Naročnina
znaša letno	polletno 18 Din,
— 2a inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.549
lzha|a vsako nedeljo
KRAJINA
I. LETO
Morska Sobota, 8. maja 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 10
Izvoz živine iz Slovenske krajine
Z sklenjeno pogodbo med Avstrijskoj in našoj državoj se je izvoz naše živine svinj i telec kontigirao. Te kontigent znaša tjedensko 150 glav živine, 2000 falatov debeli gicasti svinj žive prek 130 kg, 360 falatov mesnati svinj živi, 300 falatov zaklani telec, 210 mtc. polovičnih debelih gicastih svinj brez špeja, 210 mtc. zaklani mesnati svinj ali svinjsko-ga mesa, 25 mtc. (peišlinov) pluč i jeter. Od 150 glav živine je Avstrijska država od meseca februarja 75 glav živine zbrisala i mesto toga je dala 300 falatov debelih gicastih svinj, ker je mela preveč svoje domače živine. Tak je iz naše cejle države bilo odposlano vsaki tjeden samo 75 glav živine i prvle navedeno svinj, telec i mesa.
Od meseca novembra 1. so imeli v rokaj te kontigent Bečki komisarje, šteri so davali dovo-lenja našim izvozničarom po svo-joj dobroj voli, komi so šteli ali šteri je več provizije plačo za tou. Ar je naša vlada vidla, da ta kupčija z kontigentskimi dovoljenji za naše izvozničare, kak za naše kmete škodljiva, se je odločila postaviti eden zavod pri Ministerstvi trgovine i industrije, šteri naj razstala te kontigent po celoj našoj državi, zadrugam, izvozničarom, združenim producen-tom, kak tudi posameznim pro-ducentom, šteri se za tou zglasijo. Za te izvoz je poseben zakon, šteri dovoli izvoz vsakšoj zadrugi (štera ma za tou pravila), vsakšemi protokuleranomi izvoz-ničari, ttidi pa vsakšemi posamez-nomi kmeti ali združenim kmetom (za svojo lastno živino), ter so bilij vsi izvozničari pozvani, da naj priglasijo do 10. januara 1.1. či ščejo izvažati v Avstrijo. K toj prijavi je mogao vsakši iz-vozničar doprinesti dokaz ka je protokolejran, ter izvleček svojih knjig ali uradno potrdilo, kelko je izvozo blaga v Avstrijo od 1. 1925 do konca 1. 1931. Nadale je mogao vsaki, ttidi zadruge, položiti Din. 25.000'— v gotovini, ali vložnoj knjižici, ali pa garancijsko pismo od kakšnoga denarnoga zavoda. Vsaki, šteri je tou doprineso, je njemi izdano dovolenje, da smej izvažati in se
vsakomi od toga zavoda za vsaki tjeden vtala, kelko lejko za drtigi tjeden izvaža v Avstrijo. Kaucija je zavolo toga, da naj je zavod žagvtišeni, ka vsaki njemi vtalani tao izvozi, či toga nebi včino se ga iz te kaucije štrofa. Dokaz izvoza zadnji pet lejt je bilo potrebno, da naj zavod lejko vtala posameznim izvozničarom v tak-šoj meri, kak so tou v zadnji lejtaj izvažali, nej da bi eden, šteri bi se zdaj na novo zglaso vse izvozo, šteri so pa prvle izvažali nebi prišli do izvoza. Pri zavodi je za tou eden poseben odbor, šteri vsaki tjeden te kontigent razstala in stoga dobijo: zadruge 40%, izvozničari 40%, posamezniki producenti pa 20%. Izvozničari dobija od tej 40% ttidi percentuelno vtalano kak je veliki bio vsakoga izvoz.
Avstrijska vlada je že mej-seca novembra in decembra pre-minoučega leta delala težkouče pri inostranski plačilaj i zavolo toga je naša vlada sklenila z Av-strijskov vladov klirinški sporazum, tou je ka za našo blago pridobljeni šilingi se morejo nakazati prejk Avstrijske narodne banke, štera nakaže šilinge preračunano v dinare po kurzu 7.98 Din. za 1 šili., našoj Narodnoj banki. Vsi naši uvozničari, šteri majo plačati v Avstrijo šillinge ali dinare so pa dužni te dolgove plačati v našo Narodno banko i ona preodkaže te zneske Avstrijskoj Narodnoj banki. Naša Narodna banka izplačuje ta nakazila v takšoj meri, kelko pridobi ona vplačil za Avstrijo. Zavolo toga zaostanejo izplačila našim izvozničarom, ker naša Narodna banka ne dobi telko vplačil za Avstrijo kelko dobi nakazila iz Avstrije. Ta diferenca je znašala 20 aprila okoli 85 milijonov Dinarov. Teliko pejnez leži brez vsakšega intereša od naši vsej oni, šteri se z izvozom pečajo.
Naši izvozničari pa imajo prosto pot v Italijo, Francijo in ttidi na Češko, ter nemajo od naše vladne strani nikše zapreke pri izvozu.
Za izvoz v Avstrijo so se z naše kak sousidne krajine zgla-sili in dobivajo dovolenje sledeči
trgovci: Bohar Adam Dolnja Lendava, Benko Josip Murska Sobota, Ritonja Martin G. Radgona, Stanko Semenič, I. Sitnenčič G. Radgona, Majerscak Vladimir, Fuš A. i J. Žnidarič, Čakovec. Prijavili so se ešče: Anton Bagola Bez-novci, Sečko Koloman Lemerje, G. Kampl Gustav, šteri pa so nej položili kaucije i nej so bili sprejeti. Nadale David Weis in Šamu Weis, šteriva stapavkon-kurzi ter se njima ni dalo dovolenje. Prijavo se neki Geder & Weis, štera firma pa v našem kraji nej bila poznana.
