, da se marsikaj v okolju, kar škoduje človeku in vsemu eko sistemu, dogaja preprosto zato, ker ljudje to dopuščajo. Varstvo okolja pa je pravica vsakogar med nami.
MILENA B. POKLIC
Selitev šentjurske antene in nove težave
Mobitelova postaja je v Šentjurju še do nedavnega stala sredi dvignjenega naselja nad centrom mesta, pri Ratajevih. Sosedje so boj za odstranitev antene bili že vse od začetka, prihajalo pa je celo do raznih tožb in drugih nevšečnosti. Pred časom so nasprotniki antene končno zmagali. Postajo so prestavili na zemljišče žage Bohor. Pritožbe na Mobitel pa so se zdaj šele zares vsule. Le vzrok je tokrat drugačen. Prebivalci Jakoba, Vodruža, Osredka, Planince, Šentruperta in dela Hruševca so na svojih domovih prek mobilnih telefonov praktično nedosegljivi. Na pritožbe, ki so jih podkrepili tudi s 180 podpisi, so na Mobitelu odgovorili, da ne morejo ničesar ukreniti, dokler se lokalna skupnost med sabo ne uskladi. Po njihovem bi prišla v poštev le prestavitev postaje na staro mesto. Ker drugih rešitev v zvezi s tem trenutno ne načrtujejo, svojim uporabnikom na eni strani svetujejo zgolj postavitev hišnih anten ali pa uskladitev v lokalni skupnosti, kar z drugimi besedami pomeni, naj prepričajo sosede s prejšnje lokacije, da se s postajo v dobro drugih sprijaznijo.
ST
TE Dtfi
SODKI
CENTER
INTERS RAR
CELJE
V celjskem Narodnem domu so v sredo, ob 15. obletnici ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite, podelili spominska obeležja družinam, ki so sprejele odgovornost varovanja in skladiščenja orožja Teritorialne obrambe. Gre za družine, pri katerih so enote manevrske strukture skrile orožje, ki ga je v tistih prepišriih časih hotela TO odvzeti JLA. Obeležja so prejele družine Jožeta Rezarja z Ljubeč-
r"7"!: Ï
HITRI KABELSKI INTERNET
j nHuBi^^SStKttÊÊÊÊÊÊIÊÊÊÊÊËKM- ..-2
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
^ypieiítr©
T U R N Š E K
Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
ne, Ivana Obreza in Danijela Škodnika iz Trnovelj pri Celju, Milana Terbovca iz Medloga ter Draga Velenška z
Osirožnega. Na slovesnosti, ki sta jo pripravila Mestna občina Celje in območno združenje veteranov, so podelili še devet spominskih medalj, ki so jih prejele družine, ki so tajno skladiščile orožje TO od maja do konca oktobra leta 1990.	STA
Čestitke Marjeli Agrež
Minuli vikend so bili v Ankaranu že tradicionalni Novinarski dnevi, ki se jih je udeležil tudi del naše novinarske ekipe. Poleg številnih predavanj, zanimivih za novinarsko delo in tudi za javnost, so podelili priznanja novinarjem, ki oblikujejo slovenski novinarski prostor že dlje časa. S ponosom smo fotografirali tudi novinarko Marje-lo Agrež, ki je dobila priznanje za 25 let uspešnega dela.
»Vseh teh 25 let je povezanih z delom v medijski hiši NT&RC in mislim, da sem ga dobro opravljala. Ne vem sicer, koliko sem prispevala k razvoju slovenskega novinarstva, upam pa, da sem v vseh teh letih opravila kar nekaj dobrega in koristnega za naše bralce in poslušalce. Predvsem nanje sem mislila pri svojem delu,« razlaga Marjela, ki je v vseh teh letih uspešno poročala o šolstvu, črni kroniki, dogajanju na lokalni ravni, socialni tematiki. In kaj je njena popotnica mlajšim novinarjem, ki jim je lahko Marjelino delo za vzor? »Veliko poguma. Novinarji imamo v rokah škarje in platno in s tem velike možnosti, da spremenimo marsikatere stvari v družbi na bolje!« Bravo, Marjela!
Po snegu v Prlekijo
Jutri malo pred 9. uro bosta izpred Planeta I\iš v Celju proti Prlekiji krenila dva avtobusa. Med potniki bb polovica naročnikov Novega tednika, ki So lahko s seboj vzeli še sebi ljubo Osebo.
j Gre za skupno akcijo Tuša in Novega tednika, v kateri se I bodo letos že drugič srečni izžrebanci veselili ob druženju S in spoznavanju zanimivih predelov Slovenije. Tokrat je j bila skupina izžrebana med skoraj 3.000 zvestimi naroč-! niki, ki so poslali svoje kupone. Vreme sicer; ni najbolj j prijazno za potovanje, kar pa gotovo ne bo razlog za manj j dobre volje med potniki. Ogledali si bodo vinsko klet Or-I mož, oljarno Jeruzalem in zidanico Maiek ter se vmes j okrepčali z jedačo in pijačo, da ne bi kdo omagal. V Celje j se bodo vrnili, okrog 20.30 ure.
Podpora
Območni odbor demokratične stranke upokojencev iz Celja in Zveza društev upokojencev Celje sta pripravila razpravo o vladnem paketu socialnih in ekonomskih reform.
Ob zelo dobri udeležbi in živahni razpravi so načrt in potrebo po reformah sicer podprli. Posebej pa so opozorili, da se ne strinjajo z vsemi predlaganimi reformami. Zlasti ne
z uvedbo enotne davčne stopnje in enotne, višje stopnje davka na dodano vrednost, saj bosta bistveno zmanjšali dostopnost do dnevnih potreb, zlasti hrane, zdravstvenih storitev, rekreacije... »Reforme, ki bi zagotovile razvoj in ka-kovostnejše življenje, sicer podpiramo. Ob tem pa je treba obdržati doseženo raven pravic državljanov, še zlasti pa upokojencev. Doslej pred-
z zadržki
stavljeni ukrepi vzbujajo nezaupanje, saj je neznank preveč. Prav tako nismo nič izvedeli o tem, kako bo varčevala oziroma bolj racionalno delovala država sama in njen birokratski aparat in kako bo ravnala s svojo lastnino,« je povedal predsednik celjskega območnega odbora DeSUS Stane Seničar.
Strankin strateško programski svet in Zvezo dru-
štev upokojencev Slovenije so zato pozvali, da upoštevajo stališča 15 tisoč upokojencev z območja delovanja območnega odbora DeSUS-a in Zveze društev upokojencev ter da znotraj vladne koa-licije nadaljujejo pogajanja o reformah. Osnovni cilj je ohranitev doseženih pravic, socialna in do vseh državljanov pravična država.
BRST
Spominska obeležja zaslužnim
Najdite nas,
QcOlïliHO?
Comshop je maloprodajna skupina enega vodilnih računalniških podjetij v Sloveniji Comtron d.o.o. Zajema 11 poslovalnic po vsej Sloveniji, v Celju pa so prisotni že od leta 1999. Najprej so bili v poslovni zgradbi Ema, od lanskega leta pa v Centru Interspar Celje. Ponujajo računalnike in prenosnike TRON. računalniške komponente, tiskalnike, pisarniški in potrošni material in monitorje priznanih blagovnih znamk kot so Sony, JVC, Eltax in podobno po najugodnejših cenah. To specializirano računalniško podjetje nudi tudi servisne, inženirske in programske storitve. Pri nakupu njihovih izdelkov je možna plačilo na obroke preko trajnika do 24 mesecev. Vabljeni v Comshop, kjer vás bodo pričakali prijazni in strokovno usposobljeni svetovalci in vam z veseljem pomagali pri odločitvi.
Tiskalnik EPSON Stylus C46 prejme Marija Korošec, Japljeva 8, Celje: USB-ključ 256MB z MP3-predvajalnikom in radijskim sprejemnikom pa Justina Gostečnik, Rakovlje 52,3314 Braslovče.
vas! ©
Knjigo Najlepše antične pripovedke prejme Hermina Petrej, Ivenca 20a. Vojnik, monografijo Maksim Gaspari - Bogastvo razglednic pa Minka Gvter, Ivenca 16b, Vojnik.
® nagradi
Pri nagradni igri lahko sodelujete vse do 15.3. 2006, ko bo se dodaten veliki zaključni žreb z IME in PRIli
bogatimi nagradami. Do takrat pa v pomoč spodaj navajamo vse že odprte trgovine v centru,
med katerimi je potrebno na kupon napisati tri in vsaj ena mora biti pravilna. Ker je vsaka NASLOV: _
trgovina predstavljena le enkrat, že predstavljene trgovine torej ne morejo biti pravilni odgovor.
Čas za dvig nagrad je 10 dni.	TELEFON: _
Nagradna Igra bo znova na sporedu prihodnjo sredo, 30.11.2005, ob 10.10 na Radiu Celje. ^
Kolere trgovine v centru
Interspar Celje bo v sredo, 30.11., obiskala ekipo NT&RC
Vsako sredo po 10. uri se lahko z ekipo Novega tednika in Radia Celje odpravite na potep po Centru Interspar Celje ter medtem ujamete nagrado katere izmed predstavljenih trgovin. Pogoj je le, da - bodisi prek Radia Celje ali z izpolnjenim kuponom, ki ga oddate pri okencu informacij Megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje ali ga pošljete na naslov NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje - navedete pravilno ime trgovine, ki bo predstavljena v radijski nagradni igri.
CENTER
■ighHiHrfaa®
CEL JE
ODGOVOR [TRI TRGOVINE):_

tSTVO
Odhaja Fakin v Rogaško Slatino?
Bivši direktor celjske bolnišnice Samo Fakin je potrdil informacije, da se pogovarja za prevzem direktorskega mesta v družbi Zdravilišče Rogaška-Zdravstvo.
Kot je povedal, mora z lastniki [največji, 51-odstotni delež družbe je v lasti Diagnostičnega centra Bled) rešiti le še nekaj vprašanj, ki zadevajo predvsem njegove pravice v podjetju. Če bodo pogovori uspešni, kar naj bi bilo znano najkasneje v dveh tednih, bi vodenje Zdravstva prevzel v začetku prihodnjega leta. Fakin še pravi, da bi mu nova služba pomenila velik izziv, pri tem pa poudarja, da bi morali lastniki v zdra-
i, da bi z veseljem sprejel direktorska mesto v slatin-skem Zdravstvu.
viliškem kompleksu čim prej povezati svoje interese.
Bodo Celjani kupili Vipap?
Celjsko podjetje Eco pap se dogovarja za morebitni nakup krške družbe za proizvodnjo celuloze in papirja Vipap. Svojo ponudbo oziroma povpraševanje so češki Agenciji za konsolidacijo naložb, ki je sedanji lastnik Vipa-pa, že oddali, zdaj pa pričakujejo njen odgovor.
Eco pap se zanima za nakup Vipapa kot celote, torej za proizvodnjo papirja in celuloze. Kakšna je konkretna vsebina ponudbe in o kakšni ceni se dogovarjajo, smo želeh preveriti pri direktorju in lastniku podjetja Cedomirju Topličan-cu, vendar je do konca tedna na službeni potí v Franciji.
Eco pap, ki zaposluje 15 ljudi in je med največjimi slovenskimi izvozniki na srbski trg, se ukvarja predvsem s prodajo papirja. Njihov največji, kar 60-odstotni dobavitelj, je prav Vipap.	JI
Ne za Škrinjariča in Šrimpfa
V Steklarni Rogaška še vedno »čistijo« za bivšim vodstvom. Na današnji skupščini družbe pooblaščenke Rogaška Crystal bodo namreč odločali tudi o tem, da Davorinu Škrinjariču in Albinu Šrimpfu, ki sta družbo vodila še v začetku leta 2004, ne podelijo razrešnice.
Sedanja uprava pooblaščenke oziroma holdinga, ki jo tako kot matično podjetje steklarno vodi Bojan Bevc, bo na seji še predlagala, da brez razrešnice ostane tudi Robert Rudolf, ki je bil predsednik nadzornega sveta do decembra 2004. Vsem ostahm bivšim in sedanjim nadzornikom pa bi za preteklo leto podelili razrešnico.
Na vprašanje, ali bo to zadnja skupščina Rogaške Crystal, Bojan Bevc odgovarja, da ukinitev holdinga, ki bo zdaj, ko je steklarna prešla v last bank, pravzaprav izgubil svojo prvotno funkcijo, ni odvisna samo od njega. O tem bo nadzorni svet najverjetneje odločal še letos.	JI
Dan kakovosti v celjski zbornici
Območna gospodarska zbornica Celje je danes, v petek, pripravila dan kakovosti.
Program konference, ki bo tokrat prvič v prenovljenih prostorih zbornice, je razdeljen na dopoldanski strokovni del, v katerem bodo predstavili standarde za sisteme vodenja, novosti in spremembe pri okoljskem certifikatu ter strategijo GZS na področju znanja. V popoldanskem delu bodo predstavili nekaj dobrih praks. O obvladovanju kakovosti v svojih podjetjih bodo govorili predstavniki Pivovarne Laško, Uniorja in Valji group.
marginalija, d.o.o.
\	• ... rimska cesta 98 a, 3311 Sampeier
J marginalija tel.: 03 70310 60, fax: 03 70310 70
'	e-mail: info^imarginalija si
spiet: www.marçpna)ija.si
MALI VELIKANI
Celjski radiatorji osvajajo Evropo
Podjetje Bial iz Celja, ki izdeluje cevne radiatorje, se je v desetih letih uveljavilo doma in v tujini
V Bialu bodo letos poslali na trg preko 30.000 različnih cevnih radiatorjev in električnih grelcev. Kar 70 odstotkov proizvodnje, kar je največ doslej, bo šlo čez mejo, v države Evropske unije in na trge nekdanje Jugoslavije. »Zavedamo se, da v svetovnem merilu nikoli ne bomo glavni proizvajalec, vendar nas morata zaradi naše kakovosti resno upoštevati domača in tuja konkurenca,« pravi direktor podjetja Milan Šlander.
Bial, ki se je lani uvrstil tudi v najožji izbor za najboljšo savinjsko gazelo, sta pred desetimi leti ustanovila s sestro Marjano Križnik. Pravzaprav sta aktivirala speče podjetje Marjaninega sina, si ga lastniško razdelila na pol in začela izdelovati cevne radiatorje. Šlander pravi, da je rast predvsem plod trdega in vztrajnega dela, vendar so k uspehu pripomogle tudi izkušnje, ki jih je 20 let nabiral v Gorenju. Preden je šel na svoje, je bil direktor ene od Gorenjevih hčerinskih družb.
Proizvodnjo so sprva imeli v najetih prostorih nekdanjega Ema, pred petimi leti pa so se preselili v lastno tovarno, ki so jo postavili ob Trnoveljski cesti. V letu 2002 so končali večjo tehnološko posodobitev, ki je omogočila petkratno povečanje proizvodnje in zdaj lahko zadovoljijo tudi potrebe večjih kupcev z evropskega trga. »Pravzaprav nenehno vlagamo v proizvodnjo, saj
Milan Šlander: »Brez kakovostnih izdelkov nimamo v tujini kaj iskati.«
bi drugače težko šli v korak s konkurenco, ki je močna zunaj in tudi doma, kjer se srečujemo s skoraj vsemi svetovnimi proizvajalci cevnih radiatorjev,« pravi Šlander. Prednost Bialovih radiatorjev pred izdelki drugih proizvajalcev vidi predvsem v kakovosti izdelkov in storitev. Že pred Časom so do-
bili francoski znak kakovosti NF, ki je pogoj za prodajo na zahtevnem francoskem in vseh ostahh evropskih trgih. Ponašajo se tudi s slovenskim znakom kakovosti SQ. »Kakovost, kakovost in še enkrat kakovost. Brez tega nimamo ne doma ne v tujini kaj iskati,« poudarja Šlander.
V prihodnje bodo poskušali svoj položaj na tujih trgih še okrepiti. Skupaj z zunanjimi sodelavci so razvili nove dizajne cevnih radiatorjev, s čimer so še razširili proizvodni program. »Imamo lastno blagovno znamko, ki jo želimo v prihodnje še bolj utrditi. Na domačem, predvsem pa na tujih trgih hočemo biti čim bolj prepoznavni,« pravi Šlander.
Zunaj Slovenije svoje izdelke prodajajo preko več jih trgovskih verig ah kar in štalaterjev, pri tem pa jim pomagajo zastopniki, ki jih imajo v večih državah. Posel bi jim gotovo šel še bolje, če bi v tujini imeli tudi kakšno lastno predstavništvo, vendar si ga zaradi previsokih stroškov ne morejo privoščiti. Na vprašanje, zakaj si ne pomagajo z diplomatskimi predstavništvi in predstavništvi GZS, se Milan Šlander samo kislo nasmehne. »Naši diplomati znajo zgolj politizirati in do takrat, ko bodo znali, predvsem pa hoteh pomagati gospodarstvu pri lažjem preboju na tuje trge, bo gotovo moralo preteči še veliko vode. «
Bial trenutno zaposluje 25 ljudi, njihov promet pa je lani znašal 424 milijonov tolarjev. Zmogljivosti opreme v tovarni so tolikšne, da bi lahko letno količinsko proizvodnjo potrojili; vendar imajo nekaj ozkih grl, ki bi jih radi čim prej odpravili. Šlander pravi, da že razmišljajo o Širitvi.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Cetisovi potni listi za Higer
Celjskemu Cetisu je uspelo skleniti posel še z eno od afriških držav. Glavna direktorica Simona Potočnik je v sredo podpisala pogodbo o izdelavi potnih listov za državo Niger. Gre za izdelavo obrazca potnega lista, zaščite podatkovne strani v pomem listu in sistema za inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov. Posel pa vključuje tudi grafično pripravo.
Kot je povedala Simona Potočnik, so bili predstavniki države Niger nad kakovostjo in strokovnostjo Cetisove ekipe, ki je v treh dneh, ko so bili na obisku v Celju, uspela pripraviti potni list za Niger, zelo navdušeni. Cetis bo tako za Niger v prvi fazi izdelal 500.000 potnih listov s papirno podatkov-
no stranjo, ki bo po personalizaciji zaščitena s Ceti so vim izdelkom CSM. Posel je za Cetis pomemben tudi zato, ker je Niger vključen v gospodarsko skupnost zahodno-afriških držav (ECOWAS), kar pomeni dobro izhodišče za podobne posle tudi z drugimi članicami te skupnosti.
Ali bo Cetis delal tudi slovenske biometrične potne liste, pa bo jasno šele po odločitvi državne revizijske komisije. Kot je znano, sta ljubljanski Pro-sum in Mirage iz Novega mesta konec oktobra vložila zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega razpisa za izdelavo biometričnih potnih listov. Komisija naj bi odločitev sprejela najverjetneje že prihodnji teden.	JI
Glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik s predstavniki nkjrske vlade in podjetja Contec Global.
[etall punnet i na/W/sim chasm	reporta/ a
Adventní
Ostražném naj bi bil največji daleč naokrog.
Najprej so postavili deblo, na katerega so nato dvignili venec.
•	prihranki do 600.000 Sit*	Do konca leta vas v Oplovih prodajnih salonih čaka š
•	plus registracija za prvo leto* legendarna ponudba, ki je hkrati tako mikavna, da	J
•	plus obvezno jn kasko se ji ne boste mogli upreti. Tega ne smete prezreti!	J zavarovanje za prvo leto*	I
' Ponudba velja za pogodbe, sklenjene do 31.XII.2005 za omejeno količino vozil pri finančnem lizingu preko Summit Leosinga v sodelovanju z Zovorovalnico Maribor, in sicer samo pri Irgovcih, ki sodelujejo v akciji.	i
Kasko ponudba vključuje odbitno franšizo, ki je odvisna od modela. Največji prihranek velja zo Astra Cosmo karavan 2.0 turbo i 147 kW s pakđonCasmi n la/i nk> bo v o EOM na dan 26.10.2005 znaša 9.48%; pri	2
10% pologu in ročnosti Q4 mesecev; EOM se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna. Možnost menjave Staro za novo, po sistemu Eurotox. Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Opel.	c
Naj se vidi, da se začenja advent!
Na Ostrožném bodo letos adventní čas očitno praznovali »na veliko« - vsaj po vencu sodeč.
Velikana med adventními venčki, ki ga lahko občudujete na fotografiji, bo zagotovo videti daleč naokoli. »Zamisel zanj se je porodila že pred časom, ko sem nekaj podobnega videl na Dunaju. Pošteno smo pljunili v roke in mislim, da bodo naš venec po velikostí težko kje presegli,« je med dvigovanjem debla, na katerega bodo venec obesili, povedal njegov idejni oče, Igor Rataje. Muči so krajani OsUožnega pri projektu združili še z gasilci Gasilskega društva Ostrožno in člani Kinološkega društva Celje. Venec s premerom 6,30 metra so včeraj v popoldanskih urah, na mestu, kjer običajno postavljajo tudi mlaj, dvignili na višino sedmih metrov. »Izdelali smo ga iz dveh delov, ki ju sestavlja kovinsko ogrodje, dva popoldneva pa smo porabili za to, da smo ga >oble-kli< s svežimi smrekovimi vejicami in nanj namestili še luči,« je povedal Rataje. Za venec so simbolično prispevali vsi sodelujoči, večino
0801063
sredstev pa so podarili številni donatorji - odzvali so se vsi, na katere so se obrnili s prošnjo. Uspeli so se tudi dogovoriti, da se bodo lahko priklopili na javno raz-
svetljavo, tako da bodo kra-	necob 16.30 blagoslovil Sreč-jani Ostrožnega in vsi ostali	ko Hren iz Župnije sv. Duha, radovedneži v večernem mra-	pa tudi na Mestni občini Ceku lahko občudovali čarob-	lje so obljubili, da ga bodo no okrasitev. Prva luč bo za-	prišli pogledat. Organizatorji gorela že v soboto, ko bo ve-	obljubljajo, da bodo venec
odslej spletli vsako leto, vendar ga bodo selili na različne lokacije.
Že naši poganski predniki niso marali teme in mrazu, ki spremljata turoben zimski čas in so zato izoblikovali predstave o duhovih rajnih, ki v tem času prihajajo nazaj na svet. Krščanstvo je v ta čas prineslo luč, toploto, upanje in radostno pričakovanje, ki ga simbolizira ravno advent. Ob pogledu na venec in luči, ki bodo kmalu zagorele na Ostrožném, pa bo marsikomu postalo topleje pri srcu. PM, Foto: GREGOR KATIČ
Še preden se prične veseli december, se bodo kristjani po vsem svetu začeli pripravljati na praznik Kristusovega rojstva. Pred nami je prva adventna nedelja od štirih, ki se bodo zvrstile do božiča. Adventní čas pa za katoliško cerkev ni le začetek novega cerkvenega leta, ampak simbolizira tudi nevidno, vendar večno trajajoče prihajanje božjega sina v srca verujočih. Adventa si ne znamo predstavljati brez adventnega venca, na katerem bomo vsako nedeljo prižgali svečko.
Avto center CELEIA, Mariborska c. 107, 3000 CELJE tel.: 03 425 46 11, 03 425 46 19
Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, 3320 VELENJE tel.: 03 897 14 60
»Fejsta zdravnik
krat sploh ne vedo, v čem je problem. Problem je v tem, da vsaka droga povzroči drugačno, boljše počutje, vsaka droga deluje kot antidepresiv. Otroci se v resnici boljše počutijo, droga »pomaga« tudi pri lajšanju duševnih bolečin. Če se starš tega zaveda, se bo razumljivo znal drugače obrniti k otroku.
Kaj torej storiti?
V pogovoru otroci želijo in pričakujejo, da so starši partnerji oziroma nekaj več vedo. Če ni tako, se otroci obračajo stran, k prijateljem, ki povečini poznajo samo »pozitivne« učinke, ne govorijo pa o zasvojenosti in drugih posledicah. Starši morajo otrokom predstaviti tveganje, kaj lahko povzroči droga, in otroka osvestiti, da prevzame tudi odgovornost. Predstavljate si, da otrok reče, da bo vzel ecstasy. Večina staršev bo reagirala ogorčeno in odklonilno. Za najstnika 15, 16 let »ne« ni najboljši odgovor, ker bo otrok ecstasy vseeno vzel. Boljša pot je, da se starš pogovori z otrokom, ali se zaveda, kaj bo vzel, kakšno je tveganje. Če se otrok kljub temu odloči za drogo, bi bila prava pot, da mu starš svetuje - vzemi četrt tablete, pij vodo ... Pač dejstva, ki so povezana s posameznimi drogami. Zavedam se, da je pot izjemno, izjemno težka. Bistvo pa je, da starši vedo, zakaj gre in da se o tem pogovarjajo.
Ob tem pa niste le zdravnik za telesne bolečine, temveč tudi za dušo - bi lahko tako rekli vašemu poslanstvu oziroma delovanju v Krščanski bratski skupnosti, kjer delujete kot pastor?
Gre za evangelijsko krščansko skupnost, ki temelji na resnicah Svetega pisma. Tega beremo, verujemo, da je to edina božja beseda, in želimo živeti po tem sporočilu, poskušamo pa ga predstaviti tudi ljudem okrog sebe. V bistvu gre za ljubezen do boga in ljubezen do sočloveka. Vendar ne želimo o tem samo govoriti, temveč tudi živeti po teh načelih. Boga ne uporabljamo samo v stiskah, temveč se sprašujemo, kaj on želi od nas. Poleg tega želimo ljudem približati, da je Bog resnično živ, da ni neka imaginarnost in da lahko tudi posameznik živi z njim. Verniki, približno 30 nas je, se vsako nedeljo zbiramo, študiramo Sveto pismo, častimo boga ter z lomljenjem kruha in pitjem iz keliha oznanjamo Jezusovo smrt.
To vaše poslanstvo je še ena stvar, zaradi katere štrlite iz povprečja. Kako so to sprejeli ljudje v pretežno katoliškem okolju?
Ne oznanjamo le teorije, temveč tudi pomagamo. Gre tudi za drugačne pomoči v stiskah, ljudi poskušamo razbremeniti, jih poslušati. Življenje je hudo, ljudje so brezposelni, pojavljajo se hude krize ... Nekateri Šmarčani me jemljejo v smislu »saj je fejst zdravnik, 'ma pa eno tako vero«. Drugi spet.drugače. To je v manjšem kraju povsem razumljivo: če nisi član velike organizacije, seveda štrliš. Vendar mislim, da so se ljudje navadili in se zavedajo, da ne želimo nič slabega.
