INTRIGE NA BALKANU Titcv r-žim prihaja v Jugoslaviji spet v velike težave. Lansko žetev je unič.la suša — tako so trdili komunistični ob¬ lastniki — in Ltos jih je pred gospodar - sk m zlomom rešila ameriška pomoč. Te dni pa poreč, jo dopisniki amer.ških li- slcv, da je rež.m spot pred novo gospo¬ da sko kiizo: kmetje niso marali sejati ožim ne (v nekaterih predelih je bilo po¬ sejane komaj 4% za ozimino določene zemlje) .k.r so komunisti letos žetev plenili in kmetom plačevali sramotno nizke cene. Zima je tik pred durmi in verjetno ozimine ni bilo več mogoče re- š ti, desi so hi.ro začeli z veliko propa¬ gando. Še pred koncem zime bo Tito pri- s';j n t.rjrti novo pomoč v USA, ako bo hotel rešiti svoj režim. Notranje težave pa spremljajo že na- p v. di o tem, kako bodo sovjeti in njih sat:lili pri isnili v ugodnem trenotku na jugoslovanskega diktatorja, ki je v boju z notranji težavami. V svojih izjavah 1 je Tito spet povedal, da imajo sateliti nad miljon ljudi pod orožjem in da samo čakajo na dano povelje iz Moskve, istočasno se tudi v Beogradu računa z m žnos jo zbližan ja med sprtimi zahod¬ nimi zavezn ki in sovjeti. V tem slučaju bi cena Titovega zavezništva zelo padla in bi Jugoslavija počasi prešla v tisto intf resno področj', ki bi se po ev. spo¬ razumu na Balkanu ustvarilo. Da bi dogodki ne prehiteli razvoja, se | sedaj pojavlja vedno več glasov o tem, da se med Jugoslav jo in Italijo pospeše¬ no razvijajo pogajanja za odstranitev spornih tečk, ki bi mogle Juco-daviii škodovati, kadar bi se v zimskih aM poml-dnh mesecih sprožila na mejah s sosedi kaka kriza. Tako pišejo listi, da je jugoslovanska vlada pristala na to, da naj preide pod Italijo tržaško podro¬ čje z cb ma zonama, ako bi italijanska vlada obljubila v slučaju krize ohraniti nvrno sthTšče do Jugoslavije. Poleg Pal ; je pa je sosed Jugoslavije še Grč ja, ki ima do kom. sosedov pri¬ bližno isto stal'šče, kakor Jugoslavija. G čiji ne more b‘ti prijetno, ako bi se¬ verno področje ob njmi meji prišlo pod sovVski vp’iv in nadzorstvo, kak^r ie že danes vse ozemlje ob grško-bolgar- ski meji. Zato se med Grčijo in Jugo¬ slavijo razvijajo posebna pogajanja v b j i-mori, da bi se ožje sodelovanje v slučaju vojaških razpletov raztegnilo na zavezništvo, ki bi nosilo v sebi posebne obveze za poznejši položaj na vsem Bal¬ kanu. Tako se med Jugoslavijo in Grči¬ jo pripravlja posebne vrste dogovor o skunni razdelitvi Albanije. Severno po¬ lovico Albanije bi zasedla Jugoslavija, južno pa Grčija. Ko so te dni sovjeti v Tirani priredi¬ li nov proces proti “izdajalcem in sabo¬ terjem”, so obtoženci že morali izjavlja¬ ti, da so vedeli za te načrte o razdelitvi A Kanile in da so pri tem tudi že sode¬ lovali. Navajali pa so, da so težave v tem, ker italijanska diplomacija misli, da bi popuščanje Jugoslavije v tržaškem •vprašanju ne moglo poplačati koristi, ki bi jih imeli Jugoslavija in Grčija pri razdelitvi Albanije. Italija je vedno smatrala Albanijo za svoje interesno področje. Dogodki bližnjih mesecev bodo poka¬ zali, kako podlago imajo te intrige, ki se spletajo na Balkanu. V njih je videti le tisto staro nit zgodovine, ki gre sko¬ zi vse preplete okoli usode Trsta. Ko je po prvi svetovni vojni diplomacija Ni¬ kole Pašiča urejala meje Jugoslavije, je zavračala važnost slovenske narodnost¬ ne meje na severu v korist zahtevam na jugu države (borba za področje ob Skadrskem jezeru). Pozneje je bila v posebnem dogovoru med Italijo in Jugo¬ slavijo Italiji priznana posebna pravica nad Albanijo in te predpravice so bile še razširjene v sporazumu, ki je Joil skle- n.ie- ob obisku grofa Ciana pri Stojadi- noviču v 1. 