Za izvoz je dobo g. Bohar prvi tjeden 80 falatov telec ter mnogo svinj. Jaz sem dobo samo 40 falatov telec i 30 mtc. svinj, na drtigi tjeden sam jaz dobo 100 falatov telec g. Bohar je dobo 60 falatov telec i vsaki nikelko svinj. Nadale je g. Bohar proso samo teoce, svinje pa nikako nej in to zavolo toga, ker je bila za svinje cena v Beči prenisika. Zmejs je dobo g. Bohar dodeljen kontingent, v enem slučaju pa je za 70 falatov telec dovolenje pošlo nazaj in nej je ščeo izvoziti. V enem tjednu je g. Bohar trdio, da ma prejk 100 telec naktipleni, ker je pa bilo za celo državo samo 300 telec na razpolago je on stoga dobo 60 falatov, naknadno pa Avstrija dovolila ešče 150 telec za uvoz in s toga so dali Boha-ri 70 či ranč sam jez tudi proso za več telec, Bohar je tou dovolenje nazaj pošlo in le po tistom sam dobo jaz dovolenje za tiste štere on nej ščeo izvoziti in sam je mogo v dvema dnevoma postaviti v Beč, ker bi nači se zbrisao kontigent. G. Bohar je več tjednov niti ne zaproso za dovolenje. Ali sam to jaz kriv? G. Bohar ima pri Narodni banki za dobiti pejneze tudi jaz imam tam mogoče 5 krat telko kak g. Bohar, i sam za sebe nemrem spraviti nikaj posebnosti, ker se Narodna banka drži točno vrst-noga reda kak so prišla nakazila in ttidi kak prihajajo plačila tou po številkaj izplačuje.
V Italijo pa ttidi v Češko in Francijo se ne tala kontingent in bi meo priliko vsaki izvozničar izvažati brez kaucije pa brez do-volenja. Zakaj pa g. Bohar ne izvaža živine v Italijo kak jaz? Zgoudilo se je, da je g. Simenčič v G. Radgoni meo dovolenje za
svinje in teoce, ker je pri teo-caj najšo račun je teoce izvozo, za svinje pa dovolenje pošlo nazaj, je nej izvozo, ker pri tom nebi zasltižo i tak je šla tista količina svinj pri nas v zgtibo, ker Avstrija za drtigi tjeden ne dovoli uvoziti, či kaj zaostane od ednoga tjedna. Naš kmet je telko menje svinj oudo, Avstrija pa pravi, zakaj se trgate za podelbo vekšega kontingenta, da tjedensko niti tou ne izvozite ka mate zdaj dovoljeno. S toga morate viditi, da je potrebna ena kaucija, iz štere kaznuje tiste, ki dodeljenega kontingenta neupravičeno ne izvozijo.
Novine od 1. maja v št. 18. prihašajo članek, v šterom pravijo, da po zakoni ima jedino pravico za izvoz iz naše krajine Josip Benko narodni peslanec. Nami-gavlejo, da je on kriv, ka Bohar nedobi dovolenje, da ne dobi pejnez, da nega prinas konkurence, da so cejne prinas pre-nisike i tak dale. V pojasnilo Novinam i g. Kleklni bivšemi narodnomi poslanci naj sltiži prvle navedeno istinsko pojasnilo za bodoče.
G. Klekl! nega ležejšega, kak napadati po novinaj nedužne Iti-di in jim jemati pred narodom ugled in spoštovanje. Lahko je bilo biti narodni poslanec v pr-vejših časih, kda je bilo vsega povoli in kda je kmetski narod najšo za svoje delo in trud dober račun. Pitam Vas pa kelko dobrot ste Vi spravili kak narodni poslanec v tistih dobrih časih našemi ltidstvi? Rad bi vido, da bi Vi povedali, kak se naj spravi Itidstvo vč s te nevole, kak se njemi naj odpomore, da se stališ pobogša? Jaz bi se Vam zahvalo, če bi Vi prinašali V vaših novinaj istinske reči in dobre nasvete za odpomoč te nevole, v štero je spadno narod brez svoje krivde.
BENKO JOSIP
narodni poslanec.
Bojna i mir
Izračunali so, da so leta mira na naši zemlji prav redka. V teku 3400 let, kak dugo sega zgodovina, je bilo le 260 popolnoma .mirnih" let i ešče takrat bile vmes manjše državljanske bojne i revolucije. V teku teh let je bilo podpisanih nad 8000 mirovnih pogodb^ »za vse večne čase." Dognali so iu,^ di, da so ti ,večni miri" trajali povprečno dve leti . . .
politične vesti
Jugoslavija. Katastrofalna po-vodeni v bosanski Posavini i v srbski MaČvi je dosegla pred ništernimi dnevi svoj višek i je začela voda upadati. Žgadovina poplav v teh kraj h eš če ni zabeležila takše povodnji. Sava, pa tudi Dunava i Tisa, so desegie višino, štera hi presegala samo najvišjega vodostaja ob priliki katastra falnih poplav 1. 1929 i 1. 1926, marveč celo Vodostaj 1. 1884, iteri je vel-jao dozdaj za največjo poplavnb katastrofo v tek krajih. Sava je narasla za 8, ponekod celo za 9 i 10 in nad normalo. Oblasti so organizirale varnostno sliižbo, tak da so bili prebivalci pravočasno opozorjeni na nevar-nost, niso pa mogle preprečiti poplave. Voda je poplavila 170.000 ha rodovitnega polja i je močno poškodovala nad 50 vasi in mest. Nekatere vasi je voda kratkomalo zravnala z zetnljov. Prebivalci, šterlm je pomagalo vojaštvo, so stali noč in dan na nasipih i jih popravljali, sicer bi bila katastrofa ešče vekša i Skoda neizmerna. Vojaki so križarili na čolnih i pontonih po poplavljenem ozemlju i rešili tisoče Ijiidl s streh i dreves. Vkljub temu je poplava zahtevala tiidi človeške žrtve. — Škoda je Ogromna i se približno ceni, da bo znašala do 100 milijonov dinarjev. Porušenih je okoli 600 hiš. Mnogi so izgubili ves svoj imetek i rešili samo golo življenje. Zimska setev je deloma uničena, škoda pa grozi tfidi zaradi zakasnitve pomladanskih poljskih del.Vtopilo se je mnogo živine, obstoja pa tiidi velko pomanjkanje krme, ar so pašniki poplavljeni. - Poplavljene kraje so obiskali minister za socijalno politiko Pucelj, prometni minister Radi-vojevič i vojni minister Stojanovič, šteri so na licu mesta izdali potrebne odredbe i razdelili prebivalstvi hitno denarno pomoč. Vlada je poskrbela za prehrano poplavljencev i jim bo nfidila prvo pomoč, da si porfišene domove zgradijo i polja