URŠKA SELIŠNIK
Z Jovanom Stuparjem, častnim občanom Šmartnega ob Paki, o delu podeželskega zdravnika in problemih v družbi - »Ne smeš« ni dovolj za otroke
Na martinovo, praznik občine Šmartno ob Paki, so za častnega občana imenovali Jovana Stuparja, dolgoletnega šmarskega zdravnika. Častnega občana odlikuje kar nekaj posebnosti - prihaja namreč iz Vojvodine, je pastor v Krščanski bratski skupnosti, s svojim delom pa pušča pomemben pečat tako med alkoholiki kot odvisniki in njihovimi starši.
Šmartno lahko štejemo med manjše kraje, za katere pa vemo, da si morajo vsi priseljenci ustvariti svoj status. Vi le prihajate iz Vojvodine in tudi zaradi tega ste se verjetno morali še bolj dokazovati ...
Ko sem prišel v Šmartno, je bila to še enotna Jugoslavija. Tako nisem imel občutka, da sem tujec. Tudi krajani so me sprejeli kot zdravnika, ki je k njim prišel iz drugega konca domovine, in tako se nisem čutil tujega. Skozi čas se je odnos še bolj poglobil, tako da smo stkali prijateljske vezi. Danes se ne počutim tujca, v bistvu sem med svojimi. Tako sem tudi sprejel priznanje za častnega občane.
Verjetno poznate vse ljudi v Šmartnem, njihove tegobe in uspehe. Je biti splošni zdravnik v manjšem kraju kaj drugače?
V	bistvu so doživetja lepa, saj se ukvarjam s celotnim Človekom. Ne le z njegovimi boleznimi, temveč s celotno problematiko - od družinskih, socialnih problemov pa do gospodarskih, eksistencialnih problemov. Že od začetka sem nekako vtkan v življenje družine, tako da se počutim kot družinski zdravnik. Družinske člane zdravim od rojstva do smrti, in to sem sprejel kot normalni proces. Delo je v zadnjem času težje, ker na družinskem zdravniku leži večja odgovornost - specialiste, interniste sprejmemo kot svetovalce, sami pa zdravimo. No, tudi dodatno izobraževanje je izjemno pomembno. Vedeti je treba, da imam 2.400 vpisanih bolnikov, pred tremi leti, ko v Šmartnem ni bilo pediatrinje, sem imel 3.100 pacientov. V ambulanto dnevno prihaja 70-80 bolnikov. Vedno pa rečem, da je lažje delati z ljudmi, ki jih poznaš. In glede na naravo dela poznam celotno družino, njihove bolezni, pa túdi druge tegobe, od duševnih stanj do finančnih problemov. Tako več bolnikov ne pomeni nujno tudi večje obremenitve.
Zgodb in prigod je verjetno veliko. Kaj se vam je v teh letih najbolj vtisnilo v spomin - mogoče kak dogodek ali kakšno posebno doživetje?
Vsega se ogromno nabere, sploh ker se ukvarjam tudi z drugimi zdravljenji. No, za naš kraj se ve, da je precej vinoroden, in posledično je veliko problemov. Spomnim se pacienta, ki sem mu po daljši bolezni na petek zaključil bolniški stalež in mu rekel v smislu češ, v ponedeljek greva pa v službo. V ponedeljek je pacient prišel pogledat v ambulanto, kaj je z mano, ker me je čakal na postaji, da bi šla v službo, mene pa ni bilo.
Vas iščejo bolniki na domu?
V	začetku je bilo tega veliko, sploh dokler nismo uredili urgence. Dežurstva so bila nekdaj drugačna, že zaradi neurejenih , ali zasneženih cest. Spomnim se zim in peš hoje, ki si je danes niti predstavljati ne moreš ... Pred 30 leti, ko sem začel, sem ponoči v snegu po dveh urah hoje iskal ljudi. Tudi osveščenost ni bila takšna, kot je danes. Ne rečem sicer, da so bih klici nepotrebni, v glavnem je šlo za otroke, vendar zaradi kakšne vročine ali kaj podobnega. Vseeno pa so spomini prijetni, sploh če sem lahko pomagal. Ne le z zdravili, tudi z nasveti.
V	zadnjem času je vprašanje moderno: razmišljate o koncesiji?
Na začetku, ko so se za koncesije odločali prvi zdravniki, so me nagovarjali, vendar bi imel težave s pacienti. S tolikšnim številom bi delal samo zastonj. Tako sem ostal v zdravstvenem domu in mi ni žal. Samostojno delam od samega začetka, prej namreč v Šmartnem ni bilo rednega zdravnika. Ambulanta je bila odprta po parkrat na teden. Nikoli nisem bil vezan samo na eno populacijo, tako da je bilo delo nenehno zelo zanimivo, v velenjskem zdravstvenem domu pa tudi imajo posluh za moj nekoliko večji obseg dela. Finančno nisem prikrajšan in tako res ne čutim potreb, da bi se odločil za koncesijo. Če bo to zakonsko določeno, bom šel, vendar moram izpostaviti, da v sedanji urejenosti nimam težav z nadomeščanjem, dopusti in drugimi organizacijskimi vprašanji, sploh v zadnjih letih, ko je v Šmartno prišla še odlična pediatrinja.
V kateri sklop vašega delovanja sodi sodelovanje pri klubu zdravljenih alkoholikov? Ste med ljudmi videli toliko gorja, da jim skušate pomagati tudi na ta način?
Časi so bili drugačni, v Šoštanju je obstajala majhna skupina, ki je nekako životarila in tako so me pritegnili v klub. Z zadovoljstvom sem opravljal to zadolžitev. Daje ti neko zadoščenje. Osebno sem pač tako naravnan - ne zanimajo me samo bolezni, temveč tudi stiske ljudi. In stiske, ki jih povzroča alkohol, so grozljive! To je ena od stvari, ki se v teh treh desetletjih ni spremenila. Naš klub je dober v smislu, da poskušamo in smo uspeh vzpostaviti prijateljsko vzdušje. Še danes sem srečen, ko srečam družino, ki šele sedaj funkcionira; ko vidim kmetijo, ki je bila nekdaj zaradi alkohola v razsuiu .... To je nekaj fantastičnega. Ko vidim srečnejše otroke, dobim še več energije, da to delo nadaljujem.
Pustih ste tudi pomemben pečat v delu akcijske skupine za
boj proti nedovoljenim drogam.
K delu z odvisniki od drog sem bil nekako potegnjen. Nisem vedel, to moram priznati, da droge povzročajo večjo odvisnost kot alkohol. To sem spoznal šele z delom. Gre za velik, na žalost čedalje večji problem. Ogromno mladih, tudi v Šmartnem, je zasvojenih z drogami. Nobena vas ni več izvzeta. Odvisnost je pognala korenine povsod, čeprav se jo da tudi pregnati. Minuli teden se je iz komune vrnilo dekle, ki je tam preživelo več let. Presenečen sem, kako je spremenjena, urejena, pred sabo ima jasen cilj ... Tudi drugi, ki so se pobrali, ti dajo enako zadoščenje. Ampak na žalost so tisti, ki so se rešili, le kaplja v morju odvisnikov.
Verjetno je tudi za vas hudo pogledati mladega človeka, ki ga poznate iz plenic, kako se uničuje.
Izzivi za mlade v današnjem svetu so hudi, sploh če se ne znajdejo, ko gredo od doma. V delavnicah, na katerih sem sodeloval, smo na začetku opozarjali samo šolarje, potem pa smo uvideli, da to ni dovolj. Začeli smo z delavnicami za osvešča-nje staršev. Otrok izhaja iz družine, ta pa je na nek način odgovorna zanj. Veste, problem pogovorov starši-otroci je velikokrat v tem, da starši ne vedo, o čem točno se pogovarjajo, ne vedo, za kaj gre. Obdaja jih grozen strah, poznajo samo mrtvaške glave, o drogah pa se ne znajo pogovarjati. Otrokom govorijo »ne smeš, bogvaruj«, ne znajo pa razložiti, zakaj. Zato se morajo starši poučiti, kaj je sploh droga, katere vrste obstajajo in nevarnosti, ki jih povzročajo ter kako delujejo. Starši vse preveč-
Hofer
Hofer
sporoča
Najvišja kakovost
Poleg Hoferjevega internega nadzora vse izdelke redno testirajo tudi neodvisni inštituti po najzahtevnejših merilih. Osredotočanje na lastne blagovne znamke pomeni nespremenjene standarde kakovosti, na katere se kupci vedno lahko zanesejo.
□ Najnižje cene
Hofer kupuje zgolj pri skrbno izbranih dobaviteljih in to v velikih količinah, kar pomeni nizko nabavno ceno. Premišljena logistika omogoča manj skladiščenja, trgovine so opremljene brez nepotrebnih dodatkov. Vse to znižuje stroške, zato lahko kupci v Hoferjevih poslovalnicah kupujejo po izjemno nizkih cenah.
O
Vedno sveža ponudba
Premišljena logistika in kratke dobavne poti zagotavljajo hiter pretok blaga. Dnevne dobave zagotavljajo vedno sveže izdelke. Tako se dragoceni vitamini v hitro pokvarljivi zelenjavi in sadju ohranijo. Tudi drugi artikli, kot npr. mlečni in mesni izdelki ter kruh, so sveži, kot bi prišli direktno s kmetije.
Regionalni proizvodi
O
Hofer najraje kupuje pri izbranih slovenskih proizvajalcih in dobaviteljih. V podjetju Hofer delajo Slovenci za Slovence, ki natančno vedo, kaj je sonarodnjakom pomembno in kaj imajo radi. To ustvarja in ohranja delovna mesta in krepi domače gospodarstvo.
H Dvakrat tedensko posebna ponudba
Vsak ponedeljek in vsak četrtek Hofer ponuja premišljen izbor približno 25 izdelkov po posebno ugodnih cenah. Tako lahko Hoferjevi kupci vse leto ugodno kupujejo izdelke za svoja gospodinjstva, od zabavne elektronike, računalnikov, delovnega orodja, tekstila do artiklov za šport in prosti čas ter živil.
že decembra
tC	TUp, V SLOVENE

Servis za
■p
lepše mesto
Pobude občanov sprejemajo po internetu in na brezplačni telefonski številki - Odgovori v 48 urah
V	Celju je v torek začel delovati Servis 48 - nova interaktivna, javno dostopna in brezplačna storitev, s katero želi mestna občina spodbuditi občane k sodelovanju pri ustvarjanju boljše in lepše podobe mesta.
V	Sloveniji gre za prvo tovrstno storitev občinske uprave, četudi tak servis ni kakšna inovacija. Vpeljali so jih namreč že v nekaterih ameriških velemestih, Celjani pa so ga spoznali na Mednarodnem obrtnem sejmu, kjer je podobno storitev predstavljalo srbsko mesto Indija. »Potem ko so z uvedbo lokalne samouprave občine izgubile večji del upravnih pristojnosti, vse bolj postajajo nekakšen servis za občane, zadolžen za kar najboljše storitvene dejavnosti. In ker v občini na 93 kvadratnih kilometrih površine občinski uradniki ne -morejo zaznati vseh nepravilnosti in jih tekoče odpravljati, naj bi pri tem pomagali občani,« je osnovno zamisel za Servis 48 pojasnil župan Bojan Šrot. Od občanov pričakujejo opozorila na manjše probleme, ki pa so
za ljudi lahko zelo moteči, prav tako bodo dobrodošle tudi pobude za morebitna večja dela. »Na vse pobude in vprašanja bomo odgovorili v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v 48 urah. Kjer bo to mogoče, bomo nepravilnosti tudi odpravili v najkrajšem možnem času. Na pobude za večja in dražja dela pa bomo odgovorili, obravnavali pa jih bomo ob vsa koletnem sprejemanju pro računa,« je zagotovil Šrot Vsa manjša dela, kot so za menjave žarnic v ulični razsvetljavi, košnja, popravila klope v parku, popravila žlebov, odstranitev črnega odlagališča smeti in podobno, bodo skušali opraviti v 48 urah.
Uvedba Servisa 48 pa ima še eno prednost. Z javnim dostopom do spletne strani in nadzorom nad pobudami občanov bodo izboljšali preglednost dela in občanom ponudili novo storitev, hkrati pa bodo izboljšali tudi nadzor nad odzivnostjo občinskih služb, pa tudi nad delom izvajalcev naročenih del, ki z deli pogosto zamujajo. Župan zato že razmišlja o us-
tanovitvi posebne interventne skupine v občinski upravi, ki bi majhna popravila in dela lahko zelo hitro in učinkovito opravljala sama.
Občani lahko svoje pobude in zamisli sporočajo na brezplačno telefonsko številko 080/48-48 ali na spletno stran www.servis48.si, kjer so vsa vprašanja in odgovori objavljeni in javno dostopni vsem uporabnikom.
Kot je ob predstavitvi nove storitve povedal občinski koordinator za odnose z javnostmi Roman Repnik, so v zadnjem mesecu sistem in njegovo delovanje temeljito testirali in s tem ugotavljali odzivnost pristojnih občinskih služb. Zastavljali so jim najrazličnejša vprašanja o problemih, ki so jih zaznali sami ali so jih zbrali iz številnih vprašanj, ki jih občani zastavljajo ob županovih nastopih v različnih kontaktnih oddajah. Za zdaj so se službe hitro in odgovorno odzivale.
Servis 48 bo deloval 24 ur vsak dan. V času urad-
nih ur se bo na telefonske klice odzivala skrbnica servisa Romana Zabret, sicer tajnica občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve. »Že doslej sem med delom prejemala številna vprašanja občanov in jih usmerjala na odgovorne občinske uradnike, zato pričakujem, da večjih težav s skrbništvom nad servisom ne bo,« je prepričana. Izven uradnih ur bo vprašanja, ideje in pobude sprejemal telefonski odzivnik, ves dan pa bo vsak dan dostopna tudi spletna stran servisa. 48-ur-ni rok za odgovor začne teči isti dan, če bo pobuda sprejeta do 14. ure, če pa jo bo izven delovnega časa zabeležil odzivnik, pa prvi naslednji delovni dan.
Poudariti je treba, da servis ne nadomešča upravnih postopkov občine, že zgolj zastavljeno vprašanje in odgovor nanj, tudi če je izven pristojnosti občinske uprave, pa za občane pomeni res novo in njim prijazno storitev.
BRST
Tudi na širšem celjskem območju je vse več ljudi, ki imajo alergijo na nekatere žitarice, pravzaprav na gluten, ki je v pšenici, rži, ječmenu in ovsu. Njihova bolezen se imenuje celiakija, ki pa zadnja leta sploh ni več le bolezen otrok, saj je med bolniki vse več odraslih. V Celju že deseto leto deluje podružnica Slovenskega društva za celiakijo, ki se med drugim trudi predvsem na področju izobraževanja svojih članov in tistih, ki z njimi živijo. Članstvo je porastu, predvsem pri odraslih, in danes jih imajo preko stošestde-set.
Neredko se zgodi, da se v šolskih kuhinjah znajdejo v zadregi, ko jim sporočijo, da morajo kateremu od učencev pripravljati brezglutensko dietno hrano. To namreč pomeni strogo dieto, v kateri ne sme biti niti sledu prej omenjenih žitaric, pa tudi ostalih dodatkov, ki vsebujejo gluten. Zato je celjsko društvo pripravilo izobraževanje z naslovom Breglutenska dieta v teoriji in praksi, ki so jo namenili prav strokovnim
delavcem osnovnih šol in vrtcev, ki delajo na področju prehrane. Zanimanje ža tovrstno izobraževanje je bilo veliko. Prostor so jim gostoljubno odstopili na celjski Srednji šoli za gostinstvo in turizem. Izobraževanja so se udeležiti tako vodje prehra-
ne kot kuharice iz številnih osnovnih šol na Celjskem, vrt-čevske pa pridejo na vrsto v ponedeljek, 28. novembra. Višja medicinska sestra Anita Bezjak, sicer predavateljica dietetike na srednji šoli, je udeležencem najprej teoretično predstavila bolezen in - Št. 89-25.
osnove brezglutenske diete. Sledil pa je praktični prikaz priprave hrane. Pod vodstvom Marije Prajner, upokojene učiteljice za peko, so pripravili brezglutenske kru-he, pice in peciva, primerna tudi za šolske malice.
BŠ
pozor, hud pes
Maistrova štajerska vojska
Evo, stavil bi, da če bi na-. redili anketo med Štajerci, kdo je eden izmed najbolj pomembnih Štajercev, da bi se jih kar nekaj odločilo za Rudolfa Maistra, če pa bi bil vprašalnik narejen po principu, kje je bil rojen in bi bili na vprašalniku na voljo odgovori, ki bi bili zasnovani glede na slovenske pokrajine, bi več kot 90 odstotkov Štajercev menilo, da je bil naš - štajerski. No, v resnici je bil seveda Kamničan. Lahko bi celo na pol v hecu rekli, da so nas osvobodili preostali Slovenci, Kranjci in nas anektirali. Podobno kot so nas oni anektirali, smo Maistra mi v smislu naše kolektivne podzavesti, saj nam Maister predstavlja nekakšnega »praštajerskega« borca proti večnim sovragom Nemcem. Blizu nam je, ker je nekoliko robusten, mačističen, odločen in trd, neizprosen mož, kakor si dostikrat radi predstavljamo tudi sami sebe.
Toda pri nas, na Štajerskem, je resnično prisotno nekaj robustnega, grobega ... To, da je v zraku že par pro-milov alkohola, je že dizana fraza, ki lahko fascinira le še kakšnega osnovnošolca, preostali ob njej že zehamo. Ob številnih priložnostih, ko smo skupaj sedeli Slovenci iz različnih koncev Slovenije, pa sem brez dvoma opazil, da smo resnično nekaj drugačnega. Na Štajerskem imamo predvsem drugačno percepcijo določenih statusnih simbolov. Če nekoga, v Ljubljani npr. spoštujejo, ker je nekaj v življenju dosegel, na Štajerskem spoštujemo dosti manj. Tukaj se bodisi podzavestno časti ali pa se komaj čaka na trenutek, ko se bomo skupaj s čaš-čenim znašli v nekakšnem skupnem dreku, za kamor se nam dozdeva, da vsi skupaj sodimo. Ta občutenja so dostikrat prisotna že v čisto običajnem pogovorriem jeziku, v poimenovanjih določenih stvari, osebkov ... Nemogoče je to stvar dokazovati na dolgo in široko, kar bi po mo-
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmaiI.com
jem bilo možno, toda le nekaj primerov. Recimo pesem Čukov, ki govori o tem, da ima nekdo zobarja. Kadarkoli nekdo tam čez Trojane omeni zobozdravnika, govori o zobarju, ki vnaših ušesih zveni nekako feminilno, kot da je strah pred njim nekaj poženstvenega, pri nas je to zgolj nekakšen mesno-prede-lovalni trenutek v življenju, ki ga opravlja »zobošintar«, torej nek smotan tip, ki seje odločil, da nas bo ta dan za-jebaval. Štajerski humor je prav tako bistveno robustnější, precej bolj čuten, če že ne vulgaren kot humor drugod po Sloveniji. Medtem ko drugje mrgoli basenskih junakov v vicih (zajček in lisica sta še posebej prisotna), se na Štajerskem cedi vazelín, sperma in mednarodna kolekcija psovk, diskredita-cij in na tone črnega humorja, ki seveda ni angleško lu-ciden, temveč balkansko mesen. V naših vicih in seveda načinih pripovedovanja so ljudje »nažgani kot krave«, »pijani kot pičke«, drugod po S|ovëniji se ga običajno »nekoliko napijejo«. Tudi poimenovanja nekaterih stvari so pomensko precej bolj emotivno nabita kot drugje ali pa so določene besede, ki so v drugih koncih nekoliko posvečene, v štajerski verziji dostikrat pejorativne. Npr., če nekdo koga poimenuje pesnik. Na Štajerskem je beseda pesnik dostikrat ekvivalent za na-kladača. Pri Maistru je bilo zanimivo ravno to, da je bil univerzalen, za Štajerce narodni heroj, general, za preostalo Slovenijo pa ge-neral-pesnik.
Dobrodelnost z badmintonom
Rotaract club Celje pripravlja v sodelovanju s Športnim društvom Nirvana v soboto ob 18. uri v hali D na Golovcu tradicionalni dobrodelni badminton turnir.
Na že tretjem dobrodelnem turnirju pričakujejo preko 80 gostov iz Slovenije in tujine. To je druga prireditev v nizu treh projektov celjskega Rotaracta, podmladka celjskih rotarijcev, ki jih bodo do konca leta izvedli za Zavod Vir. Sredstva, pridobljena s sobotnim turnirjem in tradicionalnim Martinovim večerom, ki so ga izvedli v sodelovanju z Društvom ljubiteljev umetnosti Celje, bo Rotaract club Celje slavnostno predal v obliki donacije na zadnji prireditvi - velikem dobrodelnem božično-novoletnem koncertu 16. decembra v celjskem Narodnem domu.	BS
Romana Zabret
LJUBNO	ŽALEC	MOZIRJE VELENJE POLZELA BRASLOVČE
W $
y
Poklon generalu Maistru
Na Ljubnem, kjer nastaja spominski park koroškim borcem, so počastili državni praznik, dan Rudolfa Maistra
Sredin državni praznik, dan Rudolfa Maistra, je na Celjskem minil dokaj neopazno, svetla izjema je le Ljubno, kjer so člani Zgor-njesavinjskega društva generala Maistra v knjižnici pripravili prvo obeležitev tega praznika, o pomenu bojev za severno mejo pa je spregovoril Aleksander Videčnik.
»Priznavanje vloge generala Maistra pomeni pomemben mejnik za poznavanje slovenske zgodovine,« je poudaril predsednik društva Iztok Podkrižnik. General Maister pa ni bil samo vojskovodja, temveč tudi pesnik, bibliotekar in zbiratelj narodnega gradiva. Na proslavi na Ljubnem sta njegove pesmi recitirala Bert Savodnik in Rajko Pintar, delegacija društva pa je pred spominsko ploščo borcu za severno mejo položila venec. Ploščo so pred osmimi leti vzidali na občinsko stavbo, sedaj,pa si člani Zgornjesavinjskega društva generala Maistra prizadevajo, da bi na Ljubnem ob Savinji postavili spominski park borcem za severno mejo.
Na Ljubnem so že v letih 1929 in deset let kasneje postavili dve spominski plošči Maistrovim borcem. »Ko so med drugo svetovno vojno
Delegacija, ki je k spominski plošči generalu Maistru položila venec.
Nemci zasedli Ljubno, so najprej zapeli krampi, s katerimi so uničili ti plošči,« je omenil publicist Videčnik, ki je pohvalil prizadevanja članov društva: »Imam občutek, da bo general Maister na Ljubnem doživel svoj odmev in bo počaščen, kot se spodobi.«
General in pesnik
General in pesnik Rudolf Maister se je rodil leta 1874 vKamniku. Služboval je v raznih krajih Slovenije in takratne avstroogrske monarhije.
z občinskih svetov
Proračun v javni obravnavi
BRASLOVČE - Svetniki so potrdili predlog proračuna za prihodnje leto v prvi obravnavi. Do 8. decembra bo v javni obravnavi, sprejeti pa ga nameravajo na prihodnji seji, 28. decembra. Kljub temu, da so svetniki sprejeli proračun v prvem branju, so imeli kar nekaj pripomb. Največ jih je bilo za kulturna društva, saj so zanje v prihodnjem letu namenili dobra 2 milijona tolarjev, ta znesek pa naj bi si razdelilo kar sedem društev. Večja pripomba je bila tudi glede postavke za malo gospodarstvo, ki so mu namenili 2 milijona tolarjev. Sicer pa bo največja naložba v prihodnjem letu izgradnja osnovne šole in telovadnice v Braslovčah, kjer pričakujejo tudi pomoč države.
Ves Letuš zaenkrat v Braslovčah
BRASLOVČE - Pričakovati je bilo, da bodo svetniki na seji obravnavali tudi željo dela Letuša po priključitvi k Šmartnemu ob Paki, vendar je to v pobudah in vprašanjih omenil le podžupan
Bogdan Trop, sicer pa te zadeve na dnevnem redu ni bilo. Kot je pojasnil župan Marko Balant, so vprašanje v gradivu že dobile svetniške skupine, ki pa po njegovem mnenju niso povsem enotne. Župan je še pojasnil, da so o tem razpravljali že v prejšnjem mandatu in da tokrat ne pričakuje drugačne odločitve - torej da tudi Letuška gmajna ostane v občini Braslovče. So pa prav vsi svetniki poudarili, da je treba krajanom na tem območju prisluhniti in jim pomagati pri reševanju težav.
Veseli december za Hopse
POLZELA - Svetniki so sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto. Letos je bilo manj prihodkov, kot so načrtovali, predvsem zaradi premalo prodanih zemljišč. Župan Ljubo Žnidar je poudaril, da so imeli tudi veliko naložb, najprej z izgradnjo POŠ v Andražu, potem še z izgradnjo športnega centra, ki pa ga bodo poplačali v naslednjem proračunskem letu. Svetniki so k rebalansu sprejeli tudi tri amandmaje. In če so v rebalansu najprej želeli zmanj-
šati decembrska sredstva predvsem športnim in gasilskim društvom, so z amandmaji prav tem društvom sredstva še povečali. Največ bodo tako dobili polzelski Hopsi, ki jim po rebalansu z amandmaji pripada kar 2,3 milijona tolarjev. Po enem amandmaju bi namreč Hopsi dobili 340 tisočakov, po drugem pa kar dva milijona tolarjev. Svetniki so dvignili roke za oba amandmaja. Omenimo še, da amandma za 2 milijona tolarjev ni uravnotežen.
Predsednica brez volilne pravice?