1937. V dobi med obema svetovnima vojna¬ ma ni prineslo popuščanje Italiji na se¬ veru nobene koristi tistim, ki so mislili doseči ugodnosti na jugu. Sedanje intri¬ ge rja istem področju se spet razvijajo tako, da ni posebnih poroštev za sreč¬ nejši izid v novih okoliščinah. PRED RAZGOVORI V PARIZU Vsako lito v novembru se snidejo za¬ stopnik, čianic O-ganizaCije zuruzenin narodov na r^dno lei.no skupščino. Na¬ vadno je ta skupšč.na v Nt'# torku, kjer je sed.ž te organizacije, letos pa so zbrali Pariz za se^ež zborovanja, ki tra- i ja najmanj m-stc dni. V tor>-k 6. novem- ! bra je pr^dscdn.k francoske republike ] Auriol odpri zasedanje s posebnim na- j govorom, v katerem je koc svojo g.avi.o misel nav-del potrebo, da bi se — in si¬ cer v Parizu — s-šli Truman, Churchill in Stalin na poseben sestanek. Ker h, biia ta konf-renca v Parizu, bi seveda sode.oval tudi zastopnik Francije; na dosedanjih konferencah treh vel.kiti v Teheranu, Jalti in Potsdamu Francija ni bila navzoča. Kus, predlagajo konferenco v dvoje Med tem ko bi hotel Auriol konferen¬ co šhrih ve-iloh v Parizu pa so v Mo¬ skvi bolj skromni. Moskovski tednik “News”, ki izhaja v angleščini in objav¬ lja članke o sovjetski zunanji politiki, komentira zborovanje, ki se začenja v Parizu, potem pa piše: “Svetovne pro¬ bleme lahko razvozijajo samo velesile, predvsem pa se lahko to uredi z direkt¬ nimi pegajanji med Združenimi država mi in sov j ju.” List omenja dalje, da se je mednarodno ozračje začelo jasniti ir, da so se med oblaki pokazale razpoke, j skozi katere sili vedrina. Seveda so to tiste razpoke, ki jih je v svojih zadnjih I izjavah nakazal Stalin, nato pa Višinski | v svojem odgovoru na zadnjo noto ame¬ riškega veleposlanika. Stal n je ponovil, da sovjeti izdelujejo atomsko energijo 1 samo za mirho proizvodnjo in industri¬ jo, Višinski je pa rekel, da sovjeti niso tisti, ki zavlačuj’jo vojskovanje na Ko¬ reji. Svoj uvodnik zaključuje “News” s trditvijo, “da je sovjetska vlada podala dovolj dokazov o tsm, kako si želi zbolj¬ šanje stikov z ameriško vlado; sovjetska vlada pa da je naziranja, da se morejo vsi svetovni problemi urediti z nepo¬ srednimi pogajanji med sovjeti in za¬ sl c pniki USA”. Še Isti dan so v ameriškem državnem tajništvu objavili pojasnilo, v katerem pravijo, da so proti temu, da bi se za- d.ve svetovnega značaja razpravljale na konferenci dveh, to je med sovjeti in amer‘ško vlado. Ameriška vlada odkla¬ nja razpravljanje o zadevah, pri katerih so interesi treljih držav na tehnici, pa te države niso navzoče. Sicer pa je ame¬ riška vlada že zadostno pojasnila svo¬ je nazore o tem, kje in kako se je treba pog-jati o zadevah na dnevnem redu. Toda komaj so pivi delegati prišli v Pariz, so listi v pr.cej senzacionalni ob- 1 ki objavil, nov.ee o Km, da je že pri¬ šlo do tajnih pogajanj med sovjetskimi in ameriškimi zastopniki. Sešla sta se sovjetski delegat Jakob Malik m pa član am-r.