ponovno posejajoi Ukrenila je, da se preprečijo razne nalezljive bolezni in je izdala nalog, da se škoda oceni. — Prebivalci, šteri so mogli bežati iz poplavljenih krajev, so se začeli deloma vračati domov. — Ništerni inozemski listi poročajo od časa do časa o nekših nemirih v Jugoslaviji i o spremembi političnega položaja v naši državi. Vse te vesti so neresnične i izmišljene. Razširjajo jih naši neprija-telji, da bi škodovali ugledi naše države v inozemstvi. — Trgovinski minister je predpisao pravilnik, po šte-rom do mogli vsa avtobusna podjetja zavarovati potnike za primer nezgode. V ta namen bo ministrstvo trgovine sklenilo posebno pogodbo z zavarovalnicami. — V Rimu je bila na svečan način podpisana novo sklenjena trgovinska pogodba z Italijo. Pri pogajanjih sta pokazali obe državi mnogo uvidevnosti i dobre volje. Pričakovati je, da se povekšajo trgovinski odnošaji med Italijo i Jugoslavijo. Mi izvažamo v Italijo polovico našega lesa, eno tretjino živine, mesa, jajc i štiri petine perutnine. Zato moramo mi kiipovat; predvsem v onih državah, ki d&tft odkfipijo največ blaga. — O binkoštnih (risalskih) praznikik bo v Beogradu konferenca Male antante, to je Rumunije, Čehoslovaške 1 Jugoslavije. Zunanji ministri teh držav se bodo pogovorili o skupnem nastopu pri vseh važnih mednarodnih pitanjih, £<*ti pa glede podunavskega proble-^ a. Po konferenci je napovedao svoj prihod v Beograd grški zunanji minister Mihaiakopulos, da se pogovori ro splošnem verstveneih stanju. > Avstrija. Že zadnjič smo pisali o občinskih volitvah na Koroškem,
vendar pa takrat ešče ni bilo točnih podatkov o izidu. Zdaj poročajo« da je bilo izvoljenih 205 Slovencev; — Deželnozborske volitve niso prinesle velkih vsprememb v razmerju političnih strank. Velki narast glasov beležijo narodno socialisti, a občfitno so izgiibill na glasovih velenemci i krš čansko socialna stranka. Vsekakor bo meo porast narodno socialne strlftke, to je naraščanje Hitlerjevega pokreta, v Avstriji dalekosežne notranje politične posledice; — Na seji Narodnega sveta se nekateri poslanci vložili predlog naj se ta razpfisti i naj se razpi<-šejo neve volitve. Ar pa morajo ešče rešiti nekaj važnih zadev se računa, da bodo nove volitve še le v jeseni.
Albanija. Po vesteh iz Albanije je tam prišlo do resnih nemirov. Prišlo je do spopadov med upornitni Albanci i orožništvom. Spopadi so bili v velikem obsegu. Orožništvo je imelo 15 žrtev, deloma mrtvih, deloma hfido ranjenih.
Grčija. Finančni minister je imeo daljši razgovor s francoskim, angleškim i italjanskim poslanikom. Pri tem je sporočo vsem trem zastopnikom, da Grčija pričakuje izdatno inozemsko finančno pomoč, kajti drtigače bi bila prisiljena ustaviti plačevanje svojih inozemskih dolgov. — Zunanji minister Mihaiakopulos poseti v drfigi polovici maja Beograd. Pri tej priliki se bodo vršili važni razgovori gospodarskega značaja.
Italija. V Rimu je bio podpisan dodatni sporazum k naši trgovinski pogodbi iz leta 1925. Pogodba je podpisala mešana jugoslovanska-itaijanska komisija. Pričakovati je, da se bodo že dozdajšnje vezi med Jugoslavijo i Italijo v trgovinskem pogledu ešče poglobile. — Pri italjanskih paroplov-nlh drfižbah je nastopila kriza« Tak je ena največjih drfižb „Adrija" ustavila izplačilo pokojnin. Pri tem je prizadetih tfidi mnogo naših mornarjev, ki so bili prej v službi pri tej driižbi.
Nemčija. Brambne organizacije pri različnih političnih strankah se bodo reorganizirale i bo prepoved Hitlerjevih napadalnih odelkov postala s tem brezpredmetna. — Širijo se vesti, da je bio baje sklenjen med Italijo i Nemčijo tajen pakt, ki je predvsem naperjen proti Franciji i njenim zaveznikom. Ta pakt vsebuje tfidi točko, ki se glasi: Nemčija i Italija bosta tesno sodelovali v vseh zadevah, nanašajoč se na južnovshod-no Evropo, da bi tako ustvarili protiutež francosko-jugoslovanski zvezi.
Turčija. V Moskvo je odpotovala turška delegacija, štera je bila tam izredno slovesno sprejeta. Vsi ruski listi naglašajo velki pomen tega poseta i povdarjajv prijatelstvo med obema državama. Drfige države gledajo z velkim nezavupanjem na početje Turčije i smatrajo, da se za tem obiskom skrivajo večje politične akcije, ki so naperjene proti Društvu narodom. Pogosti poseti turških državnikov V Rimu i Moskvi to dejstvo le podčrtavajo. Vzdržujejo se vesti, da se snuje nov blok Turčije, Grčije i Bolgarije pod vodstvom Italije, ki bi ga na primeren način podpirala tfidi Sovjetska unija. Ta blok naj bi tvoril protiutež proti Mali antanti (Jugoslavija, Cehoslovaška, Romunija) i obenem zmanjšala Vpliv Francije i Anglije na vshodu.
Murska Sobote
—	Smrt. V nedeljo, dne l.maja je vhrro po dugem mučnem betegi g. Horvat Jožef, plebanoš v Marfjan-cih. N. v m. p;
—	Materinski den priredi ovde-šnja podružnica Kolo jugoslovanskih
sester v nedeljo« dne 8. t. m. v zimskem vrtu Szaparljevega grada. Sodelovale bodo VSe šole, gojenke gospodinjskega tečaja i jazz orkestra tukajšnjega Sokola. Vstopnina znaša 4 Din. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. V vupanji, da zna občinstvo ceniti plemenite cilje prlrediteljic, se pričakuje obilna udeltlbft.
—	Nesreča. Štiriletna Brunec Terezija iz Dokltlovja jt po tlesreči prišla z roko v slamoreznico, ki ii je odrezala dva prSta na roki. •»» Neko malo deklice, hčerke nekega tukajšnjega obrtnika je neznan pes zgrizno v nogo. Ar sumijo, da je bio pes besen, je bila včasi prepeljena v Pas-teurjev zavod.