BRASLOVČE - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala, da bi razrešili predsednico nadzornega odbora Ludviko Brus. Kot je pojasnil predsednik komisije Franc Ran-čigaj, je namreč Ludvika Brus s tem, ko se je izselila iz občine Braslovče, izgubila pasivno volilno pravico. Tako naj bi izhajalo tudi iz 22. člena statuta občine. Brusova je ugovarjala, češ da v omenjenem členu piše le, da lahko mesto v nadzornem svetu izgubi tisti, ki izgubi volilno pravico. Župan je ta-
so prihajali prvi pozivi v vojsko SHS, in v dogovoru s štajerskim poveljstvom so se Zgornjesavinjčani priključili celjski legiji,« je razložil Videčnik in spregovoril o dogajanju pred skoraj devetimi desetletji. »Ena izmed odlik generala Maistra je bil njegov pregled nad dogajanjem, žal pa v Ljubljani njegova dejanja niso bila najbolje razumljena.«
V ponazoritev je Videčnik navedel ustanavljanje Lavri-čeve vojske, bojazen slovenskih politikov in tudi besed dr. Ivana Tavčarja v smislu, češ še naših ljudi ne moremo preživeti, kaj bodo potem Korošci delali tu ... Sledila je ustanovitev dveh con,
Videčnik pa je podrobneje predstavil tudi vlogo ameriškega dela mirovne komisije, dogajanja ob plebiscitu in »neslavni« konec generala Maistra, ki so ga v Beogradu razrešili čina generala, sam pa se je zgodaj umaknil v pokoj, ker se je čutil ogroženega. Kot enega največjih dokazov Maistrove veličine Videčnik ocenjuje njegovo kulturno poslanstvo - preden so se Maistrovi borci umaknili z avstrijske Koroške, so iz Celovca na Pre-valje prepeljali celotno Mohorjevo tiskarno. Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.
URŠKA SELIŠNIK
Kot vojaški poveljnik se je ob nad Mariborom in slovensko koncu prve svetovne vojne po- Štajersko. »Maister je na Ljub-vezal z Narodnim svetom za no prišel s celjsko legijo, us-Štajerskoin 1. novembra 1918 tanovljeno iz dijakov takrat-prevzel vojaško poveljstvo ne gimnazije. Hkrati s tem
Nov državni praznik v Sloveniji obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. Gre za enega od treh novih državnih praznikov - poleg Maistrovega praznika praznujemo 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini, kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa je praznik postal tudi 17. avgust. Nobeden od novih praznikov ni dela prost dan.
Sejmi v Žalcu, Mozirju in Velenju
ko točko umaknil z dnevnega reda, do naslednje seje občinskega sveta pa bodo zaprosili za pravno mnenje.
Inšpekcija tudi v Braslovčah
BRASLOVČE - Svetniki so sprejeli sklep, da se občina vključi v Medobčinski inšpektorat s sedežem v Velenju. Omenjeni inšpektorat že združuje devet občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Kot so ugotavljali svetniki, v občini prav inšpekcijski nadzor šepa, zato so se odločili za medobčinsko sodelovanje na tem področju. Z vstopom Braslovč v inšpektorat se morajo strinjati tudi v vseh t. i. Sašinih občinah.
Proti Velikanji
BRASLOVČE - Svetniki niso dali soglasja Franju Velikanji za mesto direktorja žalskega zdravstvenega doma. Kot je bilo med drugim slišati v občinskem svetu, njegovo delo ni takšno, kot bi moralo biti in bi ga vsak lahko opravljal. Velikanje naj bi namreč zgolj oddajal prostore v zdravstvenem domu, hkrati pa naj bi bil javni zavod praktično brez svojih zdravnikov.	ŠO
Konec tedna bodo v Savinjski in šaleški dolini kar trije smučarski sejmi, na katerih bo moč kupiti staro ali novo smučarsko opremo.
SK Gozdnik Žalec v telovadnici Upija v Žalcu prireja sejem smučarske opreme že danes, in sicer od 15. do 18. ure. Jutri in v nedeljo bodo telovadnico v žalskem Upiju odprli ob 8. uri in jo v soboto zaprli ob 18., v nedeljo pa se bo sejem zaključil dve uri prej. V domu Partizana v Mozirju v soboto in nedeljo pripravljajo smučarski sejem člani Gornjesavinj-skega smučarskega kluba, ki so v goste povabili tudi mnogo znanih izdelovalcev smuči in drugih potrebnih smu-
čarskih pripomočkov. Posebej se bo predstavljalo podjetje Golte Slovenija - na smučišču bodo v torek odprli težko in dolgo pričakovano dvo-sedežnico Ročka.
Od danes do nedelje bo tudi v velenjski Rdeči dvorani sejem rabljene smučarske opreme, ob ugodnejših pogojih pa bo naprodaj nova oprema nekaterih proizvajalcev. Organizator je Smučarski klub Nordica Velenje, ki vabi mlade od 5. do 9. leta v alpsko šolo smučanja za otroke. Ta vključuje vadbo v telovadnici in na smučišču Golte. Nudijo še eno ugodnost: vsak član prejme smuči in vezi v tej sezoni zastonj.
US
NOGOMETNI KLUB CMC PUBLIKUM
za vodenje računovodstva in opravljanje funkcije finančnega direktorja
Poleg zakonskih pogojev mora ponudnik za opravljanje razpisanih del izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
-	poznavanje dvostavnega knjigovodstva
-	poznavanje principa stroškovnih mest in nosilcev le-teh
-	poznavanje SRS in Zakona o društvih
-	poznavanje Zakona o dohodnini in Zakona o delovnih razmerjih
-	poznavanje Zakona o DDV
-	poznavanje obračunavanja odbitnega deleža DDV
-	poznavanje plačilnega prometa in rokovanja s orodij zale-to
-	znanje angleškega jezika
-	uporabo in rokovanje s programom Paket MS Office.
NK CMC PUBLIKUM, Cesta na grad 12, 3000 Celje, pripis "PRIJAVA NA RAZPIS."
Razpis ne zavezuje sklenitve pogodbenega razmerja.
Opozicija strelja s praznim kanoni
Vodstvo šentjurske občine zavrača očitke, da prikriva odločitve
Potem ko je šentjurska komunala dodobra razburkala občinsko politično sceno in zaradi domnevno netransparentnih ukrepov župana, koalicije in uprave dodobra napolnila opozicijske kanone, smo na zadnji seji občinskega sveta slišali precej vročo razpravo, ob njej pa paleto različnih obtožb med koalicijo, opozicijo in celo upravo Javnega komunalnega podjetja (JKP) Šentjur.
• Marko Diaci (SMS) je v medijih večkrat izpostavil problem imenovanja nadzornega sveta, o katerem niti svetniki niti javnost naj ne bi bili obveščeni. Ker je zgodba v raznih ugibanjih in kot pravijo nekateri tudi podtikanjih prerasla vse okvire, je občinsko plat zgodbe pojasnil še direktor občinske uprave Jože Palčnik: »Razprave na občinskem svetu so bile po mojem mnenju kontradiktorne v delu, kjer so razpravljala po eni strani izražah skrb za dobro poslovanje JKP, po drugi pa nasprotovali vzpostavitvi nadzornega sveta tega podjetja. JKP ni klasično javno podjetje, ampak gospodarska družba, katere tretjina premoženja je v zasebni lasti, upravlja pa s celotnim vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem v občinski lasti. Uveljavljanje občinskih interesov praviloma enkrat letno na skupščini ali pa, kot so nekate-
ri predlagali, na sestankih ob kavici pri županu zagotovo ne more nadomestiti spremljanja in nadziranja poslovanja preko nadzornega sveta. Ni čisto primerljivo, pa vendar celo delo Ljudske univerze Šentjur spremlja svet zavoda, ki se sestaja večkrat letno, pa gre za zavod z dvema zaposlenima in minimalnim premoženjem. Dober direktor - in za Igorja Gorjupa trdim, da je zelo dober direktor JKP - se zagotovo ne boji nadzora. Se pa včasih razhajava v nekaterih pogledih glede poslovanja JKP, ki ga on vidi prvenstveno kot podjetje, jaz pa kot javno podjetje.«
Palčnik ob tem še doda, da se je v razpravi, potem ko je na podlagi mnenja pristojne zunanje inštitucije postalo povsem jasno, da je župan ravnal zakonito, pojavil le očitek o netransparentnosti oziroma javnosti postopka. »Župan je takoj po ustanovitvi nadzornega sveta JKP na skupščini 23. marca dal na prvo sejo mandatne komisije, ki je bila 18. aprila, predlog za imenovanje članov nadzornega sveta JKP, ki bi ga potrdil tudi občinski svet, čeprav to ni bilo potrebno. S tem je predvsem želel svetnike seznaniti o ustanovitvi organa in o predlogu imen nadzornikov. Komisija je takrat predlagala umik točke z dnevnega reda seje občinskega sve-
Na Kalobju voda bo -tako ali drugače...
... so sklenili predstavniki šentjurske občine na srečanju s krajani ene manjših krajevnih skupnosti v občini. Na pobudo krajevnega in občinskega odbora SDS so se v velikem številu sestali s podžupanom Juželoni Koržetom, direktorjem občinske uprave Jožetom Palčnikom ter županom mag. Štefanom Ti-slom.
Kot je v polni dvorani gasilskega doma povedal predsednik sveta KS Kalobje Ivan Šafran, se je nad kraj zgrnilo toliko težav, da jih sami ne morejo več reševati. Ena največjih je pitna voda. Medtem ko so v mnogih zaselkih navajeni na tudi daljša obdobja suhih pip, na samem vrhu Ka-lobja iz njih sicer teče voda, ki pa si pridevnik pitna zasluži le v najbolj raztegljivih pojmih. Učiteljici morata v šoli prepovedovati otrokom, da bi
jo pih, v kolikor jim tega ne prepreči že močan vonj po kloru. Da je voda vsaj za silo primerna, njegova stopnja tudi do trikrat ah celo več preseže običajno doziranje.
Čeprav so krajani priznah, da je trenutna oblast za Kalobje v pol leta naredila več kot prejšnja v dveh mandatih, za letos obljubljenega vodovoda še vedno ni. Pristojni so spet pojasnili, da izključno zato, ker z Rajkom Erjavcem niso dosegli odškodninskega dogovora. Val jeze in ogorčenja nad vaškim gostilničarjem pa je izzvenel v prazno, saj ga na srečanje ni bilo. Palčnik je pojasnil, da občina prek odvetnika trenutno uveljavlja podpisani dogovor iz leta 2000, ki ima status pogodbe. Po njej naj bi Erjavcu asfaltirah cesto, izplačali odškodnino za dotedanjo uporabo in odkupili zemljo po ceni pet evrov na kvadratni me-
ř3jĚ V ~
ŠTAJERSKI VAL
ta. Naslednja seja je bila predvidena v oktobru, vmes je sodišče registriralo spremembe družbene pogodbe JKP in da ne bi izgubljali dragocenega časa, je župan izkoristil pravico imenovanja nadzornikov.« Župan ima pravico prelagati milijone
O očitkih, da ima župan na splošno preveliko svobodo pri prerazporejanju proračunskih sredstev in spraševanju opozicije o smiselnosti sprejemanja proračuna, Palčnik pravi: »Proračuna za leti 200S in 2006 sta bila sprejeta v oktobru 2004. Dogajanja v okolju so dinamična in edina stalnica so spremembe. Tako je v obdobju od sprejetja proračunov občina uspela na več razpisih pridobiti nepovratna sredstva, samo za urejanje industrijske cone v Šentjurju 210 milijonov tolarjev in 185 milijonov za izgradnjo novega stanovanjskega bloka v Šentjurju. Država je malo povečala tudi zneske primerne porabe občine. Zakonodaja je prinesla nekatere dodatne obveznosti občine, kot je financiranje družinskih pomočnikov, za kar celo ni na voljo dodatnih virov. Nekatere obveznosti za sofinanciranje investicij, kot so nova zgradba Knjižnice Šentjur, atletski štadion in telovadnica v Loki pri Žusmu, je država po-
ravnala že letos namesto v naslednjem letu. Vse to terja uskladitev prihodkov in odhodkov proračuna med letom, kar je predvidel tudi zakonodajalec in omogočil prerazpo-rejanja med letom ter sprejemanje rebalansov proračuna. I\tdi prevzemanje obveznosti za naslednje proračunsko obdobje je predvideno z zakonom, s tem da se župan tega poslužuje le v primerih, kjer gre za investicije, ki jih tudi država sofinancira v več letih. Brez te možnosti se občina marsikdaj ne bi mogla prijaviti na različne razpise. Najpomembneje je, da so prihodki občinskega proračuna bistveno narasli, saj so v letu 2005 večji za 53 odstotkov glede na leto 2002 in to predvsem na račun pridobitve nepovratnih sredstev in aktiviranja premoženja občine.«
Kar se tiče zakona, je vse lepo in prav, ljudstvo pa bo svoje tako in tako povedalo na volitvah.
SAŠKA TERŽAN
ter. Občina je svoj del obveznosti izpolnila, Erjavec pa zdaj zahteva petkrat višjo ceno. Čeprav z žé večkrat poudarjeno izjavo, da se ne bodo pustili izsiljevati, so predstavniki občinskega vodstva znova obljubili, da bo voda najkasneje v naslednjem letu.
Predvsem gasilcem je pritisk dvignila razprava okrog nakupa nove cisterne. Skoraj 30 let staro vozilo so zadnja sušna leta dokončno uničila, saj so ustrežljivi gasilci cel kraj in celo JKP v krizi oskrbeli z vodo. Zdaj, ko cisterna ni primerna niti za gašenje ob požarih, o novi noče slišati nihče, saj občina v ta namen deli denar preko gasilske zveze, ta pa zanje nima posluha. Kot so dejali gasilci sami, se bo spet potrdilo, da je dobrota sirota.
Spregovorili so še o lokalnih cestah, kjer pa zaradi slabega stanja po celi občini razen nujnega krpanja lukenj Kalobje v kratkem ne more ničesar pričakovati. Podobno pesimistično je bilo ob omembi male šolske telovadnice oziroma večnamenskega prostora. Še do nedavnega nenapisan dogovor, da je Kalobje na vrsti za Loko, kjer je bila telovadnica zgrajena letos, je ob katastrofalnem stanju na ponkovški šoli pač splaval po vodi.	ST
Jože Palčnik
NOVI TEDNIK
ŠMARJE P. J.j ROGAŠKA S.j ROGATEC
Praznične delavnice
Včeraj so v Kozjanskem parku začeli z vsakoletnimi ustvarjalnimi božično-novoletnimi delavnicami, ki jih vodi etnologinja Jasna Sok.
Na včerajšnji prvi delavnici so izdelovali adventne venč-ke, na naslednjih pa se bodo lotili izdelovanja sveč in okraskov iz voska, rož in okraskov iz krep papirja, okraskov iz slanega testa in testenin, okraskov iz slame in rafije, novoletnih voščilnic, izrezovali, barvali in lepili bodo okraske iz papirja in izdelovali okraske iz materialov, ki jih najdemo v naravi, risali pa bodo tudi na
svilo. Sledile pa bodo še štiri popoldanske delavnice v četrtek, 1. in 8. decembra, v sredo, 14. decembra in v petek, 16. decembra.
Jasna Sok je o namenu ustvarjalnih delavnic povedala: »Želimo, da si otroci polepšajo ta čas z ustvarjanjem okrasnih izdelkov in voščilnic, pri tem pa se seznanijo s pomenom in estetsko vrednostjo izdelka, ki ga s svojo lastno ustvarjalnostjo izdelajo. Ob delu bo tekla beseda tudi o božično-novoletnem času. Tako se bodo otroci seznanili s praznovanjem božiča nekoč, kaj je ta praznik pomenil za družino, kaj nam
Jasna Sok
pomeni danes in o pomenu nekaterih starosvetnih navad in običajev, ki so bili povezani z obredjem božičnega in novoletnega časa.«
TONE VRABL
fjfj	OB 200-LETNICI ŠOLE V KOZJEM Moj razred	
A» J|b	Piše: Marjan Marinšek	2
Moja šola je bila najbolj prijazna stavba v kraju. Imela je štiri razrede. Pouk pa je bil dvoizmenski: popoldne nižja stopnja, dopoldne pa višja stopnja oziroma nižja gimnazija. Tako sem šel v osmih letih mojega šolanja po dvakrat skozi vse razrede. Najljubši mi je bil »tretji« razred, ker je vanj sijalo sonce in ker se je od tam videlo na uro na zvoniku, tako da smo natančno vedeli, kdaj bo zazvonil šolski zvonec.
Okna so bila dvokrilna in dvojna, z nadsvetlobo. Razred je imel tri, štiri ali pet oken, tako, da je svetloba prihajala z leve strani in od zadaj. Na severni strani zgradbe je bilo zaradi simetrije eno okno slepo, kar je bila glavna znamenitost naše šole.
»Tretji« razred je bil »boljši razred«, ker sta bila tam šolski radio in šolska knjižnica. Kot v vseh razredih so bile tudi tu lesene klopi, zelene bar-
ve, sedežni del, ki se je držal klopi, pa je bil rjav. Na levi strani so sedele deklice, na desni pa dečki. Prostora je bilo za tri šolarje, a če je bilo treba so v njih sedeli tudi štirje. Na zgornji strani klopi so bile luknje za črnilnike in žleb, kamor si odložil svinčnik ali peresnik ter radirko.
V kotu je stala visoka glinasta peč s črnimi vratci, odprtino za pepel in kovinskim predpražnikom, da ogenj ni padel na gola tla. Zraven peči je stal zaboj za drva.
Na sredi je stal kateder, ki je bil v celem, da se ni videlo učiteljici pod noge. Za katedrom je stala šolska tabla, na steni nad njo pa je visela slika maršala Tita.
Med tablo in lončeno pečjo je bila na višini metra in pol polička, na kateri je stal šolski radio, znamke kosmaj, ki ga je šola dobila od Okrajnega pionirskega štaba za Novoletno jelko leta 1950.
Na levi strani table je stal umivalnik, v katerem si je učiteljica, po pisanju s kredo, umivala roke. Tam so smeh učenci spirati spužvo za brisanje table in jo odlagali na poličko, kjer so bile tudi krede. V kotu na desni je stala omara z enojnimi vrati, v kateri je bila šolska knjižnica z okoli sto knjigami, zavitimi v moder pak papir. Na omari so stali: globus, šolsko črnilo in pozicijsko računalo.
Stene so bile, do višine enega metra in pol, prebarvane z zeleno oljnato barvo, naprej pa je bil bel apneni belež. Pod stropom je tekla tanka zelena črta, ki je optično zniževala višino razreda. Na sredini stropa je bila luč v obliki krožnika z eno žarnico.
Takšen je bil moj prijazen razred, ki mi je ostal v nepozabnem spominu, zato sem ga tudi z lahkoto rekonstrui-
13
Predboiično Šmarje
V	Šmarju pri Jelšah bo danes, v petek, prva predbožič-na prireditev, ki jo pripravljajo v okviru dneva slovenskih splošnih knjižnic.
Gostja prireditve Da bi dobro leto imeli... 20 G+M+B 06, ki jo organizira Knjižnica Šmarje pri Jelšah, bo zbi-ralka ljudskega izročila Dušica Kunaver, ki bo prikazala tudi stare šege in običaje s šmarskega območja. Na prireditvi v kulturnem domu bodo med drugim predstavili
Slatinske šivilje v Celje?
V	Rogaški Slatini je moralo zapreti vrata konfekcijsko podjetje Rultex, konec meseca pa mu bo sledilo še podobno podjetje Nana. Brez službe bo ostalo blizu 40 občank Rogaške Slatine, zato se je v reševanje omenjenega problema vključila tamkajšnja občina.
Tako je občina vzpostavila stik s celjskim podjetjem Miroteks ter v občinski stavbi pripravila pogovor med direktorjem Romanom Gracerjem, županom mag. Brankom Kidričem, predstavnikom zavoda za zaposlovanje in veliko večino šivilj, ki bodo ostale brez službe. Direktor Miroteksa je šivilje povabil na delo v svoje podjetje v Celje, kjer jih je do novega leta pripravljen zaposliti 15 ter pozneje še 20. Za morebitnega novega delodajalca predstavlja največjo težavo plačilo potnih stroškov iz oddaljene Rogaške Slatine, pri čemer si prizadevajo rešiti problem v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje ali na kakšen drug način.
Sicer pa je zanimivo, da delodajalci kljub veliki brezposelnosti šivilj težko najdejo ustrezni kader. BJ
stare praznične jedi, mlado vino, medico in medenjake, prte in prtičke, ljudsko likovno ustvarjalnost ter ljudske pesmi. Sodelovali bosta šmarski društvi kmetic in vinogradnikov, čebelarska družina, ljudska ustvarjalka Emi-ca Zabukovšek, skupina sta-
rejših za samopomoč ter ci-trarki Andreja Grosek in Mo-nika Terčič.
Med prireditvijo, ki bo ob 18.30, bodo okrasili božično drevo po starem ter postavili jaslice. Razstava bo na ogled do 5. decembra.
BJ
Desetletnica vinogradnikov
Društvo vinogradnikov občine Rogaška Slatina bo danes, v petek, s slovesno akademijo obeležilo 10-let-nico delovanja. V društvo so se povezali predvsem zaradi nuje po izobraževanju in usposabljanju na področju vinogradništva in vinarstva ter nato zelo napredovali.
Tako je znašala njihova povprečna skupna ocena na prvem vinskem ocenjevanju 16,10, pozneje pa kar dvakrat preko 18. Prav tako je bilo na prvem ocenjevanju kar blizu polovica ocenjenih vzorcev namiznega vina, v
zadnjih letih pa ocenjujejo izključno vzorce kakovostnih in vrhunskih vin. V društvu, ki ima 150 članov, pripravijo poleg ocenjevanja vsako leto več različnih predavanj ter občasno tečaje kletarje-njaterpokušanja, spoznavanja in ocenjevanja vin.
Današnja slovesna akademija bo ob 18. uri v Kulturnem centru Rogaška Slatina, kjer bodo pred tem otvorili razstavo društvenih fotografij. Med akademijo bodo med drugim podelili priznanja in razvili društveni prapor.
BJ
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p.
Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja_ ostalo...
CMCelje V večstanovanjskem * ■■ mmm ■■ kompleksu Livada Šentjur
CESTI MOSTOVI CtUE d.d.	pri Ce||u prodamo:
Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ.
Gradimo za vas
ITI!§\7 kročite	1
ť BREZPLAČEN katal p&lgvnih daril še danes!
vvww.mladinska.cotn'darila
betljvo zapisano, poslovno, barvito, sproščeno, modno elegantno, pozorno, prepoznavno.
Mladinska knjiga Trgovina ■ ■ VELEPRODAJNI CENTER CEUE Lava 9b. tel. 03 426 68 10 fax 03 426 68 21 e-pošta:
vpc-ceije@rhk-trgovina.si
VOJNIK
SL. KONJICE
Huda kazen za Vojnik
V Občini Vojnik morajo že več kot pet let delno plačevati račune uporabnikov za pitno vodo iz občinskega proračuna, in to kot edina občina. Zaradi razlike v ceni, ki jo morajo plačevati javnemu podjetju Vo-dovod-kanalizacija iz občinske blagajne, je za ljudi na območju Vojnika voda cenejša kot v Celju, na Dobrni in v Štorah.
Vojnik je v to prisiljen, saj se občinski svet pred več kot petimi leti kot edini ni strinjal s povišanjem cene vode, skupščina javnega podjetja pa je odločila, da mora občina, če ne potrdi enotne cene, razliko kriti iz proračuna. Občinski svet je sicer čez pol leta potrdil enotno ceno, Občina Vojnik pa mora Vodo-vodu-kanalizaciji kljub temu še vedno plačevati po tri milijone tolarjev razlike na le-
Vzrok je v tem, ker enotne cene ni bilo več mogoče udejaniti, saj državne uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev izrednega povišanja niso dovoljevale. Cene so se namreč lahko povišale le v višini rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih.
Občinski svet Vojnika se je v sredo strinjal z novim, 7-odstotnim povišanjem cene pitne vode ter z 10 odstotkov višjo kanalščino. Nova cena vode naj bi znašala za kubični meter 98,95 tolarja ter kanalščine 50,03. Pred Vojnikom sta to odločitev sprejeli že občini Celje in Dobrna, v Štorah pa naj bi jo na prihodnji seji.
Svetnike Vojnika, ki so se na sredini seji strinjali že z novim povišanjem enotne ce-
V občini Vojnik bi morali uporabniki zaenkrat plačevati ceno pitne vode v višini 92,48 tolarja (za kubični meter), dejansko pa plačujejo 84,49, saj je občina prisiljena v plačevanje razlike v višini 7,99 tolarja.
ne vodarine in kanalščine, je zato zelo zanimalo, kdaj se bo njihovi občini uspelo rešiti plačevanja razlike iz občinskega proračuna. Direktor VO-KA mag. Marko Cvikl jim je odgovoril, da bo z novo državno uredbo mogoče izenačenje, vendar jim tega ni mogel obljubiti.
Kot je omenil, naj bi vládala glede različnih pravilnikov na tem področju v Sloveniji »precejšnja zmeda«, pa tudi glede omenjene uredbe ne ve nihče točnega odgovora.
BRANE JERANKO
Pregledna razstava Arpada Šalamona
V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bodo danes, v petek, ob 18.30 odprli pregledno razstavo ob 75-letnici Arpada Šalamona. Razstavljene bodo grafike in likovna dela, predstavljen pa bo tudi katalog ek-slibris.
O uglednem likovnem pedagogu, slikarju in grafiku bo spregovoril publicist in likovni ocenjevalec Drago Medved, kulturni program pa bodo prispevali dijaki srednje glasbene šole v Mariboru s triom violin in flavte pod vodstvom Simona Dvoršaka.
Pripravili so tudi poku-šino vin vinogradnika in sommelierja Ivana Mijoš-ka iz Rogaške Slatine, za gostinsko ponudbo pa bodo poskrbeli dijaki srednje poklicne in strokovne šole Zreče pod mentorskim vodstvom Simone Pompe.
MBP
Država le razvezala mošnjiček
Čakanje na obljubljeni denar države za odpravo posledice lanskega poletnega neurja s točo v konjiški občini končno rojeva sadove. Ko so v konjiški občini že skoraj obupali, je prvih 180 prizadetih občanov, ki so vložili vloge za pomoč, prejelo nekaj manj kot 93 milijonov tolarjev, odločbe in denar pa še prihajajo.
Denar so najprej dobili tisti, ki so že ob vlogi priložili vse račune. Tistih, ki računov še niso predložili, je bilo še kar nekaj, zato v tehnični pi-
sarni še vse do konca tega tedna dopolnjujejo vloge.
Sicer pa je hkrati s posamezniki večino denarja za obnovo občinskih objektov dobila tudi občina, ki ji je država obljubila do 280 milijonov tolarjev. 11. novembra so že dobili 201 milijon tolarjev, 19. decembra pričakujejo še 54 milijonov tolarjev. To pa bo tudi vse. Ta denar je občina kot namenske prihodke za odpravo posledic toče že vključila v rebalans letošnjega proračuna.