ške d 1 gacije Filip Jessup. Takoj po sesianku je Jessup priznal, da je imel r.zgovor z Ma.ikom, vendar je skriv¬ nostnost vsega samo v tem, da ne sme 0 vs.bini lazg^vorov še ničesar poveda¬ ti. Ne more pa potrditi; da bi bil to za- če.ek r.ovih n.posrednih pogajanj med USA in sovjeti. Jessup sam pa je znan, da zna pri sovjetih doseči nekaj uspehov, saj je bil on tisti, ki je sprožil pogajanja za odpravo sovjetske blokade Berlina — m to tudi tedaj na s-stankih z Malikom. Stališče Francije in Anglije Angli.a bo tokrat na zborovanju obto¬ ževana zaradi dogodkov v Egiptu, Fran¬ cijo bedo tožili zastopniki Arabske lige z.radi postopanja z Arabci v Maroku in V Tunisu. Ameriški zastopniki arabskim pritožb„m ne daj.jo prvenstva, prav ta ko pa tudi sovjeti še nimajo z arabskim, dižavami takih odnosov, da bi mogl. izdatneje izrabiti spore v Afriki in Ma li Aziji. G.avno razpravljanje med velesilami bo tako cmejeno le na zadeve, ki se na¬ našajo na oboroževanje in na obrambo V Evropi. Francoski zunanji minister Schuman je napovedal, da bo francoska Vlada podprla senzacionalni načrt Deana Achesona o omejitvi oboroževanja in o kontroli nad atomsko energijo, angleški zunanji minister Eden pa je povdaril, da bo angleška vlada še bolj podprla stremljenje evropskih narodov za unijo in skupno evropsko oboroženo silo. Ko se francoski in angleški zastopni¬ ki izrekajo v tej smeri, pa v raznih ame¬ riških list h odmevajo komentarji, da sta 1 Francija i Anglija precej zaskrbljeni za adi morebitnih pogajanj med USA in sovjeti. Zato ta povdarek na podpori a- meriškemu načrtu za kontrolo nad obo¬ rožitvijo in odtod tudi ta naglica, da mera biti evropska obramba naslonjena ha skupno oboroženo silo. Nemška vlada pa je poslala v Pariz svojega opazovalca — prvič sodeluje Nemčija na ta način na zasedanju Zdru¬ ženih narodov — nemški listi pa pi¬ šejo, da se v rjetno pripravlja sporazum med sovjeti in USA na račun Nemčije. Ako pride do sporazuma, tedaj bodo a- m r’ški zastopniki imeli največ koristi NAROČNIKOM EN BRALCEM “Svobodno Slovenijo” težko -pričakujete vsak teden. Toda boriti se mora od tedna do tedna z velikimi denarnimi zadrega¬ mi, predno more na pot. Ko je bila pred začetkom letošnjega le- , ta določena vuina naročnine, se je postavka izdatkov nepričako¬ vano stalno večala. V aprilu izredno povišanje poštnine, zatem pa stalno naraščanje cen, zlasti papirju. V' začetku oktobra so se zvišali tiskarnvki stroški, v istem mesecu je sledilo ponovno zvišanje za ca 10%. Kljub vsemu temu nismo zvišali naročnine med letom v upanju, da se bo vse le srečno izteklo. Po zadnjih zvišanjih je pa položaj tak, da vse varčevanje in ves ideali-em sodelavcev ne spravita več proračuna v ravnovesje brez sodelo¬ vanja vseh naročnikov in bralcev. Zato se obračamo na vse naročnike in bralce s sledečo prošnjo: < 1. ) Vsi naročniki, ki še niso poravnali letošnje naročnine, naj to store NEMUDOMA in naj ne odlašajo tega na pozneje ali morda celo pa prihodnje leto. 2. ) Vsakega naročnika, bodisi, da je že poravnal■ naročni¬ no za letos ali ne, prosimo, naj poleg naročnine vplača 10 Pesov kot prostovoljni prispevek v tiskovni sklad. 3. ) Kdor pa je v takem gospodarskem položaju , da to zmo¬ re, naj prispeva v tiskovni sklad večji znesek. 