—	Streljačka družina otvori dne 8. maja streljišče V Mačkovcih, pod pokroviteljstvom g. nar. poslanca Benka. Po pripravah sodeč bo ta prireditev več-jega obsega, saj so številni gostje obljfiblli svoj poset tfidi iz oddaljenejših krajev. Ta dan bo vozo avtobus iz Murske Sobote V MaČkovci i nazaj, pa tfidi železniške Zveze so ugodrifci tak da bo obisk h strani občinstva prav časten* saj je to prva prireditev te vrste v Prekmurji.
—	Svetskl potnik. Pred par dnevi se je pojavo v našem kraji zagoreli fant, šteri je s Svojim kolesom, na šterom je bila množica raznih zastavic, vzbudil kar največ pozornosti. Še večje občudovanje pa je bilo kak se je začeo voziti po ulicah na enem samem kolesu. Fant, ki je ešče mlad, je prišao iz Nemčije, gde je slfižbo zgfibo. Zdaj pa potuje po sveti, v kmično bodočnost kak mu je kmlčna sedanjost.
—	Preprečena nesreča. Nek posestnik iz Rakičana se je peljaO z kravami na polje, štero leži v bližini železnice. Brezskrbno je sedo na vozi, ni gleda ne na levo, ne na desno i ni opazo, da vozi proti progi, po šteroj je prihajao vlak. Kak je vozo preko tira, je stroj od vlaka zagrabo zadnji tao voza i ga zdrobo. Sreča v nesreči je ta, da je kmet kak tfidi živina ostali popolnoma nepoškodovani
AH ste že poravnali naročnino? Či ešče ne — napravite to ešče dnes!
DOPISI
—	Rogaševci. Tukajšnje sokolsko društvo je priredilo v soboto 23. in v nedeljo 24. aprila burko v treh dejanjih s petjem »Radikalno kuro". Igra je izpadla zelo dobro. Vloge niso bile povsod dobro razdeljene in bi bilo prositi, da se v bodoče obrne na to večjo pazljivost. Scerierijo je imel v rokah br. Pojbič, režijo pa br. Belo-glavec. Vlogo bolnega Bombeka je zelo dobro izpeljal br. Stefanciosa. Temperamentnega, zapeljivega in prebrisanega posilnega o vlogi Jake je rešil nad vsako pričakovanje br. Li-znička, ki je bil kakor ustvarjen zato vlogo. Ostale vloge so bile tudi zelo dobro izvedene. Od ženskih vlog pa se lahko mirno trdi, da so izpadle izvrstno. PeVske točke so bile ponekod šibke, na ta nedostatek naj se V bodoče zelo pazi. Imeli smO res prijeten in zabaven večer. Trud in požrtvovalnost igralcev pa ni bil nagrajen — obisk je bil zelo slab. Pač gremo raje na zabave, ples, kakor na kulturne prireditve. Žalostno ampak resnično« Oni, ki so prišli* iskrena zahvala in naj nas tudi v bodoče podpirajo — ampak ne samo na ples.
—	Ropoča. V noži Od pondeljka na torek (25. apr.) so obiskali naSo sicer mirno vas predrzni tatovi. Pri posestniku Bere Jožefu so vlomili v zadnjo sobo ter tam nahajajoči se omari
docela izpraznili. Plen je bil precejšen, ker sta bili obe omari polni oblek, katere so zlikovci odnesli. Želeli bi le, da bi te zlikovce kmalu dosegla roka pravice, kajti v zadnjem času se v naši okolici mnoie tatvine iti Vlomi, kakor še nikoli in so v isti noči tudi hoteli vlomiti v VeČeslavcih pri £>e-belakovlh, kjer so pa bili pregnani.
—	Mala Nedelja. Sokolska četa Priredi na biflkoštno nedeljo Ob 15. uri svojo prvo akademijo, združeno z Materinsko proslavo. Na sporedu so: Moški in mešan zbor, telovadne točke, otroški prizorček »V boj za mamico" in spevoigra »Srce in denar". Godba na pihala nastopi z novimi komadi in bo igrala tudi pri prosti zabavi. Vabimo bratska društva, da nattde na binkoŠtho nedeljo ihajniški izlet k Mali Nedelji na Sokolsko akademijo. Zdravo!
—	Mačkovci. Veselica prosto*, gasilnega društva, ki je bila preložena, se vrši v nedeljo dne 8 maja.
Ljutomer. Učiteljsko društvo v Ljutomeru proslavi, dne 5. maja 60 letnico društvenega obstoja s sledečim sporedom:
Ob 6 uri zjutraj, maša za pokojne člane.
Ob V2O uri, slavnostno zborovanje v Sok. domu. (Govor tov. Stoparja).
Ob 13 uri skupen obed.
Ob 15 uri jubilejni koncert v Sokolskem domu. Na vsporedu se violinske toške tov. Serajnika s sprem-ljevanjem na klavirju prof. M. Zacher-love ter nastop srez. učitelj, zbora pod vodstvom tov. Fr. Zacherla. Udeleženci skupnega obeda naj se javijo pri tov. Miklu v Ljutomeru
Poslano
Travniška brana. Novine pišejo v ŠL 18. 1. V. od nekše travniške
brane, za štero se kmetijska podružnica poskrbela i se nahaja pri g. Lanščaki, nikak tak povedano samo za bogataše.
Te gospod, šteri to piše, je j ako slabo informerani. Kmečka podružnica je poskrbela za vekšo število travniških bran za svoje člane i razdelila pO čelom srezi* Murska Sobota je dobila za svoje člane 2 travniški brani, štere se nahajajo v skladišči kmetijske podružnice pri g. Babiči, tou vsi člani dobro znajo i je tiidi nficajo.
Pri meni je bila samo tisti den, gda jo nfican za svoje travnike.
Nej se trbej s takšimi izmišljotinami mititi srmaškešim kmetom, zato, ka oni ravno tak majo na razpolago te brane, kak „bogat4ši".
LANŠČAK FRANC.
Prožitajte in sb prepričajte osebno! 1
Obvestilo!
Obveššam p. n. dame, da sem vsled današnjih denarnih razmer cene v mojem brivskem in česalnem salonu sledeče: Trajni kodri (Dauerwellen) Din 100 Vodno ondttliranje (Wasserwellen) . 12 Pranje glave	„ 8
Ondttliranje navadno	„ 6
Manikirattje	» 10
Striženje	„ 6
Fasoniranje	„ 3
Britje vrata	„ t
Abonma za ondnliranje mesečno „ 20
Cene se razumevajo v brivnici, za postrežbo na domu se cene zvišajo za 50% Za trafne Modre Jamtim za dobo 6 mesecev. Kdor ne verjame naj se prepriča osebno iri bo zapustil moj salon s popolnim zadovoljstvom, ker dobi za mali denar lep* M trajno frizuro.