MBP
www.novitednik.com
Stara frankolovska slava
Turistično društvo Frankolovo, ki je zelo dejavno, praznuje 50-letnico delovanja. Od januarja letos ga vodi predsednica Zdenka Ve-zenšek, ki je bila pred tem pet let dejavna v izvršnem odboru.
Pred nekaj dnevi je bila jubilejna prireditev, praznovanje 50-ietnice. Kaj vse ste v društvu postorili v celotnem jubilejnem letu?
Poleg organiziranja večih novih prireditev smo izdali razglednico Frankolovega, pred izidom je knjižica Recepti iz babičine kuhinje, ki jih je zbral podmladek turističnega društva, pod vodstvom Štefke Iršič. V prihodnjih tednih bomo še v drevoredu graščinskega parka posadili manjkajoče kostanje.
Frankolovega se še vedno drži stara turistična slava, predvsem iz časa ko sta bila zelo priljubljena Zidanica Črešnjice ter manjše kopališče. Kako je z Zidanico Črešnjice, kakšne načrte imate z njo?
Turistično društvo, ki je lastnik, se je letos odločilo, da zidanice ne bo prodalo. Letos smo, skupaj s skupino drugih krajanov, temeljito očistili njeno okolico, pozimi bomo nadaljevali z delno obnovo notranjosti. Potem bo društvo objekt oddajalo vsem zainteresiranim skupinam za različna praznovanja in druga druženja.
Kaj vse lahko danes ponudi Frankolovo obiskovalcem?
tos je bila prva velikonočna razstava, pred božičem bo sledila razstava jaslic iz domačij krajanov, imeli smo martinovanje. V Črešnjicah smo pripravili prvo srečanje dvojčkov, združeno s praznikom češenj in kulinarično ter likovno razstavo. Prvič
smo izbrali najizvirneje urejeni cvetlični nasad v krajevni skupnosti, z vključevanjem starih uporabnih kmečkih predmetov. V izvršnem odboru, ki vključuje 15 prizadevnih članov, je vse to mogoče uresničiti.
BRANE JERANKO
SUPRA STAN d.o.o.
POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA SODELOVANJE PRI IZVAJANJU VZDRŽEVALNIH DEL IN ZAGOTAVLJANJA INTERVENCIJ
Vabimo izvajalce del k oddaji ponudbe za sodelovanje pri vzdrževanju in zagotavljanju intervencij na stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih hišah na področju Celja, Vojnika,
Slovenskih Konjic, Velenja in Šoštanja. Vzdrževalna dela in intervencije za naslednje vrste del:
1.	gradbena
2.	krovska, kleparska, ključavničarska
3.	steklarska
4.	keramičarska
5.	inštalaterska - vodovod, plin, centralna kurjava
6.	vzdrževanje podpostaj in kotlovnic
Razpisno dokumentacijo lahko brezplačno dvignete vsak dan od ponedeljka do četrtka med 7. in 15. uro, v petek med 7. in 13. uro, od 25.11. 2005 do 30.11. 2005 na sedežu podjetja Supra Stan, d.o.o., Adamičeva ulica 1, 3000 Celje, v prostorih tajništva, ali na internetni strani
www.supra-stan.si. Rok za dostavo ponudb je 5.12. 2005. Z najugodnejšimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sodelovanju za pet let z možnostjo podaljšanja.
Predsednica Turističnega društva
Frankolovo Zdenka Vezenšek
Gost se lahko ustavi v letos prenovljenem gostišču, ki je na višji ravni, s prenočišči in je v središču kraja. Zanimiva je Gorškova turistična kmetija, na idilični legi v Lipi. Obiskovalec lahko odide tudi po markirani poti na grad Lindek, kamor pripravljamo na novoletni dan z udeleženci iz vse Slovenije množični pohod Po poteh grajske pravljice. V kraju ni planinskega društva, zato organiziramo še velikonočni pohod na Stolp-nik ter manjši na Špičasti vrh, v pozdrav pomladi..
Turistično društvo med drugim skrbi za urejenost kraja z nasadi na Franko-lovem in v Črešnjicah. Pripravljate tudi precej zanimivih prireditev.
Na tradicionalnem Cvetličnem sejmu med drugim vsakemu gospodinjstvu podarimo simbolično pelargonijo, pripravljamo tudi različne predpraznične delavnice. Le-
Kredit takoj z dobo odplačila do 2 let cenejši do konca leta.
V predprazničnih dneh smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden kredit po nižji obrestni meri in brez stroškov odobritve za najrazličnejša novoletna presenečenja. Najcenejši v Novi KBM. Obiščite nas v naši poslovalnici v Celju, Mariborska cesta 7.
www.nkbm.si (((• 080 1 75(0
NOVI tednik
kultura
15
Prihaja Canticum š
HARRY POTTER IN OGNJENI KELIH
Že » Planetu TUŠ!
POHIŠTVO GARANT- POHIŠTVO ZA VAŠ DOM'I
Prvič za Celjane
GARANT d.d. Polzela ^■nđEMlI^ir Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130.7037131
POLZELA
VELIKA JESENSKA AKCIJSKA
www.radiocelje.Gom
Akademski slikar Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic, ki do prihodnjega januarja razstavlja svoje akrlle v Galeriji mik v Ljubljani, se nam je v četrtek, 17. novembra, predstavil tudi v galeriji mik v Celju.
Z ilustracijami za knjigo Sonje Rostan »Deklica, ki je izgubila kanglico za mero«, je obiskovalce navdušil in jih popeljal v svet otroških trenutkov. Prisrčne ilustracije so izdelane v tehniki pastela in barvnih svinčnikov. Poleg teh pa Kumer razstavlja še nekaj del iz zbirke svojih pastelov in akrilov. Razstava je na ogled vse do 9. februarja vsak delavnik med 8. in 17. uro.
Iz galerije MIK tudi sporočajo, da so s četrtkovo razstavo odkljukali seznam odličnih slikarjev, ki so v letošnjem letu razstavljali v njihovih galerijah v Celju, Ljubljani in Mariboru. Vsem obiskovalcem se zahvaljujejo za zaupanje in jim želijo veliko uspeha tudi v prihodnjem letu.
PROMOCIJSKO BESEDILO
PRODAJA POHIŠTVA
V torek bo ob 19. uri v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju koncert vokalne glasbe. Društvo ljubiteljev umetnosti Celje je v goste povabilo priznano mariborsko vokalno skupino Canticum, ki jo večinoma sestavljajo študenti iz Celja in Maribora, za njihovo vokalno pripravljenost pa skrbi mezzosopranistka mag. art. Barbara Jernejčič. Canticum vodi priznani dirigent in profesor za dirigiranje ter zborovsko petje na Pedagoški fakulteti Maribor prof. Jože Fiirst.
Številni uspehi in visoka raven petja uvrščajo 26-članski Canticum med najboljše slovenske zbore. Kljub kratki zgodovini, zbor so ustanovili leta 1993, ima Canticum za sabo že vrsto lepih uspehov, saj se je uspešno predstavil na številnih koncertih v Sloveniji in tujini, posneh pa so že tudi dve plošči. V zadnjih nekaj letih so osvojih prva mesta na tekmovanjih Franz Schubert na Dunaju, Tonen v nizozemskem Monstru, mariborski Naši pesmi ter v britanskem Jerseyu. V Celju se bo Canticum predstavil s privlačnim programom
skladb, za katere so skladatelji iskali navdih v skrivnosti življenja. V izjemni akustiki in ambientu celjske opatijske cerkve bodo tako zazveneli redko izvajani, a privlačni madrigali italijanskega renesančnega skladatelja Carla Ge-sualda da Venose, ki sodijo v sam vrh renesančne ustvarjalnosti, skladbe pa odlikuje tudi globoka ekspresivnost, izpovedna moč ter drzna uporaba kro-matike in diatonike. Skupina bo pela še dela slovenskih skladateljev Jacobu-sa Gallusa, Pavla Šivica, Tomaža Habe-ta in Jakoba Ježa.	BS
V Mestnem kinu Metropol so se pred dobrim letom odločili, da hkrati s kvalitetno filmsko ponudbo za odrasle znova obudijo sobotne matineje za najmlajše obiskovalce. Tako je nastala akcija Škrat Niko vas vabi v kino Metropol, ki bo' vnovič oživela jutri, v soboto, ob 16. uri, ko si bodo najmlajši in njihovi starši lahko ogledali risanko Beli očnjak.
Otroške filme in klasične pravljice, sinhronizirane v slovenščino, si bodo otroci in njihovi spremljevalci vsako zadnjo soboto v mesecu, decembra pa bolj pogosto, lahko og-
ledali brezplačno, karte pa bodo nekaj dni pred predstavo na voljo v kavarni Metropol. Škrat Niko bo za obiskovalce pred vsako predstavo pripravil tudi presenečenje in jih obdaril s sladkimi dobrotami. Še posebej pestro bo decembra, ko se bo tudi Mestni kino Metropol vključil v sklop prireditev Pravljične dežele. Pred Metropolom so namreč že začeh postavljati drsališče, ki ga bodo odprli prihodnjo soboto. Otroke tam čaka tudi miklavževanje, Niko pa bo zanje 17. in 25. decembra pripravil pravljico Tiha noč.
BA
Koncert pri svetem Jožefu
V Domu svetega Jožefa nad Celjem bo nocoj, v petek, ob 19. uri koncert sakralne glasbe. Nastopil bo basist Lucas Debevec Mayer, ki se mu bosta pridružila sopranistka Ani Rode in organist prof. Ivan Vomberger.	BA
Tune Fish na pravi
»V prihodnosti imamo namen posneti vsaj dve skladbi in trdo delati še naprej. Pravzaprav se pravo delo šele začenja. Z novimi idejami želimo popestriti celjsko in slovensko glasbeno sceno. Obljubljamo, da bodo naši poslušalci lahko še bolj uživali v naši glasbi,« so v petek po koncertu zadovoljno dejali člani skupine T\ine Fish.
V kavarni Metropol so se v petek predstavili s prvim koncertom in pravijo, da ne z
zadnjim. Zadovoljno občinstvo, ki se je v velikem številu zbralo v kavarni, je lahko slišalo avtorsko glasbo Matevža Goršiča in Petra Jeraja, v džez, funky, blues in rock stilu.
Tune Eish sestavljajo Matevž Goršič - klavir, Zdravko Božič - kitara, Peter Je-raj - bas. Srečko Erjavec -bobni. V tej postavi delujejo dobro leto. Skupina je v petek gostila tudi odlično celjsko flavtistko Tino Bla-zinšek, ki jo bomo v pri-
hodnje še lahko videli skupaj s Tune Fish. Koncert pa so s svojimi vokali popestrili tudi Amela, Tina, Anže in Edi. »Koncert je odlično uspel,« je zadovoljen Srečko Erjavec. V Tune Fish še pravijo, da je petkov koncert velika vzpodbuda za nadaljnje delo in potrditev, da so na pravi poti. Je pa odločitev, da ustanovijo skupino »padla povsem spontano«, kot to radi povejo, in z ljubiteljskim namenom. Odločitev je padla in zgodil se
V ČASU OD 20.10. do 30.11.2005
Nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice
UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT Vse uredite takoj pri našem prodajalcu
157 min., (Harry Potter and the Goblet of Fire), pustolovsko fantazijska akcija
Režija: Mike Newell Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Watson, Robbie Coltrane, Ralph Fiennes, Michael Gambon
poti
je koncert. Time Fish se zato zahvaljujejo tudi številnemu občinstvu.
MATEJA JAZBEC
VODOVOD - KANALIZACIJA
__JAVNO PODJETJE, d.o.o._
Lava2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
HTTTTJ
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Jože Kumer, akademski slikar iz Dolenjskih Toplic, ki seje v galeriji MIK prvič predstavil celjskemu občinstvu.
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
Ceca komaj čaka jutrišnji koncert
SEJEM SMUČARSKE
P f^k ^Ímrn
v dvorani UPI Žalec petek, 21.11. od 15. do 18. ure sobota, 26.11. od 9. do 18. ure nedelja, 27,^ od 9. do 16. ure
novîtednik Tidîiceij
Radio Celje je omogočil eni izmed poslušalk, da seje s Ceco tudi osebno spoznala in se z njo peljala v limuzini. Damjana Vrtovec je bila ob srečanju s pevko najprej tako šokirana, da je ostala brez besed, a se je kasneje vseeno opogumila in jo povprašala kar nekaj stvari, med drugim tudi to, kako skrbi za svoj izgled. Ob slovesu treme ni bilo več, Damjana pa je Ceco opisala kot izjemna preprosto osebo.
m, da me povezujejo s politiko, imam že trdo kožo! Toda mojo glasbo, vedo, da pojem uspešnice že 18 let in da moja glasha govori le o ljubezni.«
Črna limuzina in ledena skulptura - Pojavljajo se ponarejene vstopnice za koncert, s katerimi vstop ne bo mogoč
Ceca, ki so jo na brniškem letališču po rednem letu iz Beograda v sredo dopoldne pričakali poleg novinarjev in črne limuzine tudi oboževalci, pravi, da je pripravljena na jutrišnji koncert v dvorani Zlatorog in pričakuje dobro vzdušje. Za kontroverzno, a priljubljeno balkansko pevko je znano, da napolni vse dvorane in da doslej ni bilo na njenih koncertih še nobenega izgreda.
Po prihodu v Slovenijo je dala ekskluzivni intervju za Radio Celje, nato pa obiskala še celjsko televizijo, presene-- : čenje pa jo je čakalo v gostišču Amerika. Znani Celjan Mičo ;. Bundalo je zanjo pripravil ledeno skulpturo v obliki črke C, ' v ledu pa je bilo videti njeno sliko, s šopkom rož pa jo jè pozdravil tudi celjski podjetnik Franci Pliberšek. Je mar on tisti skriti Celjan, ki ga je srbska pevka tako navdušila, da ji
je v Beograd pošiljal simpatična darilca? Ceca bo do konca vikenda nastanjena v mariborskem hotelu Habakuk, za jutrišnji koncert pa obljublja, da bo v njenem slogu, tudi glede stila oblačenja ... Še preden bo stopila na oder, bo občinstvo ogrel bobnar legendarne jugoslovanske zasedbe Bijelo dugme - Điđi Jankelič s svojo skupino.
SŠ
. Foto: NATAŠA MULLER
V prodaji se pojavljajo ponarejene vstopnice za koncert. Organizatorji koncerta zato poudarjajo, da so prave le tiste vstopnice, ki so kupljene na pooblaščenih prodajnih mestih in le s temi bo možen vstop na koncert
Gibanje omejeno? Světlana Ražnatović-Ceca: »Kakšni problemi z vizo?«
INFORMACIJE
ciťpvani kupci
ni a i son o p nejsi
I NTER5PAR
Za vas smo posodobili in povečali megamarket Interspar v Celju. Vabimo vas v prenovljen megamarket, kjer vas pričakujejo sodobno opremljeni oddelki svežega blaga, veliko akcijskih ponudb, raznovrstna ponudba izdelkov za vsak dom in prosti čas ter še mnogo drugih zanimivih ponudb.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in potrpežljivost, ter da ste ostali naš zvesti kupec tudi v času prenove megamarketa.
-- Št. 89 - 25. november 2005 -
TOC
!
Akcija!
Bohinjski ^ sir
postrežno, 1 kg
Svinjski kare
postrežno, različni dobavitelji, Ikg
I UL

Martinov . beli kruh ^St
postrežno ali pakirano, Žito, 1 kg
■
Akcija! j
347,-
ENKRATNA PONUDBA
KUHARSKA KNJIGA
GRIŽLJAJI ZDRAVJA
Ob enkratnem nakupu
15.000.- prejmete I
Enkratna ponudba velja od 23.11.'0S do razdelitve vseh knjig.
Sadni jogurt
Ob nakupu
2 ali VEČ = 1 kos
109.-
Sadni nektar
iz jabolk, 1 I
99.-
Ob nakupu
3 ali VEČ = 1 kos
»Na splošno sem optimistic
Več kot tri ure je trajal kirurški poseg na Brumnovem kolenu, ki ga je opravil dr. med. Matjaž Sajovic, specialist za zdravljenje tovrstnih poškodb. Že mnogokrat se je izkazal, saj je kopica slovenskih športnikov in športnic po njegovi pomoči nadaljevala s kariero.
Pristal je na pogovor, omenil zapletenost posega in posledično zato poudaril, da je pojasnjevanje temu primerno.
Zakaj je bilo zapleteno?
Prisotna sta bila dva problema. Že nekaj časa so obstajale prirojene nepravilnosti, ki so v povezavi z utirje-
nostjo pogačice. Ta ni normalno tekla v sulkusu, ampak se je zadevala ob spodnjo stegnenico in zadnja leta povzročala manjše poškodbe hrustanca, kar se je nazadnje odražalo ob večji kumulativni poškodbi. Pred tednom dni pa je prišlo še do izpaha pogačice, pri čemer so se potrgale pogačične vezi, sočasno pa se je hrustančna poškodba povečala in poslabšala celotno situacijo.
Kaj ste storili?
Moral sem reševati dva problema hkrati. Če bi le enega separatno, mu ne bi naredil usluge oziroma bi se te-
žave vlekle naprej in bi moral prekiniti športno pot. Torej je bila potrebna operacija na treh ravneh. Najprej je bilo nujno prežagati kosti in jih namestiti tako, da je utir-jenost pogačice fiziološko primerna, da ni več patološkega zdrsavanja. Drugi nivo je bil poprava oziroma rekonstrukcija vezi pogačice. V tretjem delu operacije smo reševali hrustančno poškodbo, ki je nastala na pogačici. Imela je velikost dveh kvadratnih centimetrov, kar je zelo velika okvara. Zaradi nje bodo v nadaljnjem zdravljenju potrebne injekcije, ki bodo pospešile regeneracijo hrustanca ob samem posegu, ki je bil opravljen, torej površinska toaleta same kosti, brušenje kosti in povrtavanje majhnih tunelov, kjer naj bi na novo zrasel hrustanec. Zaradi poprave kostnih struktur, da pogačica normalno teče, pa bo potrebna nadaljnja rehabilitacija s šesttedensko razbremenitvijo, torej hojo
JUTEKS
»Smešno, bilo Je na ogrevanju!«
Huje se je poškodoval rokometni reprezentant Matjaž Brumen
z opornicami. V času razgibavanja bo problem dolgotrajna oteklina zaradi raztrganine. Operacija je povzročila še nadaljnje krvavenje. Sklep bo otečen in zaradi tega tudi boleč.
Kakšna je vaša napoved?
Na splošno sem optimist, saj je bila okvara hrustanca že prisotna in jo je nekako kompenziral. Če bo nekaj hrustanca le zraslo v smislu regeneracije, je pričakovati, da se bo lahko z vrhunskim športom še ukvarjal z manjšimi ali večjimi težavami. Morda bodo minimalne. Pričakujem, da se bi ob zaključku moje rehabilitacije, najprej seveda medicinske, nato športne, po štirih mesecih priključil ekipi na treningih. Seveda pa ga bom dva meseca spremljal, da bom lahko določal nivo treninga in kdaj bo dobil zeleno luč za popolno aktivnost z vso agresijo, ki jo ta šport potrebuje.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KAT1Č
Dr. Matjaž Sajovic
Desno krilo Celja Pivovarne Laško bo 23. decembra dopolnilo 23 let. Doslej je »Brumzi« navduševal z akrobacijami po skokih s krila - niti ni čudno, saj se je ukvarjal tudi z gimnastiko oziroma akrobatiko. Pred tednom dni si je na treningu poškodoval levo koleno. V torek mu ga je operiral dr. med. Matjaž Sajovic.
Brumen leži v celjski bolnišnici, kjer je vseskozi ob njem dekle Špela. Govori tiho, saj se počasi zaveda, kaj se mu je pripetilo.
»Zadeva je dosti bolj zapletena, kot je kazalo sprva. Po posvetu z dr. Sajovicem sva se odločila za kirurški poseg. Zaenkrat je vse v redu. A potrebno bo veliko delati. Rehabilitacija bo dolga, preden bom pripravljen na nove napore.«
Kaj se je pripetilo?
Bolj kot ne je vse skupaj smešno, saj se je zgodilo na začetku treninga, med ogrevanjem. Igrali smo nogomet. Škof je nabil žogo, blokiral sem jo z gležnjem. Noga ni bila stabilna in mi je zasukalo koleno. Pogačica je »iz-skočila«, potrgale so se stranske vezi, hrustanec je uničen. Vse je bilo potrebno zašiti, dobil sem tudi nekaj vijakov v koleno. Vse drži in izpahov ne bo več.
So občutki mladega športnika ob tako hudi poškodbi izjemno neprijetni?
Sprva je bilo res zelo težko, ko sem izvedel za stanje. A moram optimistično stremeti naprej. Vse bom storil zá čimprejšnjo vrnitev na igrišče. Če bom zelo priden, mi lahko hitro uspe, sicer se bo stvar dolgo vlekla. Veliko bo seveda odvisno tudi od tega, kako mi bo naklonjeno zdravje.
Kaj sploh počnete sedaj, nekaj dni po operaciji?
Nič posebnega. Koleno lahko samo malce skrčim, seveda ga še ne smem obremenjevati. Šele po Šestih tednih bom lahko začel s fizioterapijo in lažjimi treningi.
Kako je z bolečinami?
Kot da injekcije še ne primejo. No, bolečine malce že pojenjujejo. Iz dneva v dan
je bolje, tudi hoja z opornicami mi že gre.
Je še kaj upanja na igranje v tekoči sezoni?
Zelo malo. Predvidena dolžina celotne rehabilitacije je od štiri do šest mesecev. Upam, da mi bo uspela v tem času. Bistveno je, da se najprej koleno stabilizira in nato ustrezno usposobi, četudi bo potreben kakšen teden več. Morda bom
Matjaž Brumen in njegov stric Branko.
še odigral kakšno lekmo v zaključku sezone...
Poškodovali ste se tik pred gostovanjem moštva v Velenju. Ste spremljali tekmo z Gorenjem?
Fantje so odigrali super, tako da od derbija ni bilo nič. Že na začetku so poka-
zali, kdo je glavni. V težjih tekmah, ki sledijo, pa bo Dragan Gajič odlična zamenjava zame. Imel bo resnično dosti priložnosti in upam, da mu bo v celoti uspelo.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ


Proti Ariemarju v Celju je vstopil v 2. polčasu: met 4-4 in tri pridobljene žoge.
ODBOJKA
Interliga, 6. krog, Bled: Autocommerce - Šoštanj Topolšica.
VATERPOLO
1. SL, 9. krog, Celje: Dunaj - Posejdon (20.30).
MED GOLI
SOBOTA, 26.11.
1. SL, 19. krog, Ptuj: Drava - Rudar (14), Celje: CMC Publikum - Maribor PL (18.15).
1. SLMN, 8. krog: Dobovec - Beton (20.30), Slovenka - Nazarje (21).
Jutri štajerski derbi
Po 17 odigranih krogih v 1. SNL je CMC Publikum na lestvici sedmi, po jutrišnji tekmi 19. kroga pa lahko dohiti petouvrščeni Maribor Pivovarno Laško.
Prva tekma se je v Celju končala brez golov, druga v Ljudskem vrtu z zmago Publikuma z 2:0. Na tretjem obračunu bo zanesljivo manjkala peterica, ki je kaznovana: Publikumo-va Nejc Pečnik in Duško Stajič ter mariborski Gorazd Zaje (vsi zaradi rdečih kartonov) ter Elvedin Džinič in Žikica Vuksanovič (rumeni kartoni). Gneče bo v celjskem športnem parku tokrat več, kajti v njem se bo pojavila tudi predsednica nogometnega kluba Obilic.
DS
Kegljavke celjskega Miroteksa čaka jutri prva tekma osmine finala evropske lige. Na kegljišče Golovec prihaja hrvaška Podravka. V treh medsebojnih obračunih, tako v evropski ligi kot na svetovnem pokalu, so jih Celjanke vselej premagale.
»Pričakujemo težko tekmo, saj vemo, da Hrvatice niso lahke nasprotnice. Zavedamo se, da moramo zmagati s čim višjo razliko. Na gostovanju v Koprivnici bo namreč praktično nemogoče zmagati, ker je kegljišče katastrofalno, z velikimi kanali in daje ogromno prednost domačinkam. Zato se bomo potrudili in dali vse od sebe. Nekatere igralke, predvsem Nada Savič so v izvrstni formi, zato se nimamo česa bati. Sicer pa bomo pritisnili tudi na mednarodno zvezo, da začne pregledovati kegljišča, ki niso primerna za evropska tekmovanja, » je pred jutrišnjo tekmo dejal trener Ce-ljank Lado Gobec. Srečanje se bo začelo ob 13. uri.
JASMINA ŽOHAR
VIKEND POD KOŠI
^^OBOTA, 26.1 L
Jadranska liga, 9. krog, Sarajevo: Bosna - Pivovarna Laško (17).
1. A SL, 7. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Loka kava, Zreče: Rogla - Kraški zidar, Postojnska jama - Elektra (vse 19).
1.	B SL, 8. krog, Celje: Celjski KK- Olimpija mladi (16.30), Kranj: Triglav - Hopsi (20.15).
2.	SL - vzhod, 8. krog, Ljubljana: Ilirija - Pivovarna Laško mladi (18.30), Prebold - Nazarje (19).
3.	SL - vzhod, 6. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Rogaška (19), Prevalje: Koroška - Vojnik (20).
NEDELJA, 27. 11.
1. B SL, 8. krog: Portorož - Banex (18).
PANORAMA
KOŠARKA
Pokal FIBA
6., zadnji krog: Merkur Celje - Arvi 67:77 (10:25, 37:42, 52:57); Kubátová 17, Radulovič 15, Erkič 13, Čonkova 8, Prša 6, Komplet 4, Laskova, Libicova 2; Morgan 19, Razmaite 17. Končni vrstni red: Gospić 5 zmag, Arvi 4, Szeged 2, Merkur 1.
ROKOMET
Pokal Slovenije
Osmina finala, prva tekma: Krško - Celje Pivovarna Laško 21:34 (6:22); Šerbec 4, Šebalj, Drnovšek 3; Hribar 8, Gajič 7, Ivankovič 6, Gorenšek 4, Razgor, Harbok 3, Mikanovič 2, Kozomara 1, Velika Nedelja - Gorenje 24:38 (13:18); Mesarec 7, Ivančič 5; Ilič 9, J. Dobelšek, Rezniček 6, Bedekovič 5, Zr-nič 4, Oštir, Tamše 2, Šimon, KavaŠ, Sirk, Rutar 1.