4. ) število naročnikov “Svobodne Slovenije” je treba zvi¬ šati. Samo v Argentini je mnogo takih, ki list stalno berejo in ne plačujejo naročnine. Naj postanejo naročniki! S to prošnjo se obrača Svobodna Slovenija na svoje prija¬ telje in vse Slovence. Naj ne bo ta prošnja zaman. Dvigajmo in krepimo naš svobodni tisk! Letos, prav v mesecu novembru, mineva deset let, kar je iz¬ šla v domovini prva številka ilegalnega ID ta “Svobodna Sloveni¬ ja”. Obhaja torej ta mesec desetletni jubVej. Premagali smo vse težave in nevarnosti, da ie list izhajal pod okupatorjem in v ča¬ su komunistične revolucije. Ali je sedaj težje? Ne! Samo hoteti moramo in uspeli bomo! NUEVA ABOUISICION DE LA ARGENTINA J 1 ISUCIALISTA El sabado pasado entrego el Ministro de Obras Publicas de la Nacion Sr. G ral. Juan Pistarini al Ministro de Hacienda un nuevo elevador que puede lla- marse una obra maestra de la tecnica moderna. En su discurso destaco el Sr. Ministro GRAL. J. PISTARINI que se trata de un elevador que no tiene igual en el mundo entero y que puede recibir anualmente mas de un millon y medio de toneladas de trigo para ser despues embareado a los buques de Ultramar. Dicho elevador posee las instalaciones mas modernas y esta provisto de 8 vias de fe- rrocarril. Termino el Gral. Pistarini su discurso subrayando que todo 3 estos esfuerzos econcmicos tienen su fuente en el magnifico concepto del PRESIDENTE DE LA REPUBLICA JUAN D. PERON y su benemerita Esposa EVA PERON que quie- ren construir una nueva Argentina, economicamente libre de todas las influen- cias extranjeras. El elevador al que nos referimos es solamente una de las numerosas obras que realizo hasta ahora el Gobierno justlcialista, fiel a su programa social, cul- tural y politico. Todos los esfuerzos del Gobierno actual han obtenido una honda interpretacion y expresion con la exposicion en la calle Florida que inauguro sen- cillamente el domingo pasado el Sr. Apold, subseeretario de Informacione 3 , para adherirse asi el pueblo que esta preocupado por la salud de la Sra. Eva Peron y desea fervientemente su curacion y restablecimierto. VAŽNA PRIDOBITEV NOVE ARGENTINE Prejšnjo soboto je Argentina dobila novo važno gospodarsko pridobitev. V pristanišču je minister za javna dela Sr. gral. JUAN PISTARINI izročil mini¬ stru za gospodarstvo najmodernejši in največji silos na svetu. V govoru je med drugim navajal, da v novi silos lahko spravijo letno nad pol drug miljon ton žita in ga vtovorijo na ladje. V silosu so postavljene najmodernejše tehnične naprave in vanj vodi 8 železniških tirov. Svoj govor je gral Pistarini zaključil z ugotovitvijo, da' je. izvedba tega iz¬ redno važnega in potrebnega gospodarskega načrta za izvoz argentinskega žita zamisel PREDSEDNIKA GRALA PERONA v njegovem naporu za gospodarski dvig in osamosvojitev republike. Po njegovi izjavi je izvršitev tega dela samo mala oddolžitev za vse, kar sta GRAL PERON in njegova gospa soproga EVA PERON storila za Argentino in njeno srečnejšo bodočnost. Zgraditev ogromnih silosnih naprav v pristanišču je samo ena od velikih in številnih javnih del, ki jih je izvršila vlada grala Perona po vsej republiki. Pre¬ gled celotnega dela njegove vlade na gospodarskem, socialnem in političnem pod¬ ročju je pa prikazan na ogromni razstavi NOVA ARGENTINA na najpromet¬ nejši in najživahnejši buenosaireški ulici Florida. Radi bolezni ge Eve Peron jo je brez posebnih slavnosti odprl prejšnjo nedeljo zvečer Podtajnik za Informaci¬ je Sr. APOLD. od tega, ko si žele, da bi se zaključile sovražnosti v Aziji, v Evropi pa bi bila Amerika razbremenjana na t a način, da bi ameriške