Ena poskušnja Vas bo prepričala.
Priporoča se
khiAlv josii*
brivski in česatti salon za dame Jn gospodi Murska Sabata (Poleg peite v Čehovi hiši)
IZ SVETA
Či ešče ne veš . < .
da sta v bližini Hirošine na
Japonskem, zadela vkQp dva parnika. En parmk na iterom je bilo riad 100 lQdi se je včasi potopo. Dozdaj so potegnili iz morja 13 mrtvih. Okrog 40 Jjudt pa eščex pogrešajo,
da so v Češkem Tešinu vdrli roparji v kolodvorsko blagajno i pri tem odnesli 820 000 Kč. Roparji, šteri se odbežali v avtomobilih so smrtno nevarno ranili kolodvorskega blagajnika d« mislijo na NemSkem zgraditi 400 m. visok Stolp, šteri bo najvišji stolp na sveti. Na stolpi bo pet veternic s premerom 280 m. šteri bodo proizvajali električni tok,
da Sfa v cirkusu „Tegethoff'(, v Budimpešti nek pekovski pomočnik i nek šofer neprenehoma plesala 82 m, da je nek kmet v Couva Irpina v Italiji zadavo svojo ženo, štera je bila že dalje Časa betežna, radi tega, da si prihrani nadaljne izdatke za zdravnika i medicino,
da so se v Avstraliji v državi Vfctorija pojavile miši v tako Ogromnem številu, da vdirajo v hiše, gde vse uničijo. Nobena reč ni varna pred njimi i nobeno sredstvo ne pomaga, da bi jih zatrli,
da se j« tragično končal izpit 4a neki osnovni šoli na Japonskem, |de so vsi učenci enega razreda padli. To si je učitelj vzeo tak k srcu, da fe segno po samokres i se ustrelo, da so komunisti v Bolgariji olovili vse bele pse, mačke i štork-e, štere so hoteli rdeče pobarvati i jih za prvi maj izpflstiti, da bi na ta ffžčln demonstrirali. Policija, KI jim Je prišla na sled, je to preprečila*
da je nek kavarnar v Lyonu na Francoskem, izvršio samomor na ta rfafčin, da je pojedo tdko bartkov-cev, dokeč se rif zadušo,
da »Murska Krajina« ni pridobila nove naročnike v zadnjem tednu samo v Soboti, Nemčiji itd, nego tiidi drugod i
d« je treba Širiti naš list.
KMETIJSTVO
Kompost.
Kompost je zelo dobro in po ceni gnojilo za travnike. Naprava komposta je lahka, ker ni kmetije, ki ne bi imela maferijata za kompost. Snovi za kompost so razni odpadki v gospodarstvu in zemlja. Te snovi med-seboj pomešane in pravilno oskrbovane dozorijo v Črno- rjavo, rahlo maso, ki izvrstno učinkuje na travniku. Ker je pa pri nas le malo kjer videti kofflpost — opišem obširneje — skoj in kako se napravi kompost.
Največ zemlje za kompost dobimo pri čiščenju jarkov okrog doma, kakor tudi iz jarkov na travnikih. Stare krtofinjeke in mravljinjeke je tudi boljše odsekati in zvoziti na kup za kompost, nego jih razbijati na travniku.
Še več zemlje bi pa lejko dobili iz jarkov ob občinskih cestah na sprotoletje, ko delamo-popravljamo ceste. Ob tej priliki se tudi včasih očistijo jarki (če oni, ki ima v njih palo v arendi posti, da mu trata posekajo), ki 6! naj služIli za odtekanje vode. Zemlja iz jarka se Vrže največkrat na ceste, kjer ji velik capaš (kolovoz), da se ta zameče in cesta bo trda. Na velikih cestah pa vidimo, da Cestar potegne zemljo iz ceste, zemljo te jarkov pa odpeljejo nekateri kmetovalci za kompost, še večkrat pa, da tavozijo kako grabo. Da je napačto tO zemljo metati na cesto — vidimo — da so na sprotoletje naše ceste jffeveč blatne, tak, da so strah auto-mobilistov in vozačev, ki mnogokrat
obtičijo v blati. Če pa s težavo vozijo naprej pa povzročajo paniko med pešci, ki so prisiljeni bežati daleč od ceste, da jih ne poškropijo z blatom. Po leti pa nastane iz tega blata prah, da se pri najmanjši sapici dvigajo celi oblaki prahu. Mnogo boljše in koristnejše bi bito, porabiti to zemljo za kompost.
Izborna snov za kompost je tudi pau, kafčrega voda v potokih, na nekaterih mestih v veliki rtnožini odlaga.
Razen zemlje pa rabimo za napravo komposta tudi rastlinske dele — odpadke, ki med zemljo pomešani, jo rahljajo fn dajo kompostu značilno črno-rjavo barvo. Taki odpadki So: razne smeti iz stanovanja in dvorišča, malovredne in pokvarjfene pleve in drugi odpadki pri mlatitvi. Šamoterje iz drvotana, jetšovja in listje, mabr ki smo ga nagrabili pri čiščenju travnikov. Na kratko povedano so dobri za kompost vsi odpadki, ki niso ž* drugo rabo. Tudi bi bilo zelo koristno, ako bi v kompost namenjega za travnike, pomešali nekaj slamnatega hlevskega gnoja.
2felo pa podeča vrednost komposta, ako mu pomešamo pepel, ampak samo pepel od drv. Pepel od premoga (itaijnkola) ni vreden nič. Straniščaik je tiidi boljše pomešati v kompost, kakor pa v gnoj. Pri razdi-ranju starih hiš dobimo mnogo zrna-za in drugih odpadkov, ki dajo prvovrsten kompost, dokler surovi nerazkrojeni — dostikrat škodujejo na nji -vi (zmaz najrajši vozijo pod proso, ako pa nastopi suša se proso slabo razvija).
Zdaj nastane vprašanje, kako se pa napravi kompost iz teh odpadkov. Predvsem moremo zbrati eno senčno in po možnosti skrito mesto, kam vozimo in sipavljemo zemljo hi ostale odpadke. Ker se odpadki le počasi zbirajo, nemremo kup za kompost kar na enkrat uredit?, ampak sipavljemo na en kflp> odpadke, na drfigi krp pa zemljo. Ko pa imamo že dovolj niaterijala in Slučajno tfldi časa — mokro, deževno vreme, ko na! (tolftt nemremo delati — se bomo lotili urejevanja tega.