VATERPOLO
1. SL
8. krog: Primorje - Posejdon 12:7 (4:2, 3:2, 1:3,4:0). Vrstni red: Triglav 21, Branik 16, Olimpija 15, Koper 11, Dunaj 9, Primorje 7, Kokra 6, Posejdon 3, Slovan 0.
ŠPORTNÍ KOLEDAR
SOBOTA, 26.11.
Laščani v
Sarajevo
NA KRATKO
Uspešna bera
Heeze: Štirje tekmovalci celjskega Hyonga so se udeležili 3. odprtega prvenstva Nizozemske (Pro martial Arts Tour) v tekvondoju in osvojili tri zlate in eno srebrno medaljo. Najmlajša Izabela Hohnjec, evropska podprvakinja, je premagala vse tekmice v kategoriji borb do 160 centimetrov. Poraza nista doživela tudi Petra Zagoričnik in Anže Dimec (oba do 63 kg). Petra Žolnir je v borbah do 52 kilogramov osvojila drugo rrtesto. Trener Uroš Bernard je tudi tokrat odlično pripravil svoje tekmovalce na zelo visoko raven tekmovanja.
Izabela Hohnjec v učinkoviti akciji
Zmaga in pet porazov
Celje: Košarkarice Merkurja so načrtovale uvrstitev na vsaj drugo mesto v predtekmovalni skupini C Fibinega pokala, pristale pa so na zadnjem mestu. Peti poraz so doživele v zadnjem krogu proti Litovkam (67:77). Zaostanek 10:29 so znale preobrniti v vodstvo s 50:49, to pa je bilo tudi vse. V celjskem taboru omenjajo nekaj igralk, ki si ne zaslužijo dresa Merkurja, a ne konkretnih imen.
Oli in Adžo s palico po kroglah
Celje: Jutri bo v Planetu Tuš eden izmed A turnirjev državne lige v biljardu. Začel se bo ob 10. uri. Nanj sta se med 32 najboljših posameznikov preko kvalifikacij uvrstila tudi člana BK Planet Celje, Anglež Oliver Sims in domačin Robert Adžič. Tekmovanje bo izvedeno v devetki, celjski klub pa bo v mesecu februarju prireditelj državnega prvenstva v osmici. (DŠ)
Joli doma
Celje: Najboljša slovenska športnica zadnjih treh let Jolanda Čeplak se je po okrevanju, ki ga je po operaciji pete preživela v Monacu, vrnila domov. »Vesela sem, da okrevanje poteka dobro, obenem pa se počutim zelo nenavadno. Ne spomnim se, kdaj nisem novembra trenirala,« je dejala. Rana se po operaciji lepo celi. »Upam, da bom lahko čim prej začela s pravimi atletskimi treningi. Vse pa bo odvisno od diagnoze in mnenja zdravnika Christiana Schenka, ki mi je zbrusil in odstranil del kosti na peti, ki je pritiskal na Ahilovo tetivo. Prvi treningi ne bodo na vso moč, ampak bom intenzivnost stopnjevala, saj se na zimsko sezono, v kateri ne bom nastopala, ne bom pripravljala,« je dodala Joli. (JŽ)
Zmagati s čim višjo razliko
T\idi ta vikend bo vroče na košarkarskih parketih, kajti prvenstva v Jadranski (GL) in 1. A slovenski ligi so v polnem teku. V tem vikendu bodo vsa štiri moštva s Celjskega igrala v soboto. Tako ljubiteljem košarke nikakor ne bo dolgčas.
Laščani potujejo v glavno mesto BiH, kjer jih čaka ekipa Bosne. Sarajevčani, ki imajo nekaj zelo izkušenih igralcev, so z zmago več in tekmo manj le mesto pred Pivovarji, ki so v GL izgubili zadnja štiri srečanja. V tem mesecu še niso slavili v tej ligi, zadnjo zmago pa so dosegli v 4. krogu proti Unionu Olimpi-ji. Zaradi že odigranega srečanja 1. A lige proti Slovanu (zmaga Ljubljančanov v sklopu GL), so bili Laščani ta teden prosti, tako da so se lahko v miru pripravljali, kako ustaviti Nenada Markoviča, odličnega veterana, ki vodi moštvo nekdanjih evropskih prvakov iz mesta ob reki Mi-ljacki. V prejšnjem krogu je Bosna slavila v Zagrebu pri istoimenski ekipi, tako da bo vsekakor skušala v svoji legendarni Skenderiji, ki se sedaj imenuje po Mirzi Deli-bašiču, potrditi uspeh s Hrvaške. Bosna ima v ekipi dva Američana in nekaj reprezen-tantov BiH, ki so bili letos na EP v Beogradu. Zaradi tega čaka pivbvarje še kako težko delo, da bi prekinili serijo neuspehov v GL. Po počitku naj bil nared tudi poškodovani organizator igre Da-mir Milačić, tudi ostali igralci pa so pripravljeni na boj v Sarajevu. Pivovarji nikakor niso brez možnosti.
Brez podcenjevanja
Šentjurčani se bodo po treh tednih ponovno predstavili svojemu občinstvu, v goste pa prihaja povratnik v prvo ligo Loka kava. Samozavest je pri igralcih Alposa Kemoplasta po dveh gostujočih zmagah (v Zagorju in Sežani) na višku, trener Damjan Novakovič pa skuša umiriti
Pivovarja Jeff McMillan in Aleksandar Jevdžič, oba vi
tako igralce kot vse ostale v klubu. Škofjeločani imajo v svojih vrstah nekaj zelo dobrih, izkušenih posameznikov, zato se lahko vsako podcenjevanje kaj hitro maščuje. Ključ bo vsekakor ponovno v agresivni in hitri igri Šentjurčanov, ki imajo več kakovostnih igralcev in če bodo ponovili igro iz zadnjih dveh tekem, potem zmaga ne bi smela biti vprašljiva.
Zrečane čaka domače srečanje proti Kraškemu zidarju, ki je lahko še kako neugoden. Zmaga je nekako že nuja za Roglo, če želi ostati v boju za prvih pet mest oziroma če se želi čim bolj oddaljiti od dna tabele. Več kolektivne igre in selekcije pri metu, to bo prav gotovo vodilo trenerja Slobodana Be-niča, ki je v Šoštanju predstavil obrambo conskega pre-singa na polovici igrišča, ki je dokaj dobro uspeval in bo prav gotovo tudi močno orožje proti Sežancem.
V derbiju na zmago
Elektra potuje v Postojno na derbi tega kroga povsem razbremenjena. Ekipa namreč igra iz tekme v tekmo bolje, rezultat je odličen, zato ni nikakršnega pritiska na moštvo Dušana Hauptmana. In prav v takšni igri so Šoštanjčani najbolj nevarni. Proti domačim jamarjem bo prav gotovo odločalo precej malenkosti, še najbolj pa igra branilcev, kjer bosta na domači strani zelo dobra Aleš Lenassi in Bojan Jovanovič, na šoštanjski pa Miha Čmer in Nik Ivanovič. Je pa potrebno poudariti, da so se Postojnčani končno popol-nili, v ekipi pa imajo kar štiri igralce iz Uniona Olimpije, ki so na posojo, zato tudi Haupt-man pravi, da »gre za praktično podružnico ljubljanskega evroligaša«. T\idi zaradi tega pa bi zmaga bila še slajša.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
20
novi íimm
Ne nasedajte Jim!
V zadnjih treh mesecih se na Celjskem pojavlja tatinska skupina Romov
Na območjih Celja, Žalca, Šentjurja in Velenja policisti opozarjajo na skupino Romov, ki predvsem v zadnjih treh mesecih krade pod različnimi pretvezami. Ljudem se predstavljajo kot zbiratelji starega železa, prodajalci različnega blaga, od prtov, posteljnine do zimskih jaken ali pridejo kar tako, ker so bojda žejni in lačni. Svoje blago želijo prodajati ter jesti in piti le v hiši. In pri tem celo vztrajajo.
Medtem ko nič hudega slutečemu ženska razlaga, da zbiraj o železo, moški zkoristi-jo priložnost in pokradejo vse, kar lahko. Pred tem pa svoje vozilo, običajno je to
kombi s prikolico, parkirajo dovolj skrito, da lahko hitro pokradejo, kar se v tistem času da. Mikajo jih predvsem bakreni žlebovi, različne cevi, kabli ter drugi gradbeni materiali in vse, kar je v avtomobilih, če jim jih le uspe odpreti. Še lažje pa svoje delo opravijo takrat, ko ni nikogar doma ali v hišah, ki še niso vseljene. Če jim uspe priti v hišo, ukradejo predvsem denar. Radi obiščejo starejše ljudi in pri tem izkoristijo vsako njihovo nepazljivost.
Na šentjurskem območju so v zadnjih treh mesecih policisti zabeležili kar sedem takšnih kraj. Do zdaj so ugotovili, da so dve od teh za-
krivili Romi. Je pa res, da ne gre za vse kraje kar takoj kriviti Romov, kradejo tudi drugi-
Odklenile, ukradle in zaklenile
Eno takšnih izkušenj je pred dnevi imel tudi 72-let-ni Janez Bevc iz Krivice na območju Šentjurja. S sosedom sta odšla v Slivnico po kokoši in »ko sva se vračala domov, sva na poti srečala manjši avto s tremi ženskami temnejše polti,« je začel razlagati Bevc. Pa ga to ni zmotilo. Ko sta prispela domov, je Bevc, kot vedno, vzel ključ tam, kjer ga je običajno puščal in si odklenil vra-
halo, 113
Zanašalo ga je po vozišču
Do hujše prometne nesreče je prišlo v sredo zjutraj na glavni cesti Arja vas-Velenje. Ena oseba se je hudo poškodovala, škode pa je za več kot šest milijonov tolarjev. 66-let-ni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Velenja proti Arji vasi, je izven Studene zapeljal na bankino, ko pa je poskušal zapeljati nazaj na vozišče, ga je začelo zanašati. Pri tem je vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v tovorni avtomobil, s katerim se je iz smeri Arje vasi pripeljal 23-letni voznik. TUdi voznik tovornega vozila je
pri tem zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer pa je trčil v 45-letnega voznika avtomobila, ki se je v nesreči tudi hudo poškodoval.
Nenavaden požar v garaži
V sredo je prišlo do nenavadnega požara v Hotunjah. Zagorelo je na osebnem vozilu v garaži stanovanjske hiše. Policisti so ugotovili, da je ogenj izbruhnil zaradi pregretja dimniških vratic, zato je začela tleti nanje prislonjena starejša vzmetnica. Visoka temperatura, ki se je ob tem sproščala, pa je močno poškodovala plastične dele, stekla in lak na parkiranem
ta. »Vstopil sem v hišo in videl, da so vrata, ki so v hiši vedno zaprta, odprta.« Pa ga to še vedno ni zmotilo, čeprav je bil malce začuden. »Nato pa sem videl, da v veži gori luč in potem mi ni bilo nič več jasno. Pa sem mislil, da sem jo pozabil ugasniti,« pove. Tisti dan se pri Bevčevih ni več zgodilo nič posebnega. Naslednji dan pa sta s sosedom spet odšla po opravkih, tokrat po nafto v Kozje. »Ko sem mu hotel plačati, sem ugotovil, da v škatli, kjer hranim denar in dokumente, ni denarja. Takoj sem vedel, da so ga lahko ukradle samo tiste tri ženske, ki sva jih prejšnji dan srečala.« Bevc je bil ob 200
osebnem vozilu. Nastala škoda je ocenjena na dva milijona tolarjev.
Ukradeni BMW
Policisti preiskujejo tatvino črnega osebnega vozila znamke BMW 528, registrske številke CE V8-607, letnik 1999. Lastnik je vozilo pred dnevi parkiral v podzemni garaži na Kardeljevem trgu v Velenju. V sredo je ugotovil, da avtomobila ni, kdaj so ga ukradli, pa ne ve, zagotovo pa v zadnjem tednu. Če bi kdo opazil opisano vozilo, naj pokliče na najbližjo policijsko postajo, na številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200.
tisočakov, kar je takoj prijavil policiji. »Vem, da denarja ne bom nikoli več videl. Sem pa zdaj bolj pazljiv, pa tudi ključa ne puščam več na starem mestu,« še pove in prizna, da tega ni nikoli povsem skrival, ker se mu kaj takšnega še v življenju ni zgodilo.
Slabo izkušnjo z Romi je imela tudi Marija Gračner
iz Straže na Gori. Medtem ko so jo zamotili, je eden skočil skozi okno in ji ukradel 30 tisočakov.
Policisti zato pozivajo, da ste pozorni na neznane avtomobile, si zapišete registrske številke in ne puščate tujih ljudi v hišo. Svoje hiše pa zaklepajte, pa četudi jih zapustite le za kratek čas.
MATEJA JAZBEC
Mestna občina Celje
drugo prostorsko konferenco
ki bo v torek, 29.11. 2005, ob 13. uri v zgornji stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 8.
Mestna občina Celje razpisuje prostorsko konferenco z namenom predstavitve prostorskega akta pred javno razgrnitvijo, zato poziva predstavnike lokalne skupnosti, gospodarstva ter organizirane javnosti, da se udeležijo obravnave. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo predložiti pisno pooblastilo.
Bojan Šrot, župan
Umrl zaradi prehitrega voznika?
Včeraj, nekaj minut pred deseto uro, se je tik pred izvozom za Šentrupert na avtocestnem odseku Celje-Vransko zgodila tragična prometna nesreča.
Po do zdaj znanih podatkih naj bi do nesreče prišlo, ker naj bi 43-letni voznik osebnega avtomobila iz Ljub-
Ijane, ki je vozil iz smeri Vranskega, zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Takrat naj bi zapeljal na nasprotni del avtoceste, kjer je čelno trčil v osebni avto, s katerim je iz smeri Celja pripeljal 34-letni Mariborčan. Ta se je v trčenju tako hudo poškodoval, da je kljub
nuđenju pomoči na kraju nesreče umrl. Zaradi prometne nesreče je bil odsek avtoceste med izvozoma za Šempeter in Šentrupert za ves promet zaprt več kot tri ure. Letos je v prometu na Celjskem umrlo 26 ljudi, v enakem obdobju lani pa 36.
SŠ, foto: SHERPA
ie sladice brez greha.
■ kino dvorani 7. Predstavi
14:30 Nastop mešanega pevskega zbora
Akademije za glasbo iz Banske Bistrice na Slovaškem.
17:00 Miklavževanje
prihod MIKLAVŽA s spremstvom
10:00 Trnkova matineja: film POLARNI VLAK.
FMmska'ffy%çistavq&0aatno animacijo. Dvorana št. z

11:00-16:00 Fotomodel Bernarde Mařovt 2006.
Kastmg deklet, ki se potegujejo M nasíov^OtOMOOWBERNAUDí
Otroške ustvarjalne delavnice	E»
Vsak petek med 16:00 in 19:00 in sobeta med 10:00 in 13:00.
Varstvo v otroškem kotičku Od ponedeljka da petka med 15:00 in 20:00, sobote meé 9:00 la 20:00, nedelje med 9:00 in 13:00.
□ DRI TELEFDN
IČIJE

Dimnikarska položnica
Bralka iz Šmarjete je nezadovoljna, ker je prejela od Dimnikarstva Maribor položnico za letni pregled in čiščenje v znesku 8.562 tolarjev. Iz medijev je pred tem izvedela, da bo treba plačati le približno pet tisoč to-
Direktor Dimnikarstva Maribor Iztok Dorič odgovarja: »Cene dimnikarskih storitev v Mestni občini Celje se zaračunavajo v skladu z veljavnim cenikom, ki ga je sprejel mestni svet Mestne občine Celje, ter s sklenjeno pogodbo. Višina zneska, ki ga posamezni stranki zaračunamo, je odvisna od vrste naprave in vrste storitev na tej napravi, in sicer: letni strokovni pregled kurilne naprave na trdo ali tekoče gorivo stane 3.211, čiščenje kurilne naprave na trdo ali tekoče gorivo 5.351 ter meritve dimnih emisij pri kurilnih napravah na plinasto ali tekoče gorivo 2.800 tolarjev.
Glede na to ugotavljam, da ima stranka verjetno kurilno napravo na tekoče gorivo, pri kateri je bilo istočasno izvedeno čiščenje. Ker se na napravi na tekoče gorivo med izvajanjem čiščenja izvede tudi storitev letnega strokovnega pregleda ter o njem izda poročilo, je torej skupni znesek znašal 5.351 tolarjev + 3.211 tolarjev = 8.562 tolarjev (ta znesek plača stranka enkrat na leto).
Enak znesek je treba plačati za kurilne naprave na trdo gorivo, in sicer enkrat na leto, ko se morata izvesti obe storitvi (pregled in čiščenje). Če se opravi zgolj čiščenje, je cena odvisna od obsega izvedenega čiščenja. Za kurilne naprave na trdo gorivo so predpisana štiri čiščenja na leto in temu primeren bi bil tudi znesek.
Pri kurilnih napravah na plinasto gorivo se čiščenje praviloma ne izvaja. Za to Vrsto naprav znaša letni strošek za kurilno napravo z dimnikom z letnim strokovnim pregledom in meritvijo dimnih emisij 3.211 tolarjev + 2.800 tolarjev = 6.011 tolarjev. Pri kurilnih napravah na plinasto gorivo z atmosfersko
«
izvedbo (brez dimnika) pa je ta strošek 2.107 tolarjev + 2.800 tolarjev = 4.907 tolarjev.
Medijem so bih na novinarski konferenci posredovani točni podatki, vendar je bilo govora o okvirnih cenah za posamezne storitve, pri čemer je znašal eden od okvirnih zneskov pet tisoč tolarjev. Zato, da ne bi v bodoče prihajalo do napačnega razumevanja, omenjam v odgovoru tudi posamezne cene storitev na napravah za centralno ogrevanje. Pri izvedbi vseh storitev lahko stranka zahteva predložitev cenika in obrazložitev storitve ter njene cene. Dimnikar ji je cenik dolžan pokazati ter obrazložiti.«
Mestni geodeti
Bralca zanima, koliko zaposlenih geodetov za odmero in določitev gradbenih parcel oziroma za grajeno javno dobro ima Mestna občina Celje.
Pooblaščenec za stike z javnostjo Mestne občine Celje Roman Repnik odgovarja: »Mestna občina Celje nima geodetske službe. Parcele se določajo na osnovi prostorskih dokumentov, ki so na vpogled na Mestni občini Ce-lje.«
Smrad pri Polzeli
Bralca z Brega pri Polzeli moti smrad iz kanalizacije, ki je bila zgrajena v zadnjih letih, pojavljati pa se je začel letos (iz odprtih kinet). Zanima ga, kdaj bo smrad odpravljen.
Magda Cilenšek iz oddelka za okolje in prostor Občine Polzela odgovarja: »Problematika glede smradu iz kanalizacije na območju naselja Breg pri Polzeli nam je znana, prav v tem času pa potekajo aktivnosti za rešitev problema. Glede na to, da je po izjavah iz tovarne nogavic izpust v kanalizacijo izveden v skladu s predpisi (prav tako so vsi drugi priključki na tem območju izvedeni v skladu s predpisi), se izdelujejo analize vzorcev vode in plinov. Na podlagi teh podatkov se bodo lahko izdelali predlogi ukrepov za odpravo smradu.
Začasno se bodo na tem območju zatesnili pokrovi, upravljavec kanalizacije JKP Žalec pa bo vse spremljal in aktivno sodeloval pri rešitvi te problematike.«
BRANE JERANKO
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
BO. letu pa Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti m tednikom. izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19. Celje, posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil.
SE NE SESTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
SJAN.Ferian Milan s.p.. avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev- servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041675 010 -10% popusta velje za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A, tel.: 041621018,748 90 60-20% popust -Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis n, Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec - 5% popust (a c. 1,3000 Celje-
lar d.o.o.. Šlandrov trg 25,3310 Žalec -10% popust za vse izdelke Ozka ulica 2.3000 Celje, Te
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
- Uokviranie - steklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2.3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 -10% popust -Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit - Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki jo v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna. Kasaze 34, Uboje -10% popust - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) -Marque Alenka. Centerza nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 0349 26 000-10% popust -Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica4,3000Celje -10%popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohincs.p.,Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne-10% popust za vse izdelke ca ul. 30.3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu mter Celje - 20% popust pri nakupu hrana kartico predložite ob naročilu! - Protect servis. Ul. Leona DohrOtinška 27.3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik -Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7. P.E. Koper. Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - SjadajLoa, Plinarniška 4.3000Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 0349047 70, GSM 051626 793 -10% popust
-Klimatiziran Taxi Simbv. 031205060- 10%popust -Slikooleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27h. 03 572 8418, GSM 031 696164 - 5% popust na delo (brez materiala) -Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1.3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust Top-fit d.o.o., Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust v - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust Živex Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene

OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE NA ROGLI	BOŽIČ NA ROGLI APP HIŠA PETROV DOM 24.12.-28.12.	PREDBOŽIČNI DUNAJ 17.12.	NOVO LETO 2006 DUBROVNIK 3XNZ.SUS ŽE ZA 29.900	
HO JLARI JA SMUČ ARI JA		5.900 (PREVOZ, PROGRAM)		Celje, Stanetova 6, odp.: 8.-18. ure, sob. 9.-12. ure
SSSftT 13.000 NA OSEBO	4«N0CITEVVAPP OE AAA B0ŽIČN0K0SIL0 NA OSEBO		HOTEL" . nAA 3»NZ,LETALO ŽEZA 49.900	Šempeter, Rimska cesta 35, odp.: 9.-17. ure 03 70 31 960 lnio@dober-dan.si KOVOt »0V0!
na, s katerima sva pila pivo do enih ponoči (oziroma pozno v mrak) v enem izmed kam-pov kakšnih 50 kilometrov severno od Fairbanksa, kar je bila najbolj severna točka najinega potepanja, sta priznala, da so zime res hude. Mraz že uže-nejo, najtežje pa je s temo. Povedala sta, da imajo v večini domov posebne svetilke, da razpršijo svetlobo za boljši občutek. Veseli so, če se pozimi začne delati dan okoli desetih dopoldne in če nekaj, kar spominjana turobno jesensko meglo, zdrži do dveh popoldne. To je zanje dolg zimski dan. Pogosto namreč ponagaja spremenljivo vreme, ko dnevno svetlobo preprečijo temni oblaki in svetlobe sploh ni. Zato veliko ljudi daje huda depresija.
Po drugi strani pa se prav v tem delu Aljaske ponašajo z edinstvenim pojavom, to je au-. rora borealis ali severni sij. Gre za fizikalen pojav, ki se dogaja od 80 do 320 kilometrov nad površjem Zemlje. Za njegovo nesporno prestolnico velja Fairbanks, čeprav ga je mogoče videti celo do Mehike. Na nebu se pojavi žareča zavesa svetlobe, kot ples zvezd, ki se spremenijo v vrteče se kroge, ki se združujejo in izginjajo v obliki velike krogle. Na Aljaski je najbolj pogosto videti mlečno zeleno in belo barvo, najbolj redka pa je rdeča barva. Zaradi opazovanja severnega sija se povečuje število turistov na tem območju tudi v zimskem času.
LUCIJA MAROVT Foto: DOMEN DOLAR
m
lzi_CTNll6?VA TUR-lóTláMA AcJEJ-lOJA
Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
BOŽIČNI in PREDNOVOLETNI IZLETI brez doplačil lllll GARDALAND 17. in 26.12. - nakupovanje na največji tržnici v BiH
tržnica ARIZONA 3. in 17.12. o BOŽIČNI DUNAJ 17.2. -X BEOGRAD 2 dni 10.-11.12.5 BEOGRAD 1 dan 17.12. i BUDIMPEŠTA 1 dan 10.12. -- SALZBURG in OBERNDORF 10.12. - BOŽIČKOVA DEŽELA - CHRISTKINDL in STYR 17.12.0 NOVO LETO V SARAJEVU in BEOGRADU - MORJE ŠE VEDNO
SIMONOV ZALIV, hotel in depandanse v ANKARANU
OtSï ? S S'.-r ftiiO JEV5Č v Velenju - predprodaja vstopnic C» PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ^ ^d smučišča na ROGU, KRVAVCU, G01TEH in CELJSKI KOČI. PLAČILO NA OBROKE!!!
V deželi teme in svetlobe
Visoko pod severnimi obzorji se razteza Velika zemlja. Čudovita, bogata in čutna, a tudi kljubujoča, nespremenljiva, kruta. Aljaska: dežela neštetih podob, dih je-majoče prostraností, večnih skrivnosti, novih odkritij, zgodb o uspehih in padcih, ljubezni in sovraštvu, dežela teme in svetlobe.
Rusi so konec 18. stoletja zarisali na zemljevid prvo črto obale, ki so jo zagledali po dolgi plovbi vzhodno od Kamčatke. Takrat niso vedeli, da gledajo obalo dežele, ki jo bodo Združenim državam Amerike dobrih sto let kasneje prodali za manj kot 5 centov na hektar. Niti sanjalo se jim ni, da se globoko pod površjem skriva pravo bogastvo bakrene rude, zlata in nafte. Ugotovili pa so, da tukaj kljub ledenim temperaturam uspevajo številne rastline in kraljuje toliko živalskih vrst, da to območje še danes velja za »živi laboratorij« naravoslovcev. Neutrudno gibanje narave Predstave o Aljaski so pogosto preveč poenostavljene. Predstavljamo si, da se je čas visoko pod severnimi obzorji ustavil, da je tukaj le večni led, na katerem in pod katerim se dogaja bore malo. Prav nasprotno: Aljaska je živa, tako kot je živo malokatero območje našega planeta. Njeno površino je izoblikovalo nenehno gibanje. Oblikovalo je edinstvene vzorce polotokov, komajda dostopnih otokov, čudovitih fjordov in ledeniških dolin. Na njenem površju se menjajo nizko grmičevje, gosti smrekovi gozdovi, vitke bele breze, močvirnati travniki, pobočja zelenih travnikov, mreže deročih rek in neskončne ledene plošče. Premikanja tektonskih plošč so vdrla globoke morske jaške. Jezera in ocea-
ni živahno valovijo zaradi nenehnega gibanja ledenikov. Predvsem za južni del Aljaske, ob južni obali, kjer je podnebje najbolj prijazno, saj poletne temperature dosežejo do 20 stopinj Celzija, velja, da so jo oblikovale naravne nesreče.