obveznosti v Evropi pre- vz.le Fiancija, Anglija in tudi sovjeti. Skupnost interesov sovjetov, Francije in Angli.e pa se more v Evropi doseči sa¬ mo na ta način, da se te tri države spo¬ razumejo o tem, kako bodo združene kontrolirale Nemčijo in to politično in gospodarsko. Vse te domneve so zanimive v toliko, ker imajo svoja osnove v tem, da se sku¬ ša sporazum doseči na podlagi spošto¬ vanja interesov vseh štirih glavnih sil v posameznih d-lih sveta. V okviru Zdru¬ ženih narodov še tako razvija in utrju¬ je stara politika “moči in ravnotežja NEPRESTANI B< sil”. V vseh d-bab so se začasne nape- tosti med velesilami odpravljale s takimi d-govori, toda njih končna usoda je bi¬ la nazadnje taka, kakor jo kaže zgodo¬ vina: politika “sile in ravnotežja” lahko varuje mir, dokler te naraščajoče sile končno ne prelomijo ravnotežja, ki ga hočejo ohraniti, pa nazadnje temu niso j več kos. To ravnotežje se skuša ohranjati na do- govo.u, ki bi v Evropi postavljal pod skupno kontrolo Nemčijo: Nemčija pa je pr. občutljiva točka, da bi bilo nanjo možno giaditi kaj trajnejšega. In v .Nemčiji že svare na nevarnost take podrejene vloge in to socialisti kakor : tudi neonacisti. Tora j dovolj eksploziv¬ nih elementov. NA EOREJI Korejsko bojišče je pokril prvi sneg. Boji so na vsej liniji skoro zastali, ven¬ dar se je v zadnjih dneh pričela nova živahnost na zahodnem bojišču, kjer so Am-rikanci pri Kumsongu bili zapleteni v srd te beje za važne obrambne polo- ž. je. Zahodno od Yonchona so z naj¬ težjim topništvom silovito pričeli ob¬ streljevati komunistična strojnična gnezda in topniška oporišča ter jih pri¬ silili, da so se umaknili za nekaj sto me rov. Krvave b:rbe so se bile za dva manjša griča pri Yonchonu, ki so jih Amerikan-ci končno zasedli. Majhen pro ster 10 km je z 20 tanki branila ena ki- t jska divizija. Amciiške veletrdnjave so z otoka Oki- nawe bombardirale severno Kore c zlasti postojanke in železnice ob man- džurski meji. Kitajsko protiletalsko top¬ ništvo je ž-vahno delovalo, vendar Ame¬ rikami niso utrpeli izgub. Letalska de¬ lavnost na ostalem bojišču pa je bila o- mej.na le na izvidniške polete in na manjša bombard ranja posameznih so¬ vražnikovih oporišč tik za bojiščem. Mirovni razgovori v Pan Mun Jonu ro sp t prišli na mrtvo točko ter so za¬ stali ob vprašanju nevtralnosti Kaeson- ga, ki ga i Amer kanci i Kitajci zahte¬ vajo zase. Obe strani st a predložili več z mljrvidov z razl čnimi nevtralnimi li¬ nijami, toda nesprejemljivimi za ene in druge. Do ponovne popolne prekinitve pogajanj Sicer še ni prišlo, pričakujejo -a ja v kratkem. NAPETOST MED fNGUJO IH EGIPTOM Angleško poveljstvo v Egiptu še ved¬ no dovaža n've čete ra svoje področje. Pos~mrzni vo aki in oficirji pa so na neka'er h 1 rajih že naleteli na novo u- stanovljene prostovoljske oddelke Egip- č nev, k' jih vedi a general Aziz El i Mabri tor polk. Abdulah El Tel; prvi j , bil nač. egipč. gl. stana pred leti, j drugi pa je bil kot. snovatelj umora kralja Abdu’aha pred nedavnim obsojen na smrti Te čete omejujejo svojo de¬ lavnost na izropanje tankov, orožja iz skladišč, h T ane in pod. Do odprtega spo p-da z Argbži š” n’ pr‘š’o. Medtem ko so Angleži p-skušali z več vrstami blo kad, tako tudi dovezom petroleja v not¬ ranje predele države, so Egipčani pozva¬ li vse svoje državljane, naj zapuste delo pii Ang'ežih; tj pa jih