Spodaj bomo na približno 20 cm debelo, do 1-60—2 m široko in v poljubni dofžhrt (koliko pšč inmmo ms-terijala) razgrnili zemljo. Na to name-čem o nekaj na debelejše rastlinske in druge odpadke. Zatem zopet pride zemlja in takor naprej do 1—1-20 m višine. Najzgornja plast more biti vedno zemlja. Kflp proti višini se zožuje le toliko, da se stene ne obsfijejo. Nikdar pa ne delajmo kape všpičas-ti obliki.
V tako pripravljenem kupi spr-nejo vsi odpadki, medtem se pa nobena snov ne zgfibi, ker zemlja sproti vse vsebe zeme. Da se pa prnenje in spremembe pravilno vršijo, moremo skrbeti, da je kompost vedno primerno vlažen. Že s tem, da poiščemo za kompost senčen prostor poskrbimo, da se nemre tak hitro izsušiti. Ako se pa to vendar zgodi, ga moremo pole-vati in sicer ne z vodo, ampak z gnojšnico. Na ta način v vročih poletnih časih najboljše porabimo gnojšnico; na travnik izvožena gnojšnica nam v tem času (po prvi košnji) več Škoduje, kak pa naSni. V kompostu pa gnojnica pospešuje v veliki mer! razkrajanje odpadkov in cela masa hitreje zori ter postane uporabna zd gnojenje.
Polivati pa ne smemo na ta način, da bi gnojšnico levali z vedrami na kflp in bi tekla na vse kraje. S takim delom bomo zgubili mnogo dušika in dotegli, da bo smrdelo daleč na okrog. Pravilno opravimo to, ako napravimo na vrhu kflpa jarke ali liknje in v te lejvamo gnojšnico in to
tako dolgo, dokler jo kompost vpija. Da nam začne gnojšnica ob straneh ven tečti, je cela masa prepojena z njo in tedaj nehamo s polivanjem. Nazadnje pa jarke aii luknje na vrhu lepo pofav-namo. Omenim pa, da i gnojšnico ne polevamo kompost samo zaradi vlage, ampak i njo dodajamo tudi hranilne snovi in s tem-vrecniošt komposta zelo povečamo.
Vse snovi, ki' smo jih porabili za napravo komposta pa moremo medseboj dobro pomešati, da res nastane zažrfjena enotna masa. V to svrho kompost vsako leto najmanj dvakrat premeČemo — prekopljemo. Pri tem pazimo na to, da znotranje in spodnje plasti pridejo na Ven in zgoraj. To mešanje se mort vsako leto ponoviti, dokler kompost ne dozori.
Kompost je zrel, da se posamezne sestavine he dajo več spoznati, ampak fmamo pred očmi eno Črno-rjavo, zelo rahlo, enotno maso. Dozorevanja komposta traja različno dolgo 1, 2, 3 leta. Odvisno je od snoveh, ki smo jih rabili. Ako smo vzeli zemljo in gnoj, je kompost v enem letu dober. Kako šamoterje pa rabi več časa, da popotaoate sprni. Zavedajmo se pa, da najbolj učinkuje le zrelr dobro pripravljen kompost.
Ako je med zemljo mnogo kamenja, moremo kompost presejati in le potem ga lejko vozimo na travnik. Presejavanje ni težavno delo, ker je kompost ako je dobro pripravljen in primerno vlažen, zelo rahel in se da presejati skoraj kakor šoder. Rabimo ravno taka rešeta, kakor imajo zidarji, za presejevanje šodra.
Vrednost komposta zelo povečamo, ako vmes damo nekaj apna, apneni prah ali prah, ki ostane od karbida. Ponekod celo Thomas salak mešajo zraven. Seveda da taki kompost potem učinkuje zelo dobro na travniku, v goricah in ogračeki.
Če smo enkrat začeli delati kompost, nam vsako leto pride vkQ-per teliko odpadkov, da napravimo en kup. Tfldi vsako leto lejko en kflp porabimo že za gnojenje. Če pa bomo vsako leto nekaj travnikov pogno-jili, nam bodo naši travniki dali dosti več krme in ne bo nam potrebno živino prek zime na slami držati.
S kompostom gnojimo v jeseni ali pozimi, kadar je pač čas za to in ni drugega dela. Paziti moremo tukaj, da ga kolikor je mogoče enakomerno razmečemo po travniku. Na sprotoletje pa še tako gnojen travnik dobro preL vlečemo s travniško brano. Kako množino bomo porabili za 1 oral je odvisno predvsem od kakovosti komposta, to je skoj smo napravili kompost. Dober kompost je lejko več vreden, kakor hlevski gnoj, je pa lejko tudi slabši. Tak povprečno lejko računamo 200—250 q na 1 oral ali okrog 15—20 vozov.
Uspeh gnojenja s kompostom se nam pokaže že v prvem letu. Tak travnik hitreje in bujneje ozeleni, kakor pa negnojeni. Opazili bomo tfldi, da so dobre trave v večji meri zastopane v ruši, kakor prej.
Nekdo bo mislo, da se priporoča z napravo komposta neko skoraj nemogoče valiko delo. Pa to tri tako hudo, ako si delo prav razdelimo. VeČina teh del se lahko opravi v Času, ko nimamo drugega dela. Zemljo, ki smo jo dobili pri čiščenju jarkov na travniku, pa ni treba domo voziti, ampak jo na travniku založimo v kflp. Namreč od doma mnogo lažje odpeljemo ta potrebni gnoj, kakor da bi zemljo vozili domov. Ravno tako tant lejko porabimo pri iiš&njti it* grabljene snovi, KO pa bo ta kompost dozorel, ga hitro razvozimo po travniku. Omenim še tukaj, da je zemlja iz odvodnih jarkov na travniku na-
vadno kisla, zato je pa neobhodno potrebno, da jo razkisamd z apnom, to je, da pri prekapanju pomešamo med zfetaljo žgatio apno ali pa cenejši apneni prah. Ravnotak zemljo iz cestnih jarkov zvozimo na najbližnii travnik in jo faffl predelamo v kompost.
Naprava komposta zahteva Od nas le malo truda in skoraj nič denarja. Zato pa tudi v današnjih težkih časih, ko naitt tako trdo gre za denar skušajmo i delom popraviti hi povečati pridelek na travnikih ter Obenem dosečti večje dohodke?.