Kaj je tisto, kar se najbolj vtisne v spomin na Aljaski? Niz podob, ki jih je nemogoče ube-sediti? Ali preprosto zavedanje, da smo nemočni in domišljavi v svoji želji, da bi jo ukrotili? Največji raziskovalci so že zdavnaj ugotovili, da je bolj smiselno, da ji prisluhnemo in se ji prilagodimo. To pravzaprav ni nič novega, saj so v sožitju in s spoštovanjem do narave živeli njeni pradavni prebivalci. Danes je Aljaska en sam velik naravni park. Po njem se prosto sprehajajo medvedi, losi in karibuji (severni jeleni). Pod modrim nebom kraljuje plešasti orel, galebi nežno krožijo nad svetli-kajočim oceanom, visoko v skalnih predelih tik pod ledeniki ali nad njimi se komaj opazno premikajo snežno bele gorske koze, okrogli svizci se spretno izmikajo hitrim korakom, veverice radovedno opazujejo življenje visoko s smrekovih vej, od koder se bli-
LedenikShoup
skovito spustijo na tla. Njor-ke počivajo v ozkih špranjah skal nad morsko gladino ali pa brezskrbno plavajo na površju ocena in se v istem hipu globoko potopijo po svoj obrok.
Med dnevom in nočjo
Večina obiskovalcev Aljaske se poleti navdušuje nad večnim dnevom. Na Aljaski traja dan pravzaprav kar cel letni čas: poleti. Začne se nekje na sredini junija in začne ugašati proti koncu avgusta. Visoko na skrajnem severu poleti ni noči, na skrajnem jugu pa se sredi julija začne temniti okoli pol polnoči, prave teme pa poleti sploh ni. Okoli treh zjutraj je vsepovsod že povsem nov dan.
Ker sva najino popotovanje po Aljaski začela v Anchora-gu in najprej krenila proti severu, sva se takoj razvadila. V Fairbanksu, mestu v osrednjem delu Aljaske, skorajda nisva mogla dočakati noči (ali bolje: mraka). Sprva nikakor nisem mogla dojeti, zakaj vendarle postajam utrujena in zaspana, saj je sonce še visoko. Ob pogledu na uro pa sem se vedno znova začudila, saj je krepko presegala enajst zve-
čer. Prav tako se mi je vseskozi dogajalo, da nikoli nisem vedela, ali je dan ali noč, če sem se »ponoči« zbudila. Deset ni pomenilo nič. Ali je deset dopoldne ali deset zvečer sem ugotovila šele po temeljitem pogledu proti soncu, opazovanju okolice in domačinov.
Daljšega dne se veselijo tudi domačini. Na Aljaski je veliko priseljencev; potomcev avtohtonih prebivalcev je zelo malo oziroma se družijo v bolj odmaknjenih skupnostih. A evropski priseljenci in priseljenci iz »spodnjih« ameriških zveznih držav so bolj gostobesedni in radi pripovedujejo zgodbe, ki so jih pripeljale na ta skrajni košček sveta. Radi povedo, da poleti uživajo na piknikih, taborijo ob rekah ali oceanu, nabirajo borovnice in drugo jagodičje. In nihče ne pozabi dodati, da lahko preveriš, ali si iz pravega testa za Aljasko le tako, da okusiš zimo. Ta je trda, mrzla, predvsem pa - temna.
Kakor hitro se poleti navadiš na svetlobo, jo pogoltne noč. Oziroma zima. In tako kot na jugu Aljaske poznajo nekaj ur teme poleti, imajo pozimi nekaj ur več dneva. To je lažje. Dva najstnika, domači-
pisma bralcev -informacije
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.	UREDNIŠTVO
Ega
UP
Javni poziv za izbiro kulturnih projektov,
ki jih bo v letu 2006 sofinancirala Mestna občina Celje
Mestna občina Celje, Oddelek za družbene dejavnosti, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, obvešča, da je Javni poziv za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2006 sofinancirala Mestna občina Celje, objavljen v Uradnem listu RS, št. 105-106/05 z dne 25.11.2005.
Javni poziv se nanaša na sofinanciranje kulturnih projektov na naslednjih področjih: ljubiteljska kulturna dejavnost, založniška dejavnost, plesna dejavnost, vizualna dejavnost, muzejske razstave. Razpis bo odprt do 27. 12. 2005.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Mestne občine Celje:
http://www.celje.si/uprava/bin/MOC.cgi?page=jn
prejeli smo
Sindikalni voditelji in matematika
V prilogi slovenskega dnevnika, dne 11.11.2005, so najvišji sindikalni funkcionarji (SF) iz ZSSS prišli na dan z dolgo pričakovanimi utemeljitvami o škodljivosti enotne davčne stopnje (EDS) za upokojence.
Le od kod naenkrat »skrb« za upokojence? In utemeljujejo: »Z enotno 20-odstotno davčno stopnjo se bodo povišale cene hrane, prevozov in zdravil, za katere zdaj velja nižja, 8,5-odstotna stopnja... Prejemnik 100.000 tolarjev pokojnine naj bi potemtakem potreboval dodatnih 48.000 tolarjev, da bi lahko kupil toliko izdel-
kov in storitev kot pred uvedbo EDS«.
Kako so to izračunali? Kdo jih je tako učil? Kako jih je učil? Ali jih je sploh kdo učil? S čim so se ti gospodje SF do sedaj ukvarjali? Ali nas imajo za tako neumne? Komu služita takšna demagogija in zavajanje? Pojavlja se še kar nekaj vprašanj, vendar odgovora ni in ni. Mogoče želijo v javnosti ustvariti vtis, da se borijo za delovne ljudi in upokojence? Ali pa želijo opravičiti svoje (pre)vi-soke plače?
Brez vsakega izračuna so utemeljitve SF na trhlih temeljih, ker prejemnik s 100.000 tolarji pokojnine ali plače bi pri celotni porabi zneska za nakup hrane, prevozov in zdravil dodamo porabil le 11.500 tolarjev (11,5 %) več kot pred uvedbo EDS. Za večje razumevanje lahko tudi rečemo, da bi bil za 11.500 tolarjev oškodovan.
Sedaj pa poglejmo utemeljitve SF: Če bi bil nekdo oško-
dovan zaradi EDS za 48.000 tolarjev, pomeni, da mesečno porabi za hrano, zdravila in prevoze 417.391 tolarjev. Po statistiki prejemnik s 100.000 tolarji porabi za izdelke in storitve z nižjo DDV 30.000 tolarjev mesečno, kar je 14-krat manj, kot trdijo oziroma utemeljujejo SF.
Prosim, naj razložijo to svojo matematiko. Vesel bom, če se motim. Da ne bo zavajanja in pomote, moram povedati, da tisti, ki imajo nižje dohodke in jim predstavljajo (pre) draga hrana, zdravila in prevozi velik odstotek izdatkov, so lahko v prvem trenutku finančno na slabšem, v kolikor vlada ne bo držala obljube, da bo prebivalstvu z nižjimi dohodki pomagala premostiti začetne teža-
Kaj so SF napravili dobrega za slovenskega delavca? Zelo malo ali nič. Včasih celo škodo. Delajo na tem, da postanejo grobarji Slovenije.
Povprečna slovenska plača (za leto 2004) znaša 701 EUR. In povprečna pokojnina 446 EUR. V letu 1949 smo bili z našimi severnimi sosedi na tem področju skoraj enaki. Danes pri plačah zaostajamo za trikrat in toliko tudi za pokojninami.
Če bi imela Finska pred 25 leti take visoke SF kot so naši, bi bila danes med zadnjimi v Evropi. Na srečo jih niso imeli in so prvi. Zato svetujem SF,
da podprejo napredek, da bomo imeli približno enako produktivnost, kot jo ima Evropa (petnajsterica) in bo tako tudi možnost, da bodo temu primerne plače in pokojnine. Delavce ne bo prav nič motilo, če bodo imeli vrhunski strokovnjaki plačo, kot si jo zaslužijo, ker bodo vsi boljše živeli. Takrat se bo lažje boriti za delavske pravice; v revščini je mnogo težje.
Žalostno je to, da so poleg SF možni grobarji Slovenije tudi mnogi mediji, ki dajejo prednost tistim, ki nasprotujejo gospodarskim reformam. Še bolj porazno je, da so med njimi nekateri študentje, profesorji, bivši vladajoči ministri in celo bivši predsednik vlade, ki je obljubljal decembra 2003, »da bomo postali ena od petih ali šestih najbolj razvitih držav v Evropi«... in da »bomo v 15 letih prvi v EU«.
STANE JURJEC, Zg. Polskava
zahvale, pohvale
Zahvala zdravnikom
Leto dni po hudi poškodbi, ki mi jo je povzročil trosilnik
hlevskega gnoja, sem znova odšla v bolnišnico v Celje.
Zaradi odtrganine nad ahi-lovo tetivo je bilo potrebno nadomestiti manjkajoče tkivo s prostim režnjem. Dne 29. 2. 2005 sta ta zahtevni sedemur-ni poseg uspešno izvedla kirurga plastika dr. Zdenko Oro-žim in dr. Ernest Novak. Zaradi šepanja in boleče hoje je ortoped dr. Janez Podobnik z ekipo dne 1. 7.2005 uspešno podaljšal ahilovo tetivo in vezi prstov.
Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom in sestram, ki so se trudili in storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Posebna zahvala pa velja dr. Zdenku Orožimu, ki je vse od poškodbe dalje skrbno bdel nad menoj, kar mi je zelo veliko pomenilo, saj sem ob njegovem trudu in zavzetosti lažje prestajala te težke preizkušnje.
DARJA FILIPŠEK, Ponikva
NAROČNIŠKI IZLET Z MERCATORJEVIM VLAKOM
Spoštovani naročniki Novega tednika, dragi Merca-torjevi kupci! V petek, 16. decembra 2005, se bomo skupaj s srečnimi izžrebanci (kupci Mercatorjevih živilskih prodajaln na Celjskem ter naročniki Novega tednika) odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom. Naša pot se bo začela v Celju in nas vodila v Sevnico, nato v Ljubljano ter nas pripeljala nazaj v Celje. Mer-catorjev vlak bo pripeljal s seboj številna presenečenja, kar nam obeta resnično lep in nepozaben izlet.
Kako sodelovati? Nagradni kupon lahko izrežete iz No-
vega tednika ali pa ga poiščete v Mercatorjevih živilskih prodajalnah na Štajerskem in ga izpolnjenega oddate na posebej označenih mestih v Mercatorjevih prodajalnah. V nagradnem žrebanju, ki bo v sredo, 7. decembra 2005, bodo sodelovali vsi nagradni kuponi, ki jih boste oddali do 5. decembra 2005. Z malo sreče se boste tudi vi odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom !
Za naročnike Novega tednika pa smo pripravili še posebno presenečenje: izžrebanci boste lahko s sabo povabili še sebi ljubo osebo. Splača se biti naročnik Novega tednika!
T

Mercator nagrajuje svoje kupce'.
Veselja za cel vagon!
Pridite na Mercatorjev vlak prijateljstva!
*	Izlet z Mercatorjevim vlakom prijateljstva
^	bo v petek, 16. decembra 2005.
Izpolnite kupon in se popeljite z Mercatorjevim 0 0*	• vlakom prijateljstva. Nagradne kupone oddajte v
.	Mercatorjevih živilskih prodajalnah (z izjemo
£ ® ° .	franšiznih prodajaln). Upoštevali bomo kupone, ki
» o	* bodo oddani do vključno 5. decembra 2005
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Protest proti predlaganim ekonomskim in socialnim reformam, 14.00Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.15 19. krog 1. slovenske nogometne lige CMC Publikum -Maribor Pivovarna Laško, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program s Silvestrom Javornikom, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-Maja Šumej, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Maja Šumej, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5-50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo^PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Miklavževa nagradna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack-izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk ih valčkov - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Rastko Krošl, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička, 141)0 Regijske novice, 14.15 Miklavževa nagradna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, S.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas, Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 MaliO-pošta, 13.30 MaliO - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Miklavževa nagradna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Full Cool Demo Top, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.15 Miklavževa nagradna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit lista Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem De-žanom - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val)
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
DOMAČA LESTVICA
1.	POLARNI SIJAJ - ZEUS	(6)
2.	MALNAROBE-NUDE	(7)
3.	BRIGA ME-LEEL00JAMAIS (3)
4.	MESTOSANJ-ALENKAGODEC FEAT. PERPETUM JAZZILE (7|
5.	RELEASE MY GUN - TIDE (1)
6.	ČUDNEIGBE-ROK'N'BAND (2)
7.	ČRTA-DANILO KOCIJANČIČ (1)
8.	POČASI-DAN D	(5)
9.	PREDSTAVU SI - PETtR LOVŠIN (3)
10.	NIK0-NIK0- NIKOLOVSKI (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: JUST FEEL BETTER-SANTANA
I STILL-BACKSTREET BOYS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NEBO NAD NAMA-TABU MALO TU MALO TAM -NEISHA Nagrajenca:
Metka Lipovšek, Alme Karlinove 2, Celje Uroš Potokar, Dobrna 117c, Dobrna Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri.
CELJSKIH 5 plus
1.	DRAGI ROJAKI-MODRIJANI	(6)
2.	VERJEMI IN ZAUPAJ -
KVINTET DORI IN 0T0 PESTNER	|1)
3.	NISMO VSI MUZIKANTI ZABUŠANT1-ANS. MIRA KUNCA	(4)
4.	MLADENKA PRED VRATI - SPEV	(2)
5.	ZALJUBLJENI MUZIKANT -
ANS. SIMONA GAJŠKA	(3)
1.	ZAPELJIVA SOSEDA -
ANS. PETRA FINKA	(3)
2.	SAMOTNA KOROŠKA DOMAČIJA -POGUM	(1)
3.	JOŽETOV PRAZNIK-ROSA (4)
4.	KO SEM SPOZNALA TE -ČEPONANS.	(2)
5.	.............
Mia Skutnik. Želče 2, Vojnik NežikaKladnik, Dole 54. Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 2215 uri lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Jiocelje
■„ï"
»Kravžljast« že, punčka pa ne!
Barovec Boris bo nocoj vroč
V oddaji Vroče bo Anžej Dežan nocoj gostil Borisa, ki si je minulo soboto zaželel, da ga Sara postavi na vroči stol Bara, glasovalcem pa namignil, da si žeh domov. Čeprav mu mobilnik kar naprej zvoni, smo ga priklicali tudi mi in ga bomo nocoj postavili na naš vroči stolček. Z vročimi vprašanji boste lahko v oddaji sodelovali tudi poslušalci Radia Celje.
www.radiocelje.com
V prejšnji številki Novega tednika ste na strani Radio, ki ga berete, lahko kot malčka spoznali Branka Jeranka, kar je med drugim pravilno ugotovila Marta Mastnak iz Loke pri Žusmu. Na našem oglasnem oddelku jo že čaka nagrada naše medijske hiše. In koga vam predstavljamo danes? Če boste iz zapisanega ugotovili, nam pišite na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je...
Tokratni malček se je zelo hitro navadil odločnosti. Takrat so sicer pomotoma menih, da je trmast in ga enkrat celo zdravili z mrzlo vodo. A fantek z bujnimi kodri je moral biti nadvse odločen, ko je ljudem vedno znova dopovedoval, da ni punčka. Bujni kodri so ostali njegov zaščitni znak. Tako kot vloga DJ-ja. Štiri leta je igral kitaro, že sredi osnovne šole pa je začel vrteti glasbo na šolskih plesih in prireditvah. Vse dokler ga ni v prvem letniku zasvojil radio. In Radiu Celje je tako ali drugače zvest že 15 let. Zadnji dve kot vodja tehnike. Kaj vse ga je v teh letih doletelo, koliko zgod in nezgod se mu je pripetilo, sploh ne beleži, a kot pravi, »če delaš nekaj z veseljem, sploh ne razmišljaš, kako naporno in stresno zna biti«.
O tem, kako je mulca kar odneslo skozi noči brez spanja, brez občutka za človeške ure, bi lahko Še in še pripovedovala njegova mama. Ko ga v posteljo ni spravilo nič dru-
gega, je pač enostavno odvila varovalke. In z elektriko so še danes povezane kakšne radijske nočne more. Ki pa se na srečo ne dogajajo zelo pogosto. Rojen Celjan je zadnja leta priseljen na Spodnjo Ponkvico, na meji med šentjursko in šmarsko občino. In zavoljo dobrososedskih odnosov vam ne bomo izdali, s katere strani lahko na drugo pljune.
Kosta v živo
Noč s ponedeljka na torek so poslušalci dvanajstih slovenskih radijskih postaj, ki soobhkujejo skupni nočni program - SNOP - preživeli v družbi celjskega blue-smana Braneta Mihajloviča - Koste. Ta celjski glasbenik, ki si pravi »vaški posebnež«, se je uveljavil kot imeniten rockovski kitarist. Po sodelovanju s številnimi zasedbami, pa s Perom Lovšinom in Radetom Šerbedžijo, je zdaj poiskal novo pot. Vrnil se je h koreninam rock glasbe, k prvinskemu bluesu, ki ga na svojih koncertih izvaja z akustično in rezofonično kitaro. Slednjo je prinesel tudi v celjski radijski studio in poslušalcem odigral v živo praktično vse skladbe s svojega prvega samostojnega plošč-ka - One, two, free ... Dodal je še nekaj lastnih skladb in Branetu Stamejčiču, ki je bil nočni gostitelj, ter poslušalkam in poslušalcem, izdal skrivnost, da že pripravlja no-
vo »tlačenko«, tokrat s svojim novim bendom, s katerim se bo predstavil v krat-
kem. Noč je ob otožnih zvokih nekoč silno priljubljenega bluesa kar prehitro minila.
Mala kvačka -vel ika moda
Poznate tisto misel, ki pravi, da lahko veliko malih stvari zaleže za eno velikansko? Marsikaj lahko naredimo tudi z malimi modnimi detajli, ki prebujajo vsem znana, že nekoč videna, a v sodoben vsakdanjik vpletena vzdušja. Pravzaprav veliko všečnega za našo novo podobo, ki nam bo hladne in sive zimske dni naredila toplejše in barvitejše.
Poiščite kvačko, ostanke volne ali bombažne preje! Če veste, da bi te male reči neuspešno iskali po domačih predalih, pokličite na pomoč »roč-nodelno« mojstrico, ki obvlada vrtenje kvačke! Nenazadnje, tudi v trgovinah boste z malo sreče naleteli na ljubke, živopisane kvačkanine.
Trend kvačkanih zimskih oblačil in predvsem modnih dodatkov, celo kvačkanega nakita, se je v modo povabil
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
že lani, v družbi slovitega vintage stila, ki je v hipu postal kar življenjska filozofija. Vintage je pravzaprav kontinuiteta, rdeča nit iz preteklosti, ki nas povezuje in komunicira z nami. Začel naj bi se na bolšjih trgih, med izbranimi kosi starih oblačil na Portobelo Marketu, nadaljuje se z zvezdniško parado na rdečih preprogah. Ali ob njih, vsekakor pa tam, kjer najbolj slavne hollywoodské dive oziroma pop ikone današnjih dni svoja brezhibno oblikovana obličja in telesca na Ogled postavljajo v starih, nekoč že nošenih oblekah. Pa ne le oblekah, tudi s takšnimi torbicami, čevlji in nakitom.
Bistvo je vsekakor kombinacija starega z novim. Če v zgoraj omenjenem kontekstu v podstrešnih omarah ali ba-bičinih skrinjah molji niso prišli do živega raznim kvač-kaninam, vključno s pisanimi pregrinjali, kar na svetlo z njimi! Lahko jih razdrete in iz njih izdelate novo oblačilo, šal, klobuček ... Kaj, če bi stari majčki dokvačkali rokave, bolero, pentljo, dve ali tri? Ali pa se poigrali zgolj z velikimi in malimi cofki. S
krogci lahko »oblečete« kroglice na koraldah, z »zazan-kanim« vzorcem mimogrede nakvačkate volneno girlan-do, cvetje, volančke ... In se zgolj z malimi prenovami povzpnete vse do velike mode, vsekakor enega izmed največjih trendov letošnje zime!
BI@NA
Fototermično trajno odstranjevanje dlak Fotopomlajevanje Kisikove ínhalacijske kure
Oglas velja kot kupon za 10% popust pri prvem posegu
Kozmetika BIONA, Aškerčeva 14, Celje Tel.: 03-5-483-483 041-31-31-33
kisik
sažnem stolu. Ne gre za navaden kisik, pač pa je v enem kubičnem centimetru od pet do šest milijonov negativnih ionov. Zrak v mestih je namreč nasičen s pozitivnimi ioni in zato v njem primanjkuje negativnih ionov, ki so za zdravje in počutje zelo pomembni. V mestu je tako v enem kubičnem centimetru le okoli petsto negativnih ionov. 10-dnev-na kisikova kura, pri kateri je dovoljen premor od dva do tri dni, pa pomeni, da 30 minut vdihavamo aktiven ioniziran kisik in pri tem sedimo na ma-sažnem stolu za boljšo razporeditev kisika po telesu.
Kisikove kure so priporočljive v vseh starostnih obdobjih. Znano je namreč, da se po 25. letu začnejo manjšati sposobnosti organizma za sprejemanje kisika. Pomagajo pa tudi pri hujšanju, saj se kisik veže na maščobe. Jelena Založnik, ki ima v svojem kozmetičnem salonu v Celju enega takšnih inhalatorjev kisika, pravi, da ta izboljšuje počutje, preprečuje nastanek bolezni in pripomore k večji vitalnosti. »Telesu pomaga premagovati vsakdanje fizične in psihične obremenitve.« Priporočljivo je, da se kisikove kure izvajajo vsaj dvakrat na leto. So pa na voljo tudi kisikove lepotne kure, ki pomlajujejo kožo in jih izvajajo v kozmetičnih salonih. Tudi pitje vode obogatene s kisikom je pomembno za naše zdravje in počutje. To blagodejno vpliva na črevesno sluznico in presnovo. Pri nas ustekleničene vode s kisikom še ni mogoče kupiti. So pa zato na voljo naprave, ki omogočajo pridelavo takšne vode.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Priklop na
Že dolgo vemo, da je zrak, ki ga dihamo, onesnažen. Če bi lahko, bi se vsi zadrževali v gozdovih ali ob morju. Pa to vedno ne gre. Naše telo dnevno ne dobi dovolj kisika. Je pa ta najpomembnejši vir energije. Nekateri napredni podjetniki, zaenkrat še v tujini, so si za svoje zaposlene omislili celo tako imenovano »tankanje« kisika. Pri nas takšne »sprostitve« še ni. So pa ponekod, tudi na Celjskem, kisika željnim na voljo inhalatorji kisika in kisikove kure.
Se sliši preveč futuristično? Pa ni. Stvar je povsem preprosta. Včasih so ljudje zdravje in energijo ohranjali z gibanjem v naravi, na svežem zraku. Danes vam je to na voljo v kisikovih studiih. To vam omogočajo kisikove inhalacijske kure profesorja Manfreda von Ardenna, ki je v šestdesetih letih začel podrobno raziskovati vpliv vdihavanja kisika v preventivne namene. Najprej se izmeri vsebnost kisika v krvi in telo pripravi na sprejem kisika. Potrebno je tudi uživati določene vitamine in rudnine.
Inhalator kisika - aparat prihodnosti?
Nato sledi priklop na inhalator kisika in vdihavanje ioni-ziranega, energetsko aktivnega kisika ter sprostitev na ma-
V trgovinah
S PAR
(J) in megamarketih
INTERSPAR
_	MERILEC PjlETOKA ZRAKA
VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI 11.6GB Slídď|e MI0ÍE1I IIHHKUKATALIZATOR UIIÏERZALII i. od 22.» »prej
^J	1AMDAS0HDE
Mariborska Si, Celjt tel.: (03J 428-62-70
www.avtodeliregnemtr.s SERV0voiAUSKEČRPALKE
Focus ST za dirkače
Pri Fordu, vsaj tistem delu, ki skrbi za evropski trg, že dolgo poznajo kratico RS. Z njo označujejo najbolj »ostre« avtomobile, ki prihajajo iz te ameriške av-tomobilistične hiše. Oznaka ST pa pomeni, da gre za športne izvedenke, ki pa so vendarle nekaj bolj umirjene in primerne tudi za vsakdanje vožnje.
Tako se zdaj na trgu pojavlja focus ST. Navzven bo mogoče ta avtomobil prepoznati po dovolj opaznih barvah (posebej ponosni so na t.i. električno oranžno barvo, ki bo rezervirana zgolj za to varianto), 18-palčnih platiščih in gumah 225/40 R 18, črno zamreženi prednji maski, na zadku ni mogoče spregledati velikega spojlerja ... Tudi znotraj je focus ST drugačen, nedvomno bodo opazni Recarova
prednja sedeža in veliko aluminija, zanimivo je, da lahko namesto zadnje sedežne klopi vgradijo ločena sedeža.
Posebej zanimiv pa je motor. To je 2,5-litrski petvalj-
nik, ki vsaj načeloma prihaja iz Volva (Volvo je v Fordovi lasti) in ima dve odmični gredi, štiri ventile na valj in spremenljivo krmiljenje sesalnih ventilov, zraven je seveda turbinski polnilnik. Ta-
Oktobra upad prodaje
Oktobra je bilo v državah Evropske unije prodanih 1,164 milijona osebnih avtomobilov.
To je bilo za 2,6 odstotka manj kot oktobra lani. Zanimivo je, da je najbolj padla prodaja skupini Renault (minus 11,5 odstotka); podatek je po svoje zanimiv in pomemben tudi za Slovenijo, saj je Revoz sestavni del Renaulta. Nekaj bolje je šlo skupini Volkswagen, ki je za svoje avtomobile v oktobru našla 2,9 odstotka več kupcev. Skupina PSA, ki jo sestavljata Citroën in Peugeot, je prodala za štiri odstotke manj vozil, minus je po dolgem času beležil tudi BMW (za skoraj osem odstotkov). Med japonskimi avtomobilskimi hišami je bila najuspešnejša Toyota s prodajo skoraj 60 tisoč vozil, kar je bilo za 1,5 odstotka več kot oktobra lani.
ko se pod črto nabere zelo solidnih 225 KM oziroma 166 kW in 320 Nm navora v območju med 1.600 in 4.000 vrtljaji v minuti. Vso moč prenaša na prednji kolesni par, in sicer preko ročnega 6-stopenjskega menjalnika. Tako focus ST doseže največjo hitrost 240 km/h in do 100 km/h pospeši v 6,8 sekunde.