niso pustili iti, ampak so jih mnogo nasilno pridržali na delu. Zalo je egipč. vlada vložTa pritožbo na Mednarodni delovni urad, č š da Angdja s takim ravnanjem krati rrebiva’s*vu najosnovnejše svoboščine. Medtem ko uradni predstavniki Arab¬ ske lige izjavljajo, da je več kot tričetr- tine sveta na njih strani in da tud' vel. z'vezn : ki ne bodo Anglije v vseh njenih zahtevah podpirali, pa se uradni egip- č-nsk- predstavniki p T ip'avl'ajo, da se v Parizu z Angl ži pogovore, kako ure¬ diti spor na miren način. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. XI. 1951 PISMO IZ TRSTA Direktna pog jan a med Jugoslavijo in Italijo? Vprašanje usode Svobodnega tržaške¬ ga oz.mija je še vedno odprto in nihče ne ve, kako se bo ta stvar končala. An- gloamerikanci žele, da bi prišlo med Ju¬ goslavijo in Italijo do sporazumne re¬ šitve. Da ne bi volitve, ki so bile pred¬ videne za okteber, d rektnim pogajan¬ jem kaj škodile, so jih odložili r.ajpre., na čas po ljuisk-m štetju, ki bo v začet¬ ku novembra, nato pa sploh za nedoloče¬ no debo. čakamo torej na pogajanja in na to, kaj bodo poganja prinesla. Govori se ne kaj, da se že vrše, toda kje in na kak. p dlagi, ne ve nihče povedati. Jugosla¬ vija izjavlja, da na podlagi tristranske izjave ne pristane na pogajanja, Italija pa, da se le. na tej osnovi misli pogajati. To bi bila slepa ul ca za oba, če ne b bilo zadaj Angloamerikancev, ki silijc obe stranki k pogajanjem kljub navi dozni brezupnosti na uspeh. Med tem, ko se je vračal italijansk, ministrski preds-dnLo De Gašper, iz A mer ke, ki je zastavil tam vse sile za re Viz.jo i.al. mirovne p-godbe in za reši t. v t.žaškega vprašanja v italijanskem smislu, je precej razburil javnost milan¬ ski ttdnik Europ.o, ki je objavil senza- ci.nano vest, da je že sklenjen spora¬ zum glede razdelitve Svobodnega tržaš- k ga oz mlja med Jugoslavijo in Italijo po ključu, ki da sta ga določila Tito in pa Trumanov osebni odposlanec Harri- man. Objavil je celo razne podrobnost, teh razgovorov^da bi bila stvar bolj ver¬ jetna. Po tem zatrj-vanem sporazumu bi debila Jugoslavija samo južni del co¬ ne B in sicer do reke Dragonje (Bujšči- tio), vse drugo pa bi padlo pod Italijo. Začudenje, ki bi ga moralo med bral¬ ci p vzročltr tako 'iioovo popuščanje, je skušal Europeo razložiti tako, da je Har- riman Titu obljubil amerikansko garan¬ cijo za-jugoslovanske meje, če bi pa ne pr.Val na to razmejitev, bi pa ustavila Amerika Titu kakršnokoli pomoč. Ta č’anek so Italijani na široko raz¬ pihnili, tako, da so morale nanj posta¬ ti pozorne tudi zainteresirane vlade. V Ameril.i in Rimu so izjavili, da ni še ni- k ksga sporaruma glede novih mej, ju¬ goslovanski časopisi pa so pisali, da je Lil to samo poskusni balonč.k, ki so ga spustili v zrak i.alijanski vladni krogi, da bi videli, kakšen bo odmev doma m V svetu. : ii In vendar se trdovratno trdi, da se po¬ gajanja že vršijo. Nekateri vedo pove- ’ da i, da s daj ne gre več za definitivno razd litev oz.mlja, ampak, samo za spo¬ razum o razdelitvi začasne uprave. Po teh zatrjevanjih bi osiali Angloameri- kanci še naprej na STO kot zaupni upra¬ vitelji, vendar bi prepustili dejansko u- pravo Italijanom in Jugoslovanom. Se¬ ri nje meje med obema conama bi padle. Pod ita ijansko upravo bi prišlo mesto Trst in oz k pas z železnico in cesto c-b morju do Tržiča na drugi strani ,v