GOSPODARSTVO
iz delovanja gremija.
(Nadaljevanje.)
Potočilo in govor ga- Kaiser-ja, so zopet vsi navzoči sprejdf z velikim navdušenjem, a za podane besede se je njemu zahvalil g. načelnik Čeh, ki je pozival vse člane naj se bolje zavddajo Svojih pravic, posebno pa, da zaterejo neupravičeno trgovanje po raznih krošnjarjih iti potnikih, ki obiskujejo privatne stranke in da naj vsakega potnika, ki bo obiskoval privatne stranke prijavijo prvemu orožniku, (policaju) in vse druge neupravičene trgovce pa pismeno trgovskemu gremiju, kajti pri trgovskem gremiju se čuva popolna uradna tajnost in ne more nikdo do-znati za ime ovadltelja ter se vsled tega nikomur ni treba bati, da bi onf, ki je bil ovaden, zaznal za ime ovadltelja.
Nato preide na drugo točko dnevnega reda: Poročilo o desetletnem delovanju.
Z ozirom na to, da so izšle danes „Novine" v svečani izdaji v katerih je na 5. straneh opisano delovanje gremija v teku desetih let t. j. od ustanovitve do danes, se poročilo, kot tako vzame na znanje v celoti in takisto v celoti odobri, kakoršno je v tej svečani številki »Novin" natisnjeno. Oosp. načelnik posebej pov-darja, da naj bodo te današnje Novi-ne, ki so izšle kot svečana številka radi proslave desetletnice, gremiju trgovcev v Murski Soboti, zgodovinski akt vsakemu članu.
V zbranih besedah se posebej še spomni zaslug pokojnega Ludvik Brumena in Edmund Fflrsta, ki jih je neizprosna smrt prerano pobrala, kajti oba imenovana sta bila zelo marljiva delavca na polju trgovstva in njegovega napredka.
Tretja točka dnevnega reda — proračun za leto 1931.
Načeistvo gremija je na svoji zadnji seji sklenilo predlagati današnjemu občnemu zboru sledeči proračun:
a)	prejemki: Članarina za 41 protokoliranih trgovcev a Din 150.— = Din 6.150.—; članarina 30 trg. z mešanim blagom v Murski Soboti, Can-kovi, Križevcih, Puconcih, Gornji Lendavi, Rogaševcih in Sv. Juriju a Din 100.— = Din 3.000.— ; Članarina za 42 trg. z mešanim blagom drugje a Din 80.— = Din 3.360.-; Članarina za 80 trg. z Živino a Din 80,— = Din 6.400.— ; Članarina za 150 raznih trgovcev a Din 60.— = Din 9.000.—;
Članarina za 160 trg. s perutnino i'a jajci a Din 20.— = Din 3.200.—j InkorpOracijske pristojbine Din 20.000} Oprostnina učencev a Din 80.— = Did 1.600.—; Sprejemnina učencev a Did 20.— = Din 1.000.- Skttp^j Did 53.710.-	H
b)	izdatki: PlsamHI« potrebščin ne, tiskovine itd. Dtfi 7.500,—: Članarina Zvezi trg. giHlj)ir Dto 7J0O.—£ Podpora trgovski n»d«lj«*slat Šoli Di,> 3.000.—; Delegacije i depttfacije Did 6.500; Plače in nagrade Din 18.0001
Pisarniški prostori, kurjava, razsvetljava itd. Din 3.500.—; Podpore brezposelnim Din 1.000.— ; Nabava pohištva Din 6 710. Skupaj Din 53.710.-
Predlagani proračun se v celoti sprejme in enoglasno odobri ter se pooblasti načelstvo, da z svotami lahko razpolaga.
Pri četrti točki dnevnega reda se sklene enoglasno vložiti direkciji — generalni direkciji in železniškemu ministru ponovne prošnje, za čimprejšnjo otvoritev železniškega prometa na progi Hodoš—Davidhaza Kotormany ter da se te prošnje odpošljejo v imenu občnega zbora gremija trgovcev v Murski Soboti. Vloga naj se glasi:
»Prekmursko trgovstvo zbrano na občnem zboru gremija trgovcev v Murski Soboti, dne 1. maja 1931 po številu 369 trgovcev, ki pa zastopajo 976 trgovcev vsega Prekmurja, ponovno prosijo naslov, da se blagovoli zavzeti za čimprejšnjo otvoritev železniške proge pri Hodošu z Madžarsko, ker je ta proga ena najbližjih železniških prog za izvoz vseh produktov iz vsega Prekmurja, radgonskega in ljutomerskega in ormožkega sreza ter celih Slov. goric, in pride za izvoz po tej progi v poštev letno nad 1.500 vagonov produktov, računajoč samo naštete pokrajine, da ostalih delov države niti ne prištevamo.
Življenskega pomena je torej o-tvoritev te proge posebno sedaj ob času, ko preživljamo težko gospodarsko krizo in se ne moremo boriti za vsako paro, da smo zmožni konkurence na inozemskem trgu. Obče znano je pa, da ugodne ter kratke železniške zveze pospešijo naš izvoz, kar je pa v dobrobit ne le kmetovalcu, temveč tudi trgovini in prometu železnice.
Prosimo radi tega ponovno nas ■ lov, da se našim prošnjam ugodi ter če že ne splošno, vsaj tovorni promet dovoli na zgoraj označeni progi."
Predlog se enoglasno odobri, nakar se preide na peto točko dnevnega reda, pri kateri se stavi sledeči predlog:
»Prekmursko trgovstvo zbrano na občnem zboru gremija, dne 1. ma-~ja 1931 je razpravljajoč o važnosti in pomenu gospodarskih zbornic soglasno zavzelo stališče za skupne zbornice s samostojnimi odseki.
Trgovstvo se dobro zaveda, da je uspešna zaščita gospodarskih interesov mogoča le v nedeljeni skupni zbornici in zato odločno obsoja vsak poizkus kršitve tega načela.
Prekmursko trgovstvo naproša radi tega vse merodajne faktorje, da se v bodočem zakonu o gospodarskih zbornicah, v polni meri naj uvažuje ta izmed najvažnejših gospodarskih teženj slovenskega gospodarstva.
Soglasno se sklene odposlati predlog v obliki spomenice zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — brzojavnim potom še dan?s.