Zanimivo je, da so vozilu namenili poseben zvočni sistem, ki še poudari zvok tega avtomobila (tudi v notranjosti). Focus ST bo naprodaj le v varianti s tremi vrati, slovenskim kupcem pa bo na voljo predvidoma spomladi.
Na sliki: ford focus ST.
Izredni pregledi
Nissan na nekaterih trgih (recimo v Nemčiji) kliče na izredni pregled kakšnih 14 tisoč aimer, almer tino, primer in X trailov zaradi morebitne napake na motorju.
Gre za avtomobile, ki jih poganja 2,2-litrski dizelski motor, vozila pa so bila izdelana v času od januarja 2003 do letošnjega septembra.
Tudi južnokorejska Kia ima podobne probleme, saj bodo pregledali kakšnih 950 letos izdelanih in prodanih sportageov; ta vozila naj bi imela težave z delovanjem ročne zavore.
Na pregled pa kličejo tudi citroene C2, C3 in C3 pluriel. Ali se bo to zgodilo tudi
Malo gor.
Oktobra je bilo v Sloveniji registriranih 4.553 novih osebnih avtomobilov, kar je za približno dva odstotka bolje kot oktobra lani.
V letošnjih desetih mesecih je bilo v Sloveniji prodanih 52.748 novih osebnih avtomobilov oziroma za skoraj štiri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. V oktobru je
malo dol
svojo prodajo najbolj povečal Ford (plus 116 odstotkov), sledila sta Škoda, ki je posel izboljšala za 95 odstotkov, in Citroën, ki je imel za 60 odstotkov več kupcev. Na drugi strani lestvice pa so Peugeot, ki je prodal za 185 odstotkov manj, Oplova prodaja je padla za več kot 100 odstotkov, Fiat je imel za 40 odstotkov manj kupcev. Najbolje prodajani model ostaja renault clio; v statistiki je upoštevan tako novi clio 111 kot »stari« clio, ki ga zdaj imenujejo storia.
Na sliki: renault clio ID.
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, No Zelenici, oddam. Telefon 031 704-940.
NAJAMEM
MLADA zdravnico najame manjše opremljeno stanovonje v bližini bolnišnice. Najemnina do 40.000 SIT mesečno. Telefon 041737-956.	8293
PRODAM
KUHINJO, sloro komoj 4 leta, ugodno prodam. Telefon 5778-914. 7190 RABLJENO spalnico, petdelna omara, deljeno na tri dele, komoda, nočni omarici, postelja, prodam za 40.000 SIT. Telefon
7193 m Gorenje rk 6337e, s 3. predali, energijski razred A, levo, desno odpiranje vrat. Telefon 041 635-155.	2511
DNEVNO kotno sedežno z ležiščem in fotelj, prodam. Telefon 5485-419. 7363 ŠTEDILNIK, dodatni, na trdo gorivo, ugodno prodam.Telefon5707-375. 2539
ODDAM
SEDEŽNO garnituro, oddam. Telefon 5772-
ČE kdo podari tuš kad 90*90, prosim, da pokliče (03) 5442-352. 7249
IS»
itesSnik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
/g» s
<5SM 031 20-50-60
RANAULT 5,1.95/10, prodom za 185.000 SIT. Telefon 051 366-934. 7273 TAM 80 T 35, kiper, 1.88, v celoti obnovljen, reg. 2/2006, prodam. Telelon 041 233-973.	7279
PRODAM
MERCEDES, 1. 1993 c. 250, novi model, ugodno prodam. Telelon (03) 7057-027.	2531
OPEL omega 2.5 cd, letnik 1996, zelo dobro ohranjen (65.000 km) klimatske naprave, prodam. Telefon (03) 5771-445.
7122
RENAULT clio 1.2, letnik 94, registriran do konca mojo 2006, bele barve, lita platišča, prodam. Telefon 041 635-155.7244 ŠKODO favorit glx, 1.93, rdečo, lepo ohranjeno, reg. do 19. 11. 06, prevoženih 85.000 km, prodam. Telefon 5473-794.	7260
PASSAT 1,9 tdi, karavan, 110 ps, klimotro-nik, vsa oprema, prodam za 1.550.000. Telefon 041 627-696. Š1099
PRODAM
DVA buldožerja tg 50 in tg 75, ugodno prodom.Telefon 031 679-802,5771-865.	7250
OBRAČALNIK, pajek 3.40, prešo za grozdje 120 I in traktor univerzál, prodam. Telefon 041 983-800. šioss DESKO sprednjo za sneg zo traktor Univerzál s hidravličnim dvigom in nosilnim jarmom, prodam. Telefon 041 645-898.
Š1100
CISTERNO za gnojevko 17001., 1.84, v celoti obnovljeno, prodam. Telefon 041 233-973.	7279
TRAKTOR Steyr 18, v okvari, prodam. Telefon 041 426-746,5716-682.
Ž540
DOBRO ohranjen dvoredni pletilni stroj Pas-sap Duomatic na kartice, prodam. Telefon (03) 5794407.	7281
Poslovne prostore za pisarniško dejavnost in podobno oddamo v najem v nekdanji upravni stavbi EMO.
CISTERNO Crnino 1700-27001, kupim.Telefon 041 412-924.
PRODAM
POSESTVO no Bmici - Uboje, prodamo. Možna nadomestna gradnjo. Telefon (03) 5416-663.	7182
HIS0 na Prekorju, Škofja vas, prodam. Telefon 031 801-760.	7162 HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telelon 041628-674. 6849 OB izvozu Vransko iz avtoceste U-Œ, prodamo novogradnjo v klasičnem slogu. Površina 800 m2, na parceli 1 ha. Telefon 041616-323. ž 520 VZgomji Savinjski dolini v Radmirju, prodamo gradbeno parcelo, cca 1800 m' ali dve po cca 900 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 388-160. 7222 POSLOVNO stavbo 110 m2, v Celju, parcela 250 m2, potrebno obnove, zelo ugodno prodam. Telefon 041 750-180. 7237 PARCELO z vsemi priključki, Breg pri Polzeli, prodam. Telefon 041 663-682. 2536
DELAVNICO-ključavničarsko, v Celju, cca 150 i2, prodam. Telefon 041 731-787.
1.1970, ob-
986 m
PgPNepi
DRAMLJE,
nem 57 c, Celje. ŠMARJE pri Jelšah,
I*»!®
NEPREMIČNINE
DOBRNA- Klane, dvostanovanjsko hišo, stanovanjske površine 165 m2, zemlja z gospodarskim poslopjem cca 6500 m2, lepa sončna lega, dostop do hiše asfalt, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 404-202.	7215
HIŠO v Šentjurju v 3 gradbeni fazi na ravnini, z vso infrastrukturo, odlično grajeno, prodam. Telefon 041 645-898.	Š1100
CEUE, Ostrožno, samostojno hišo, 1.1985, lepo vzdrževano, urejen vrtni atrij, vseljivo takoj, prodorno za 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremični-~ ne, Dobrova 23 0, Celje. CEUE, Šmarjeta, stanovanjsko stavbo, I. 1958, dobro vzdrževano, prostorno, parcela 1222 m2, odlično lokacija, prodamo za 35.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
podjetje za tr&tvino, inžemifittg. in posredovanje d.o.o. vrunčeva 1, 3000 cel/« tel: 03 42 82 550 fax: 03 42 82 562
prodamo
možnost leasings ali kredita
poslovni prostor po vaši meri
enota A - vzhodna enota B - srednja enota C - zahodna 233,6 m2	190,3 rti2	386,8 m2
cena poslovnih prostorov je od 237.000,00 SIT/rrr dalje.
V letu 2005 smo v garažni hiši "Glazija" Celje za vas dogradili poslovne prostore. Enote je.možno med seboj združiti ali pa jih razdeliti na še manjše enote.
Kupcem so na voljo tudi lastniška parkirna mesta neposredno ob iKj^vnih prostorih
Šmartnem 57c. Celje. S0CKA, hišo v gradnji, stovba "8 3000
Krbavac s.p., Gorica pri Šmorinem 57 c,
KUPIM
CEUE (Babno, Medlog, Ložnica) ali bližnja okolica, kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000-2000 m2. Telefon 031623-242.	6902 PARCELO ali starejšo hišo v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374. 6983 PARCELO zazidljivo, v Celju ali bližnja okolica ali kmetijsko zemljišče na dobri lokaciji, kupim. Telefon 051654-975. 7237
ODDAM
POSLOVNI prostor, na najboljši možni lokaciji v Celju, primerno tudi za zdravstvene usluge, oddam v najem. Telefon 041 262-063.	7252
jem. Telefon 041646-714. Ž537 ŽALEC, poslovni prostor za storitveno dejavnost, 57 m2, oddomo. Mesečna najemnina 2.640 SIT/m2. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
Celje: 031 508326
GSM SERVIS CEUE
CE, Mariborska 66
03 490 18 00
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
13 492 59 56, 031862140
mmnm
PRODAM
CEUE - Lava, prodamo dvoinpolsobno stanovanje. Kličite popoldne na telefon 041 964-817.	7224
ŠENTJUR - center, prodam opremljeno trisobno stanovanje, 65 m2 v prvem nadstropju. Telefon 041540-213. Š1091 STANOVANlEv Celju, dvosobno, 55 m2,1. nadstropje, obnovljeno, lepo, svetlo, ugodno prodom. Telefon 041624-184. 7237
l/"\ Stanovanjska zadruga ATOU 7.0
ms;""
03/42-63-122 in 031 342 118 PROMETZ NEPREMIČNINAMI JAKUP. PRODAJA, NAJEM, CEN m/
CEUE, center, trisobno stanovanje, vsi priključki, 97 m2 skupne površine, prodam za 20 mio SIT. Telefon (03) 5443-475.
mesta, 110 m2, prodamo za 11.800.000 SIT, 150 m2
Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
CEUE - Otok, dvosobno stanovanje v izmeri 51,09 m2, IV. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 10.950.000 SIT.Te-lefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
KUPIM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, lahko tudi potrebno obnove, kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041352-267. 6983 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, lahko tudi podstrešje, kupim za gotovino. Telefon 041 727-330.	6983 STANOVANJE, lahko v slabšem stanju ali neizdelano podstrešje, cca 50 m2 ali več v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 813-875. 7225
ODDAM
GOLTE, lepo opremljen apartma pri spodnji gondolski žičnici od 4/10 ležišč, oddamo. Telefon (03) 5831-501. 7155
BUKOVE goli, debeline do 10 cm, ugodno prodamo. Telefon (03) 5461-037, zvečer.	7208 VEČ klafter drv, prodam. Telefon 031 629-158. Š1083 DOLŽINSKA drva, prodam. Pripeljemo na dom. Telefon 051644-716. 7132 RABUENA okna 4 kom. 14007100 cm in balkonsko vrata 205*80 cm, prodam. Telefon 5412-356,031 637-234.7237 KOVINSKA vrata z okvirjem 1000*2000, prodam. Telefon 041 410-193. 7248 BUKOVA drva, metrska, prodam. Telefon (03) 5771-998,031 461-800. 7255
BREZOVA drva in 8 m3 hrast, hruško, možen tudi razrez in dostava, prodam.Telefon 041 980-188. L1063.L1064 DRVA, bukova, rozžogano, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 031 893-227.	7266
SUHA bukova in hrastova drva, prodam.
Telefon 041 6964)04. .7274 DRVA - kratko žagana ter razsekana, bukova, prodam. Možna dostava. Telefon 040211-346.	p
«mm®
PRODAM
AVTORADIO Pianner DEH-P3600MPB, MP3,4*50 W izhodne moči, snemljivo plošča, rds, prodam. Telefon 041 635-155.	7245
PIANINO znamke August Foerster, prodam. Kličite po 16. uri na telefon 031 676-694.	7380
PRAŠIČA težkega 140 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 483-513.	7267
PRAŠIČA - polovico, prodam. Telefon 041 774-773.	S1095
BIKCA 180 kg težkega, prodom. Telefon 041 604-511.	Š1098
PRAŠIČE za zakol, prodam. Telefon 5795-664.	7261
KRAVO s teletom in teličko 150 kg, prodam.
Telefon 031 736-279. šum VEČ bikcev simentokev, mlodo kravo, brejo 8 mesecev in 350 kg telico, prodam. Telefon 031 676-833.	p
PRAŠIČA 170 ali 200 kg, mesnate pasme, krmljena s kuhano hrano, prodam. Telefon 7483-076.	7275 BIKA, teže 380-400 kg, prodam. Telefon 041 273-079. 7254 PSIČKE labradorce, bele in črne, prodam. So zelo lepi, puhasti in igrivi. Če bi jih želeli tudi vi, pokličite na telefon 031 768-786. 7293 PRAŠIČE, težke 80 do 140 kg in čistokrvne pse mladiče - pasme bemski planšar, prodam. Telefon 031 509-061, (03) 5821-863 7285
KUPIM
PONI konja, belo rjavega, starega do 2 leti, višina 110 cm, kupim. Telefon (03) 5763-258.	7247
BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041653-165.	S1097
BURSKO kozo, staro 3 leta, z rodovnikom in kozliča za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5771-546.	7202 PRAŠIČE mesne pasme za rejo ali zakol, domača hrana, prodam. Telefon (03) 5799-064. 7188 BURSKEGA kozlička, starega 4 mesece, s papirji, prodam, telefon 031 674-809.
7152
PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, prodom, možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078.	6941
JARKICE pred nesnostjo, rjave hajlajn, gro-haste, čme, sive, susex, jerebičaste Italijanke ter bele težke piščance za dopita-nje dobite vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročilo za enodnevne piščance. Telefon (03) 7001446.	6703
BREJO kobilo z žrebetom in žrebico prodam.
Telefon 041 741-037. 7084 PRAŠIČE težke od 25 do 120 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078.	6941
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam.
Telefon 5792-174.	ši094
VISOKO brejo telico simentalko, prodam 5799-271.	š 1092
SVINJO za zokol, težko 260 kg in prašiča, težkega 130 kg, prodam.Telefon (03) 5795-668.	Š1090
PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam. Telefon (03)5733-330.	LIOSI
TELICO simentalko (pašno, brez številke, 300 kg, prodam za 120.000 SIT. Telefon 041 983-800.	Sloes BREJO telico simentalko, težko 600 kg, prodam. Kličite zvečer na telefon (03) 5683-735. 7071,7072
PRODAM
UGUSIER, BOO kom, enoletne sadike za živo mejo, močne korenine, prodam. Cena 150 SIT/kom. Telefon 051 301-612, (03) 5778-669.	7226
KORUZO v storžih, prebrano, cca 2 toni, prodam. Telefon 5709-073,041 524-140.	7289
PRODAM
TRAKTOR Zetor 5S45 z dvobobensko vitlo, terensko vozilo Nisan Potrol 2.8 td, letnik 90, na novo registriran ter 6 m3 suhih bukovih drv, prodam. Možnost prevoza. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-891.	Š1080
OTROŠKI ovtosedež 9-18 kg in stol zo hranjenje peg perego, prodam. Telefon 041 258-188.	7209
BRZOPARILNIKE (alfe) 80,20,2001, prodam.Telefon (02) 8026-350, po 15. uri.
7314
DRUŽINSKI grob no celjskem pokopališču, velikost 5,7 m2, ugodno prodam oz. oddam. Telefon 051 351-626. 7243 TELIČKO in bikca ter bukova drva, prodam.
Telefon 051364417. 7269 CISTERNO 2000 I in gorilec z raztezno posodo, prodam za 45.000 SIT. Telefon 031 730-550, po 18. uri. 7262 NOVA nosila (»trage«) in mizo za razdelavo prašičev, prodam za 20.000 SIT ter dobro ohranjen stroj za lickanje koruze, prodam za 10.000 SIT. Telefon (03) 5770-204.	7265
Tih jesenski dan, a vedno odšla je stran, m ni trpljenja in skrbi.
ZAHVALA
NEZE PODPECAN
z Dobrne (23.12.1917-15.11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Vrbe in Vinske Gorice ter znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam karkoli pomagali ter nam pisno in ustno izrazili besede sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Panto-šu, dr. Povh - Jesenškovi ter osebju bolnišnice Topolšica, ki ste polepšali zadnje dni njenega življenja. Hvala g. župniku Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru z Dobrne za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala Milanu Reberniku za ganljive besede slovesa, PGD Dobrna in Pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ji poklonili svoj čas in spomin ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: sinovi Edi, Milan, Marko in Rudi ter zet
Ob prezgodnji in boleči izgubi drage mame, babice in tašče
ZAHVALA
SILVESTRE GREGURIČ
z Lopate 19 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala ge. Marini Srebočan za njene ganljive besede ob slovesu.
Žalujoča sinova Vlado in Igor z družinama
NOVE zimske gume no platiščih 13«, za Renault Clio 4xin električni bojler, 801, skoraj nov, prodom. Telefon 031 264-680.	7127
TREZOR »Primat, na številke, velikost 32x36 cm, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5415-053. 7272 UGODNO prodam novo izdelane krmilne ptičje hiške. Telefon 5472413. 7282
fnmsm
STROJNEGA ključavničarja za delo v strojegradnji, zaposlimo. Zaželena večletna praksa. Telefon (03) 5701-221. Kočevar&Thermo-tron d.o.o., Ločko 65 d, Polzela. 7042
V športni trgovini Maxi Rossi v Planetu Tuš v Celju zaposlimo dinamičnega prodajalca ali prodajalko
za delo pretežno v popoldan-Informacije: 03 491 1616.
BAR CAFFE MATHES
v celjskem mestnem parku
sprejema naročila za: « rojstne dneve • obletnice . novoletne zabave • praznovanja
do 150 oseb. Rezervacije: 041 927 029.
Popovič Dušan s.p.. Partizanska 5, Celje.
IŠČEM delo. Sem kovinostrugar z večletno prakso z znanjem dela na univerzalni stružnici ter z znanjem delo na cnc obdelovalnih strojih (pisanje programov in samostojna nastavitev stroja), znanje vrtanja, rezkanja itd. Možno tudi podobno delo. Telefon 031 256-412.	Ž 538
POTREBUJEMO pomoč v kadrovski administraciji in telefonskem oddelku. Telefon (03) 4282-072, Lindigo d.o.o., Kidričeva 13,3000 Celje.	7288
J
AVTOKLEPARJA v Celju, zaposlim. Delovni čas od 7.h do 15.h, odlični pogoji dela. Telefon 041 6254)1, Krbovac Franc s.p., Skaletova ulica 14, Celje. 7191
Zaposlimo za polni delovni čas ali honorar-
Ijudi na različnih področjih. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj! Inf. od pon. do pet-ka od 8. do 15. ure._
DVE poslovodji za direktno prodajo (zaželen izpit B kategorije) in več prodajalcev direktne prodaje (zaželen izpit B kategorije) zaposlimo. Telefon 040 537-966, Marjeta Zelič s.p.. Mariborsko 86, Celje. 7199 - Št. 89 - 25. november 2005
SAMONAKLADALKO SIP 22, popolnoma iz-pravna, prodamo za 130.000 SIT, 3000 I kovinsko cisterno za kurilno olje, prodorno za 25.000 SIT, kupim pa kravo z mlekom ali brez. Telefon 031710-141.
7203
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulico bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n BAGAT servis in trgovina šivalnih strojev, tlačnih likalnikov, popravila na domu, ugodne cene rezervnih delov. Darko Tratnik s. p., Savinjsko c. 108, Žalec, telefon 710-3144.	ž sos
_Prehitro ugasnilo tvoje dobro je
prehitro zastale tvoje pridne so
Nastala velika je praznina, zaskelela strašna bolečina, a v naših srcih boš živel, nikoli od nas ne boš odšel
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, očeta in dedija
VOJKA DREMLA
iz Levca 10 (6.11.1957-14.11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izkazano sočutje, stisk rok in izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi govornikoma za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi
Srce je omagalo dih je zastal, mirno, kot si živel si tudi zaspal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, deda in pradedka
VIKTORJA SINKA
iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njegovi
DEKLE za strežbo v lokalu, zaposlim za nedoločen čas. Telefon 041 647-665. Obrez Milon s.p., Žegor 2,3262 Prevor-
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234.	n IZDELUJEM peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so ekonomične za kurjenje na drva, garancija za peči je 5 let. Aplenc Anton s.p., Prekorje 29 a, Telefon (03) 54154)11. 7042 PRAŠIČA 150 kg prodam in kupim zgrob-Ijalnik za seno. Telefon (03) 5821-978, 041857-645. 7115
POLOVICO prašiča prodam in kupim kravo brez številke. Telefon 031 774-773.
Š1073
ŠIVAMO zavese, prte, svetujemo in namon-tiramo. Telefon 031 713-073. Brigito Rep, Drapšinova 17, Celje. 7172
KRCNE ŽILE. ODPRTE RANE?
Tel.: 05 640 02 33
odgovore skupaj!
ZALA 090 42821
KOROŠEC Marjan s.p. Ložnica 43, 3310 Žalec z matično številko 5692111 objavljam na podlagi 76. člena o ZRG mojo odločitev, do bom z 28.2.2006 prenehal z opravljanjem dejavnosti. 7218
NEŠKR0PUENA jabolko starih sort ter jabolčni sok, prodam. Kupim multikuhiva-tor. Telefon 031 230-179 OPRAVDAM spravilo in posek lesa v vseh razmerah. Telefon 041 516-345, Koko-tec Andrej, Lokavec 33, Rimske Toplice. PREMOG! Zelo ugodno, z dostavo no dom. Telefon 041 279-187. Vladimir Pernek s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in UV. Rado STRNAD s.p., Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370
Na podlagi 23. člena Statuta AMD Šlander Celie
v petek, 9. decembra, ob 17. uri v prostorih AMD Šlander Celje, Ljubljanska cesta 37. Vljudno vabljeni! Predsednik AMD Šlander Celje Jože ZIMŠEK
INŠTRUKCUE iz matematike, večletna pedagoška praksa, uspeh zagotovljen. FIMA instrukcije s.p., Bevkova 5, Žalec. Telefon 041 425499. Ž530 MIZARSTVO Milan Ojsteršek s.p., Rifengozd 14, Laško, nudi v mesecu decembru 10 % popust na izdelavo pohištva po naročilu. Telefon 031873-972. 7278
AVT0PREV0ZNIK Karol Žnidar s.p., Rozgor 3,3212 Vojnik, sporočom, da sem prenehal z dejavnostjo 2.11.2005. 7264 PREMOG, zelo ugodno z dostavo na dom. Telefon 041 279-187. Vladimir Pernek s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
www.radiocelje.com
Od 6 do 20 t - pogon preko elektromotorja ali traktorja
CEPÏLNIK LS 6T (61) 99.800 SIT + DDV
Elektromotor 3 kW, dolžina cepljenja do enega metra
Užaloščeni in pretreseni smo se poslovili od naše upokojenke
SLAVE COVNIK
dolgoletne sodelavke in pionirke celjske poklicne rehabilitacije invalidov.
Ohranjamo jo v lepem in spoštljivem spominu.
a rehabilitacijo invalidov CRI Celje
ZAHVALA
Neizmerno nam je bilo hudo, ko je za vedno zaspala
. , TONČKA fi HERCOG
Bolečina je bila manjša, ker ste nam stah ob strani sorodniki, prijatelji, sosedje s Trubarjeve, sosedje in gasilci iz Zavrstnika, njeni nekdanji sodelavci, kolegi in znanci. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se predstavniku KO ZB Ciril Debeljak in Mestne četrti Savinja za lepe poslovilne besede, pevcem za lepo petje, trobentaču za zaigrano pesem, skupnosti sostanovalcev, Društvu upokojencev, Društvu invalidov in
družbi Elektrosignal Celje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Mož Dušan in hčerka Iša z družino
Nekaterih bolečin ne moreš
preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti. Ostanejo pa ponos, hvaležnost in čudoviti spomini ■ in ti na srečo ne minejo nikoli.
V SPOMIN
DAMJANU SLEMENŠKU
(13.2.1974-23.11.2003)
Minili sta dve leti žalosti in bolečine v naših srcih, a vedi tvojega vedno veselega in nasmejanega obraza
ne bomo nikoli pozabili. Hvala vsem, ki obiskujete in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem grobu, mu prižigate svečke ter prinašate cvetje. Mama in ati
Človek na svetu je le popotnik. Hitro, prehitro se zanj ustavi čas. Kar nam ostane, so nate spomini, v njih z nami živiš in si del nas.
V SPOMIN
ZDENKU NOVAKU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega mo ža, ata, dedija in pradedija
FRANCA ŠOLARJA
iz Laškega (10.10.1919-9.11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu Iztoku Hanžiču za obred, govorniku gospodu Andreju Mavriju, moškemu pevskemu zboru Laško,
gospodu Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Hvala praporščakom Zveze borcev. Društvu invalidov. Rdečemu križu. Društvu upokojencev Laško, KUD Zarja Trnovlje, Odboru KUD Zarja Trnovlje, Gasilskemu društvu Trnovlje, Zvezi borcev in Krajevni skupnosti Trnovlje pri Celju, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in gospe dr. Vu-korepa iz Zdravstvenega doma Celje.
Zastal je dih, obstalo je srce in umrlo je vsako upanje.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in dedija
ANTONA ŠALAMONA
s Prevorja (13.8.1948-13.11.2005)
se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna hvala zdravnici Brankici Bilič Petrovič za dolgoletni trud pri zdravljenju. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marjana in sinova Matjaž in Aleš z družinama
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
11.11.: Aleksandra DVOR-ŠČAK iz Velenja - deklico, Katja GOLAVŠEK iz Žalca -deklico, Leonida PEVEC iz Celja - dečka, Petra TRŽAN iz Vojnika - dečka.
12.	11.: Aleksandra AN-DRAŠIČ iz Šentjurja - dečka, Tatjana ARISTOVNIK iz Velenja - dečka, Tadeja SE-N1CA iz Senovega - deklico.
13.	11.: Tina LEBAN DREŠČEK iz Šentjurja - deklico, Anita LEMEŽ iz Velenja - dečka, Vesna KORENJAK iz Mozirja - deklico.
14.	11.: Renata PUNGER-ŠEK iz Šentjurja - dečka, Suzana PINTAR iz Dobja pri Planini - deklico, Silva KOS iz Celja - deklico.
15.11.: Nataša TANŠEK iz Velenja - deklico, Ines GRO-SEK iz Loč pri Poljčanah -dečka, Janja HABJAN SAD-NIK iz žalca - dečka, Anka STARIČ z Rečice ob Savinji
-	deklico.
16.11.: Nataša KVEDER iz Šempetra v Savinjski dolini
-	deklico, Mateja MOČNIK iz Šentjurja pri Celju - de-
V šelestenju jesenskega listja, ki te predrami v kristalno jutro; v šepetu neizrečenih besed
v toplih sončnih nasmehih, ki mehko božajo žalostno srce -srce, ki s seboj te nosi
V SPOMIN
26. novembra 2004 nam je ledena cesta kruto iztrgala našo predrago
SIMONO ŠOBER
iz Laškega
Hvala vsem, ki pomislite na njo in s toplo mislijo v srcu postojite ob njenem preranem grobu.
Vsi njeni žalujoči
Prižiga se luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je zapustil
JAKOB ZAVRSEK
s Prevorja (7.3.1946-28.11.2004
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate sveče.
klici, Lidija TEPEŠ iz Rogatca - dečka, Andreja SAJKO iz Rogaške Slatine - dečka, Petra TIVIDAR iz Velenja -dečka.
17.11.: Slavica POTOČNIK iz Žalca - deklico, Brigita DVORŠAK iz Dobja pri Planini - deklico, Marjeta GAČNIK iz Žalca - dečka, Aleksandra MAUČEC iz Loč pri Poljčanah - deklico, Mateja LOGAR iz Žalca - deklico, Damjana ŠTORMAN iz Ruš - deklico, Davorina ŽNIDAR-ŠIČ izLaškega - dečka, Damjana ČAKŠ iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Jožica OROŽEN iz Šentjurja pri Celju - dečka, Klara KUKEC iz Žalca -dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Uroš RET-KO iz Celja in Maja SCHLO-SSER iz Petrovč ter Admir MUSLIMOVIČ iz BiH in Helena Jelena KOCBEK iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se: Vinko REBERNAK iz Sp. Grušovelj in Manca KRAŠOVEC iz Rogaške Slatine.
Žalec
Poročili so se: Jože VER-DEL iz Zavrha pri Galiciji in
Martina GORIŠEK iz Požni-ce ter Franc BELAJ iz Pari-želj in Ljudmila DOBERŠEK iz Babnih Brd.
50 let skupnega življenja sta potrdila zakonca Anica in Branko BALOH iz Kasaz in Matilda in Rafael NOVAK iz Prebolda.
Celje
Umrli so: Vinko BOBNAR iz Celja, 40 let, Ivan ČENDAK iz Celja, 80 let, Silvestra GREGURIČ iz Lopate, 72 let, Ljudmila JESENIČNIK iz Štor, 76 let, Marijan JAKOPIČ iz Celja, 74 let, Alojzija JANUŠ iz Laškega, 91 let, Terezija KELNER iz Celja, 90 let, Ana KOŠIČ iz Celja, 59 let, Jožef KOŽEL iz Celja, 97 let, Martin KOŽELI iz Vojnika, 93 let, Adolf PECEU iz Celja, 69 let, Sanda SKER-LOVNIK iz Celja, 96 let, Ivan VEBER iz Šmartna v Rožni dolini, 71 let, Zmagoslava VERHOVŠEK iz Laške vasi, 50 let, Jožef ZVER iz Celja, 58 let, Roza ZAVASNIK iz Žalca, 97 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Majda PERC iz Bistrice, 62 let, Ema MARJA-NOVIČ iz Šmarja pri Jelšah, 84 let, Ivan KIDRIČ iz Rogaške Slatine, 79 let, Ana ČERNELIČ iz Polja pri Bistrici, 73 let, Albina METLIČ iz Grlič, 66 let, Antonija DOLŠAK iz Tlak, 82 let, Anton ČERNEC iz Rogaške Slatine, 69 let, Leopold GOBEC iz Topol, 86 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Franc LORGER iz Šentjurja, 67 let, Anton
ŠALAMON iz Lopace, 57 let, Janez Štefan JUG iz Šentjurja, 60 let.
Laško
Umrli so: Ivana JERČIČ, 68 let, iz Blatnega Vrha pri Jurkloštru, Martin AUFLIČ, 67 let, iz Trobnega Dola pri Šen-trupertu, Franc PODKORIT-NIK, 77 let, iz Spodnje Rečice pri Laškem, Bogomir JAMŠEK, 71 let, iz Zagrada pri Radečah, Janez VENGAR, 20 let, iz Lož nad Rimskimi Toplicami, Maria ŠANTEJ, 91 let, iz Polane pri Jurkloštru, Frančiška VELKAVRH, 89 let, iz Ljubljane, Silvester JAVORNÍK, 64 let, iz Vrha nad Laškim, Marija MILINKO-VIČ, 79 let, iz Raven na Koroškem, Anton DROBNE, 67 let, iz Lahomnega pri Laškem,
Žalec
Umrli so: Martina JEGRI-ŠNIK iz Zabukovice, 40 let, Mihaela KREČA iz Jeronima, 79 let, Ivana ROPAŠ iz Jeronima, 81 let, Jože GAJŠEK iz Latkove vasi, 43 let, Ana KRIŽNIK iz Vranskega, 105 let, Marija KAVČIČ iz Pepel-nega, 71 let. Drago LOPAN iz Marija reke, 46 let, Martina ZORE iz Zabukovice, 86 let.
Velenje
Umrli so: Silva VENTA iz Šmartinskih Cirkovc, 53 let, Gabrijela GOLOB iz Gave, 75 let, Marija PETELINŠEK iz Celja, 102 leti, Štefan GRDI-NA iz Zg. Selc, 85 let, Neža PODPEČAN iz Celja, 88 let.
www.novitednik.com
vodnik

Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hairy Potter in ognjeni kelih 10.00. 13.00.15.00,17.00, 19.00,21.00 Pogrešana na letalu 13.20. 15.40.18.00, 20.30.22.40 V njenih časih 1400. 17.40 20.20.23.00 Gol! 16.00
13.40. 18.30, 20.50.23.10 21.30
Rad mora imeti psa 12.00,17.10,19.20,23.50 Morski deček in deklica iz lave 11.00. 14.30. 16.40 Elizabethtown 18.40
Hudič v Emilly Rose
21.10. 23.40 40-ietni devičnik 12.30.18.50,23.30 Legenda o Zorni
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v perek in soboto predstave so od petka rfo nedelje
19.00 Derak Jarman: Življenje kot umetnost
18.00 Evropski žigolo 20.00 Fantom iz opere
NEDEUA 17.00 Evropski žigolo 19.00 Fantom iz opare
f " PRIREDITVE
10.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem
vsi kupujemo-v.
Elmer
ura pravljic
Harry Potter in ognjeni kelih
im 15.00.18.10,21.20
Pogrešana na letalu
13.00.15.20.17.30,19.40,21.50.23.55
Rad mora imeti pse
14.40. 17.10
19.20. 21.40,00.05 V njenih čevljih
13.10,15.50,18.30,21.10,23.50
Odgrobadogroba
(14.50 razen sobote). 17.00,19.10
Neverjetni
14.00 sobota
Hudič v Emilly Rosa
21.30, 00.00
LEGENDA.
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave spod petka do penije
PETEK 19.00 Mojstri, mojstri
po filmu zabava z Radiem Balkan SOBOTA 16.00 Niko vabi: Beli očnjak 18.00 Bluebery 20.30 Mojstri, mojstri
NEDEUA 19.00 Blueberry
Festival laičnega in gejevskega filma
8.00 Splošna Knjižnica Slovenske Konjice _
Spoznavanje knjižnice za uporabnike in turiste
8.00 Titov trg Velenje_
Balonarski festival 9.00 Prodajna galerija MK Podčetrtek Rezbarska delavnica - adventní venčki
10.00 Center Nova Velenje_
Perrault Bečka: Obuti maček
Pikin abonma in izven
Seznanjanje uporabnikov z in-ternetom
uporabljanje e-točke v knjižnici 10.30 in 16.30 MNZ Celje_
Demonstracija obrti
predstavlja se urar Božo Godnik
10.00 MNZ Celje-Otroški muzej
Hermanov brlog _
Raznolikost sadja
Hermanova sobota 20.00 Rdeča dvorana Velenje
21.00 Kulturni dom Šentvid pri
___Planini__
Hic Et nunc, gost večera Chris Eckman
končen
22.00 KUP KLjUB Celje_
NEDELJA. 27.11.
Izdelovanje adventnih venčkov
16.30 Splošna knjižnica Slovenske Konjice____
18.30 Kulturni dom Slovenske
___Konjice____
Grafike in likovna delà Arpa-da Šalamona
odprtje razstave ob življenjskem jubileju 75 let
19.00 Dom sv. Jožefa Celje_
Basist Lucas Debevec Mayer, ob spremljavi sopranistke Ani Rode in organista prof. Ivana Vombergerja koncert sakralne glasbe
-19.30 SLG Celje	_^______
E. Jelinek: Kaj se je zgodilo po tem, ko je Nora zapustila svojega moža, ali stebri družb oderpododrom, abonma po posebnem razporedu, in izven 20.00 Zdravilišče Laško Martinovanje salonski Večer
10.00 Novo Celje
Adventní sejem 14.00 Dom Svobode Liboje
33. revija domačih ansamblov 17.00 Dom Svobode Liboje
33. revija domačih ansamblov ponovitev 17.00 Kulturni center Laško Mali princ
predstava za otroke in odrasle
Tatjana Kres nik: Prepovedane poti po Južni Ameriki
predavanje z diapozitivi
RAZSTAVE
IKS-internet kavarna Stane: Dotik svedobe, razstava fotografij Hermana Čatra.
Izobraževalni center Štore, Teharje:
Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Gorazda Tratnika, do 20.1.
Galerija Mozaik: likovna dela (slike in skulpture) različnih avtorjev iz stalne zbirke ter slike Saša Petroševskega -Novaka in Anteja Živkoviča - Fošarja iz Zagreba, do 30.11.
Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vede Soklič iz Begunj, do 5.12.
Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča
Galerija Otto Škofja vas: prodajna razstava likovnih del (olja na platnu) Vesne Filipič, do 30.11.
Celjski dom - kavarna: likovna dela članov Celjskih ljubiteljskih likovnikov, sekcije KPD Svoboda Celje, do 30. 11.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Aids in dan bolnikov, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 1.12.
Kulturni dom Slovenske Konjice -mala in velika avla: pregledna razstava del Arpada Šalamona.
Galerija Mik Celje: ilustracije, akrili na platno in pasteli na papirju akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2. 2006
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: olja Milana Lamovca - Didija.
Občina Slovenske Konjice: Izbor iz Zlate palete
Osrednja knjižnica Celje: Razvoj slovenskih splošnih knjižnic avtorice mag. Mateje Ločniškar - Fidler, do 15.12.
Galerija Borovo Celje: olja na platnu Amine Kolarič, do 9.12.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na plamo Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Voj-
Stari Pisker: stalna razstava.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
Petek ob 21.30
Hip hop event Nastopajo: Psiho brata in Da II deuce & Zlatko
končen
Zbiramo prijave za delavnico Retorika in Javno nastopanje
več info: uww.mc-celje.si
Petek ob 21.30 Alk-ajda in Dolly Bell, minikoncert Sobota ob 18.00 P2 Redni volilni občni zbor Redno ŠKMŠ:
Sreda in petek ob 19.30 - začetna stopnja, petek ob 18.00 - nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija: Sobota 14.30-16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
SENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabihtaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuat ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Pri nagradni igri lahko sodelujete vse do 15.3.2006, ko bo se dodaten veliki zaključni žreb z IME in PRIIMEK: bogatimi nagradami. Do takrat pa v pomoč spodaj navajamo vse že odprte trgovine v centru,
med katerimi je potrebno na kupon napisati tri in vsaj ena mora biti pravilna. Ker je vsaka NASLOV:_
trgovina predstavljena le enkrat, že predstavljene trgovine torej ne morejo biti pravilni odgovor.
Čas za dvig nagrad je 10 dni.	TELEFON:_
Nagradna igra bo znova na sporedu prihodnjo sredo, 30.11.2005, ob 10.10 na Radiu Celje. DAVČNA ST.:
Interspar Celje bo v sredo, 30.11 v obiskala ekipa NT&RC
CENTER
IJbHiHiMel®
CELJE
Vsako sredo po 10. uri se lahko z ekipo Novega tednika in Radia Celje odpravite na potep po Centru Interspar Celje ter medtem ujamete nagrado katere izmed predstavljenih trgovin. Pogoj je le, da - bodisi prek Radia Celje ali z izpolnjenim kuponom, ki ga oddate pri okencu informacij Megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje ali ga pošljete na naslov NT&RC, d.o.o., ODGOVOR (TRI TRGOVINE): Prešernova 19, 3000 Celje - navedete pravilno ime trgovine, ki bo predstavljena v radijski nagradni igri.	•	_
Katere trgovine v centru
ARIEL • BAUMAX • CELI SVET - VSE PO 199 SIT • C0MSH0P • DM • DOK • DOROTHY PERKINS • DROGERIJA Y ■ GALA BAR • GARDENIA • HERVIS • JONES • KLJUČI SOTOŠEK • KODAK ■ EXPRESS • LEVI S • LOTERIJA SLOVENIJE • MEGAMARKET INTERSPAR • MK ZALOŽBA • MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA • MOOIANA • MODNI NAKIT CIMI • OMNICO - SIMOBIL • PIZZERIJA • ŠPICA • SLADOLEDI NEJC • STEN TIME • STIEFELKOENIG • STREET ONE • TURB0SCHUH
Nagradna križanka
horoskop
TEHTNICA
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovitalu na Proseniškem
2.	nagrada: bon za 3.000 SIT za bowling v Planetu TUŠ
3.-5.	nagrada: bon v vrednosti 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 1. decembra 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 18. novembra. Prispelo je 778 reši-
Rešitev nagradne križanke iz št. 88
Vodoravno: KONTUMAC, OLGA REMS, BE, BORA, TOPOLŠICA, LAŠKO, LOS, BET, ENNS, EVRIDIKA, AON, CAM, ZLATKA, AN, KO, TI, POŽÁRNÍK, IDE, POBA, KRN, URE, US, SMRK, DOVŠKO, AIN, ATOM, OČRTAVANJE, ZAČIMBA, VRIS, OPEKAR, SOINI-NEN, RAKITNIK, MERANO, IN, STAVKA, AK, LAŽ.
Geslo: Zdrav človek ima več želja, bolni le eno.
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovitalu na Proseniškem, prejme: Karmen Kačičnik, Na Zelenici 7, 3000 Celje.
2.	nagrado: bon za 3.000 SIT za bowling v Planetu TUŠ, prejme: Sonja Ocvirk, Jeronim 26, 3305 Vransko.
3.-5.	nagrado: bon za kebab v okrepčevalnici Cantina Plaza v Žalcu in majico NT&RC, prejmejo: Matej Zorko, Kristan Vrh 5 a, 3241 Podplat, Amalija Lovrenčak, Nova
vas 14, 3240 Šmarje pri Jelšah in Olga Šumej, Pilštanj 40, 3261 Lesično. Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti.
							
	1	2	3	4	5	6	
	7	8	9	10	11	12	
	13	14	15	16	17	18	
	19	20	21	22	23	24	
	25	26	27	28	29	30	
		31	32	33	34		
Ime in Diiimek: Naslov: Davčna številka:							
Ona: Doživeli boste veliko presenečenje, vendar se nikar ne prenaglite, temveč ohranite trezno glavo. Le tako boste lahko odločali o zelo pomembni zadevi, ki je pred vami. Predvsem pa: brez vsake panike.
On: Partnerka vam bopripra-vilaprijetno presenečenje, za katerega na prvi pogled ne boste videli pravega vzroka, vendar vam bo kasneje postalo vse jasno. Sprejmite igro in videli boste, da vam bo prijetno.
Ona: Ker se vam preveč mudi, še zlepa ne boste dosegli vsega, kar želite. Odpovejte se raje neki ugodnosti in kmalu se bo pokazalo, da vam bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. Nikar se ne ustrašite!
On: Obiskali boste nekdanjega prijatelja in pri njem preživeli prijeten vikend ob obujanju spominov na dobre stare čase. Potem se čimprej vrnite domov in se posvetite tudi partnerki, ki že dolgo pogreša vašo bližino!
ÏH
Ona: Neka oseba špekulira, da bo v svojo korist obrnila nekatere vaše slabosti. Ne spuščajte se v nesmiselne intimnosti, raje poskusite s kakšnim starim trikom, ki je do sedaj še vedno prinašal rezultate.
On: Ne o'mašajte se preveč neprizadeto do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko njen odnos hitro spremeni. Vse je odvisno le od trenutne situacije, ki pa je sedaj kar preveč labilna. Počakajte raje malo...
I
Ona: Prišel bo dolgo pričakovani trenutek, ko se boste znašli iz oči v oči s prijateljem, ki vam je nekoč veliko pomenil. Nikar se preveč ne prepustite čustvom, saj lahko za to kaj kmalu izve tudi partner.
On: Težko se boste uprli skušnjavi, da se zapletete v prijetno avanturo s prijateljico, ki se vam že nekaj časa nagajivo nasmiha. Edino, na kar ne smete pozabiti je to, da pazite na nepovabljene oči in ušesa v okoli-
DVOJČKA MBSTBEIEC it
Ona: Presenečeni boste ugotovili, da je nekdo cel čas vedel za vaše namere na poslovnem področju, a boste kljub temu dosegli kar zavidljiv uspeh. Dobiček bo treba sicer deliti, vendar pa to ne bo tako hudo.
On: Dajte duška svoji razposajenosti in se lotite zadeve, ki se vam je do sedaj dozdevala premalo resna za človeka vašega kova. Včasih je treba narediti tudi kaj za svojo dušo, zato se nikar ne držite nazaj.
Ona: Nikar ne zaupajte človeku, ki ga poznate šele kratek čas, saj ne morete zanesljivo vedeti, kakšni so njegovi pravi nameni. Seveda to ne pomeni, da mu ne Smete prav ničesar verjeti; tudi zaupanje je potrebno!
On: Obetajo se vam ugodne priložnosti, vi pa se morate odločiti, ali boste ponujeno tudi sprejeli in kar je glavno, tudi izkoristili. Zanimivih idej ne hranite po predalih, ampak jih realizirajte, saj vas lahko kdo prehiti.
Ona: V ljubezni gre zares, čimprej poskrbite za prijetno romantično vzdušje, ki bo partnerja pripravilo do poteze, ki jo težko pričakujete. Vedite, da je težak le prvi korak, kasneje pa gre kar samo od sebe.
On: Pazite, da ne boste zamudili pogovora, ki lahko v veliki meri vpliva na vaše prihodnje poslovno življenje in to predvsem v pozitivni luči. Očitno vas drugi cenijo veliko bolj, kot mislite sami.
DEVICA >*
Ona: Spoznali boste zanimivo osebo, ki bo imela v prihodnosti precej pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju. Sedaj se boste sicer zabavali, vendar pa je že kmalu čas za prave poslovne podvige.
On: Še vedno boste iskali pot iz trenutne poslovne zadrege, vendar pa boste odločilno pomoč dobili od osebe, ki vam je še pred kratkim pošteno nagajala. Nikar se ne čudite, ampak sprejmite ponujeno pomoč.
Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smete pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakujete ničesar in ste potem prijetno presenečeni. Prisluhnite partnerjevim težavam, saj vas v tem trenutku res potrebuje.
On: Dobili boste priznanje za opravljeno delo, vendar pa vam to ne bo pomenilo veliko, ker mislite, da zaslužite več. To bo treba tudi dokazati in to predvsem z dejanji, né pa samo z besedami.
KOZOROG
Ona: Vse tisto, kar ste že dolgo načrtovali, se vam bo izpolnilo. V ljubezenskih zadevah bodite previdnejši. Vse bo šlo kot po maslu in vse kar bo potrebno, je le pripravljenost, da boste to tudi izkoristili.
On: Presenečeni boste ugotovili, da se poslovne zadeve uresničujejo veliko hitreje, kot ste pričakovali. Uporabite poslovna poznanstva in čimprej pripeljite zadeve do srečnega konca.
VODNAR
Ona: Sprejeli boste prijateljev predlog za konkreten posel, kar se vam bo v bližnji prihodnosti pošteno obrestovalo in še določene poslovne povezave boste pridobiU. Nikar se preveč ne obirajte.
On: Pazite kako boste ukrepali, saj so vaši interesi čisto nekje drugje in ne bi bilo dobro, da bi si sedaj pokvarili sicer odlične možnosti. Sprijaznili se boste s situacijo, ki niti ni tako slaba, kot mislite.
Ona: Spoznali boste prijetnega neznanca, ki vam bo povsem spremenil načne za prihodnje dni, vendar pa vam to ne bo niti najmanj napoti. Prepustili se boste trenutku in pozabili na pretekle skrbi.
On: Sprejeli boste povabilo na prijeten izlet, saj že tudi sami precej časa skušate navezati konkretnejši stik z osebo, kivc
bou
Pri-
Klasika
za klasike
m (SIS
KONDOMI ST. 1 V SVETU
Koncert
CECA
s spremljevalnim orkestrom
CELJE
DVORANA ZLATOROG
sobota, 26. november 05 ob 21 h
STE BILI POŠKODOVANI
"BBS?1
...ju^Sr ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
1314
—- Št. 89 - 25. november 2005
HRC
Srečanje prijateljic
Na dobrodelnem koncertu ob 5. obletnici Ozare Celje sta med mnogimi gosti nastopili tudi odlični pevki Majda Petan (levo) iz Celja in Elda Viler iz Ljubljane.
Obe sta navdušili občinstvo s prijetnim petjem v srce segajočih melodij, za odrom pa sta se kot pravi ženski zapletli v zanimiv pogovor. Majda je povedala, da sicer veliko nastopa, da pa je med desetimi nastopi kar po šest dobrodelnih. Elda Viler se je po imenitni karieri za nekaj časa umaknila z odra, pred časom pa se je zaradi želje po petju ponovno zmagovito vrnila. Po velikem samostojnem koncertu v Ljubljani še zdaj pripravlja na nastop ob božičnih jaslicah v Postojn-
ski jami. Skupaj s hčerko Ano Dežman bosta peli božične pesmi in psalme. Elda Viler se je spomnila mnogih nastopov na raznih prireditvah Radia Celje ter sodelovanja na festivalu evergrinov na Vranskem, še posebej pa Janeza Vedenika, s katerim je na začetku svoje kariere veliko sodelovala.
TONE VRABL
Pohitite, zagotovite si cenejše vstopnice v predprodaji po ceni	3.900.- SIT,
na dan koncerta pa po ceni 4.900.- SIT. CELJE: AB-PLANET TUŠ, hotel ŠTORMAN, blagajna bazena GOLOVEC, menjalnica EKOPOOL, TIC, IZLETNIK, diskoteka DOWN TOWN, TITO dub, LAŠKO: TIC, VELENJE: music center DEDI-SPAR, MLADINSKI SERVIS, VTV, ŠENTJUR: hotel ŽONTA, : MLADINSKI SERVIS	WWWJ=veiítim.SI
POSLUŠAJTE rafpcelje IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI
■ ~ VSAK DAN OB 930 IN OB 1730. ČAKAJO VAS VSTOPNICE ZA KONCERT IN ZGOŠČENKE.
Vedno zelo urejeni Marjan Krajne, prva polica zavarovalnice Adriatic, se je zapletel v pogovor z zakoncema Erjavec, sicer profesorjema na srednji strokovni in poklicni šoli, katerih sin se je preselil v Korejo.
Beaujolais - vino za dušo
»Le beaujolais nouveau est arrivé,« so prejšnji četrtek, tretji v novembru, tako kot širom po svetu, zapisali tudi v celjski Gostilni Matjaž, kjer so za obiskovalce pripravili že tradicionalni francosko-slo-venski večer.
Slovenci smo svoj praznik vina sicer zalili že z Marti-
nom, beaujolais pa je vendarle nekaj posebnega, zato si je zaslužil svoj večer. Glavni dejanji četrtkovega večera sta tako bila odprtje in po-kušina mladega francoskega vina, ki ga iz njegove domovine vsako leto razpošljejo po vsem svetu. Ob tej priložnosti so v nabito polni gostilni, ki je poleg rednih go-
stov tega večera privabila tudi številne radovedneže, kot vsako leto poskrbeli za »fran-kofone« in »frankofile«, za dobro kapljico novega vina, katerega poln sodček se je to leto izgubil nekje na poti med Francijo in Slovenijo (smo bili čisto zadovoljni tudi s tistim iz steklenic) in za polne želodčke, srca gostov pa so se topila ob nežnih šansonih. Sledil je slavnostni nagovor prof. Slavka Deržka, stene pa so se zatresle še ob Marseljezi iz grla Boruta Alujeviča (oba sta dobitnika francoskega državnega odlikovanja Vitez akademskih palm) in rujno vince je napolnilo prve kozarce. Marsikoga so zasrbele pete ob domači slovenski glasbi v živo, med mizami so se zavrteli prvi pari. V objektiv smo med dragim ujeli tudi prvo damo Gostilne Matjaž, Ano Matjaž, ki je poskrbela za nepozaben praznik vina, ter duhovnega očeta večera, prof. Slavka Deržka ...
PM, foto: GREGOR KATIČ
V dvorani bivšega kina Union v Celju se je pretekli petek zgodila poslastica za ljubitelje klasične glasbe, ki je na sedeže nabito polne dvorane prikovala številne znane poslovneže, zdravniké in ostale člane domače slavne srenje. V oči nam je tokrat padel primarij Andrej Žmavc, ki je prišel brez žene Bine in ki se je na žalost spretno izognil našemu fotografu in pobegnil domov. Upamo, da bomo imeli drugič več sreče.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
Bančnik Niko Kač je po sliki sodeč očitno zaigral igro menjave vlog in dirigentu Russellu McGregorju iz avstrijskega Ambassade Orkestra pokazal nekaj svojih ročnih spretnosti. Prepričani smo, da tudi delavci Banke Celje vedno igrajo po njegovih navodilih.
041/651 056 in 03/490 0222
^ypijgu« ^
PLESKARSTVO FASAD.ERSTVO