Pri sedmi točki dnevnega reda se oglasi k besedi g. Biikvič, trgovec iz Križevci v Prekmurju, ki graja neredne železniške zveze ter postopanje, da dobi vsak, ki zaprosi za obrtni list za trgovanje, tega brez ozira, ali se je trgovine učil ali ne, nakar nje-
mu pojasni g. načelnik Čeh, da prične z dnem 15. majem voziti vlak proti gorički smeri tako, da bo odpeljal prvi vlak zjutraj iz Murske Sobote ob 5. uri in se vrnil zopet v Mursko Soboto ob 18. uri s Čim bo ustreženo vsem zahtevam prebivalstva goričkega dela Prekmurja. Glede podeljevanja obrtnih listov neučenim osebam za trgovanje pojasni, da je pričakovati v najkrajšem času izid novega obrtnega reda, po katerem bo lahko dobil obrtni list za trgovanje samo oni, ki bo lahko dokazal, da se je v trgovini izučil najmanj skozi tri leta, a vsega skupaj, da je bil zaposlen v trgovini najmanj pet let.
Ker se nikdo več ni javil k besedi, zaključi načelnik občni zbor ob 13. uri, nakar se najlepše zahvali vsem navzočim za poset ter njihovo potrpežljivost, prav posebno pa še gg. obrtno zadružnemu nazorniku Založniku, srezkemu podnačelniku dr. Bra-tini, tajniku Zveze trgovskih gremijev za Sloveniju I. Kaiser-ju, g. Arnsteinu načelniku gremija Jolnjelendavskega sreza in ostalim gostom iz Dolnje Lendave ter drugi krajev.
Načelnik: FRANC ČEH 1. r.
Zapisnikar: VOHL r. 1
Tržne cene
Telice kg. 2 - 3 50 Din, teleta kg. 4-5 Din, biki se začasno ne kupujejo, ker je uvoz bikov v Avstrijo ustavljen, svinje kg. 5 - 6 50 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče : govedina kg. 5-8 Din, tele-tina kg. 6 8 Din, svinjetina 10-12 Din, svinjska mast kg. 16— Din, moka pšenična 0 kg. 4 50 4.75 Din, II. kg. 425-4.50 Din V. kg. 4.- Din, moka ržena kg. 3-3.50 Din, kava surova kg. 38 - 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 5-12 Din, sladkor kristalni kg. 13-50 Din, v glavah kg. 14 — Din, kocke kg. 15'— Din, olje bučno 1 lt. 16 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 160.- Din, žito 1 q 150'- Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza
čiqatine 1 q;i20'— Din, oves 1 q
-----
120 - Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 — Din, krompir 1 q 80 105 Din, seno 1 q 70 - 90 Din, slama I q 50 - 60 Din.
Umetna gnojila : superfosfat 16# lq96- Din, tomažova žlindra \8/20% 1 q 116 — Din, Nitrofoskal 1 q 148 — Din, kalijeva sol 42«£ 1 q 182 — Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67-— Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 38 — Din.
Kupčija zadnji čas počiva. Prodalo se je v zadnjem tednu le 2 vag. pšenice in približno 1 vag. koruze, pol vag. žita in ca 3 vag. sena in slame.
Vajenca
sprejme za kovaško obrt ČERVEK FRANC, kovaški mojster Rakičan p. M. Sobota.
liCem vlagata (elnlegera)
za mlatilnico. Zglasi se lehko pri HORVAT JANEZI strojnom ključavničari v Murski Soboti. Plača po dogovori.
Ahazban, kertben, uccan eS šport teren
legalkaimasabb a tartoa es olcso
„VIKTORIA« vaszoncipo
DETAILLARAK a m9
22—27 sz. nagysag din « ™ 28—34 sz. nagys6g din. 30*— 35—41 sz. nagys&g din. 38*— 42—46 sz. nagys&g din. 48*— Kaphat6 minden idevag6 iizletben.
K6nyelmes fazon, ruganyos j&r&s!
Szflrke, fehčr žs fekete szinben!
Bazai gy&rtm£nyt
Nagybani eladds:
SEMPERIT, ZAGREB
Nikolideva 6—8. K 6 r j e a „W impassing'
j e g y a atrand- 6 s sport-cipot
Za bicikle -
nadomestna dela in priprave kupujte pri
G. HOLLANDER K. D.
ZAGREB, Martičeva ulica 4—17.
Cenike dobite brezplačno. Strokovno popravljanje in emajliranje biciklov.
UJMM izvrstno Ljutomersko povprečno Vinu ali sortirano letnike 1931, 1930, 1929 v množici ali od 5 I. naprej po
cenah od 3.50—6 Din liter oddaje Lovro Petovar vinogradnik Ivankovci. Pri
enkratnem£odjemu*preko 50 1. cene nižje IstotamSsedobi izvrstna tropinkain droženka.
E. 590/32.
Dražbeni oklic.
V konkurzni zadevi Weiss Davida bo dne
19. mojo 193Z ob 8.30 uri
v RogaSovcih javna dražba sledečih predmetov:
Omar, kredenc, miz in drugega pohištva ter večje množine špecerijskega blaga.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 20. 4. 1932.
POZOR KMETOVALCU MOTIKE
80 d kg, 90 dkgin 100 dkg
KROKODIL ROSE
reZejo kak britva
POZOR POLJSKIjDELflVEI! MOTIKE
10 Dinarov 1 komad.
Din 15"— 1 kom.
Vsaka kosa je garantirana, t. j. če ni dobra se zamenja za drugo.
Samo dokler zaloga traja.
Vse vrste umetna gnojila, cement, ter vse vrste poljedelski in drugi kmetijski stroji vedno po originalnih fabričnih ceniah pri
£ E H F R 9 N GI trgovina z mešanim blagom v Murski Soboti
prek od Hanrterovesa mlina — poleg poile.	1
POZOR!

i
i
ZASTONJ
POZOR!
ne dobite, pač pa zelo poceni razna kolesa, motorje, šivalne stroje, gramofone, gram. plošče, fotografske aparate in fotoniaterijal kakor tudi vse nadomestne dele pri
tt. ERNEST ŠTIVAN v MURSKI SOBOTI.
Pred nakupom si oglejte mojo veliko zalogo brez vsake obveznosti ter primerjajte cene in tudi kvaliteto z drugimi. Šele potem se odločite 1
Za tiskarno odgovoren Habn Izidor. Izdajateo: Konzorcij .MurskaKrajina«. Predstavnik; Benko Josip nar. poslanec. Urednik: Koder Anton kr. nota "vsi v M. Sobo«.
.ota