dosedanji coni B, pa obrežna mesta Ko¬ per, Piran, Ižola. Jugoslavija pa bi u- liravljala v cbeh sedanjih conah notranje predela s slovenskim in hrvatskim prebi¬ valstvom. Tako se govori in stvar se vleče. Lju¬ dje so c d napetosti in pričakovanja u- trujeni, besede pa pri vsem tem nimajo nobene. Socialisti zahtevajo rešitev tržaškega vprašanja na podlagi plebi scita: ali za Lalijo ali za Jugoslavijo L udstvo pa jih vprašuje, zakaj ne upa jo p staviti trenje možnosti: ali za Ita¬ lijo, ali za Jugoslavijo ali za Svobodne tržaško ozemlje Ni dvoma, da bi ta tretja možnost debila veliko večino gla sov. Prvi teden v novembru bo v angloa meriški coni STO-a ljudsko štetje, šte li pa ne bedo samo ljudi, ampak bodo is c očasno izvedli tudi ostale važne sta tis ik’: pop's podjetij, zaloga, produkci ja, inventar itd. Za vse podalke je za- kon'to zagotovljena uradna tajnost. V odbo u za izvedbo te statistike je samo 1 Slovenec, ing. Sancin. Zanimivo je pri vs m tem to, da je na zahtevo Anglo- am rikrncev morala odpasti rubrika o rac'onalni pripadnosti prebivalcev. Vse kaž-', da so zsvezn : ki silno previdni in n r č"jo dati ne eni ne drugi izmed poga¬ jajočih se strank novih argumentov v roke. Zbornik “Tabor” V Trs u se je pretek'i mesec pojavila na trm 128 sDani debela knjižica, z na- s!o"om “Tabor’’, zbornik umetnosti in razprav.” Tiskana je bila v Celovcu, v tiskarni Carn+hia. Zamisel tega zborni¬ ka je pa izšla iz Trsta. Tu je bila stvar IZ TEDNA. V TEDEN Sz svobodnega sveta j USA: Truman je im-i za sredo zvečer napovedan vel.k zunanjepolitični govor ! pi.<_d ctv-ri vijo novega zas-danja skup- šč ne ZN v ta-izu. V govoru namerava pozvati ZSSR, da se sprijazni z dej¬ stvom o sožitju z osial.mi narodi sveča m da piis.ane na razorožitev. Velikanski meteor je v noči od sobo¬ te na nedeljo prel-tj pet severnoameri- šk h cižav. S svojo svetiobo je povzro- č.l ponekod pr-p.ah, da je pud.a blizu a- icmska b-mba. N.katera po.n.šaa in vo¬ jaška letala so se cb pr.kazni takoj spu- s.iia na zemljo. V Ro.hts.erju v d.žavi New Yorku v USA je pa-el pieukle dni radioaktivni sneg, med t.m ko je radioaktivni prah nek-j ur pred snegom pokvaril v eni izmed bi žnjlh tvornic za fhmski papir vse za.cge f.lms.-ega ma.erijala. Tvor- nica je morala za n.kaj dni prenehati z delom, da so nabavili nov materijal za | pr-de.avo. Menijo, da je veter zanesel j radioaktivne delce prahu s področja v -as Ve^as, kj r izvajajo poskuse z a- tomsk.m orožjem. Cene ameriškim avtomobilom bodo v USA zvišali od 30 do 135 dolarjev. Eisenhower je v USA izjavil, da bo “Evropa po nj gov.m najnovejšem obo¬ rožitvenem načr-u pripravljena za julij 1952 ’, t. j. najmanj za eno leto prej, kakor je b lo p.votno predvideno. Am r ški le.alski minister Finletter je izjavil po uspelih atomskih poskusih v Las Vegas v USA, da “se bližamo zelo hitro v debo, ko bomo na veliko razpo¬ lagali z atomskim orožjem. To pomeni da b mo imeli t-k.ga orožja na pretek | tudi za uporabo na vseh boj ščih.” j Vrhovni poveljnik držav atlantskega pak a g n. E's.nh:wer je odpotoval v VVashingeon, kjr je imel s Trumanom Važen “slrrgo vojaški” razgovor. Ob tej priliki v USA razpravljajo o možnosti Eisenhcw rjeve predsedniške kandida- j ture za prh dnje volitve in spravljajo njegov obisk pri Trumanu s tem v zve- ^ zo. USA bo v kratkem poslala v Brazili¬ jo več atomskih strokovnjakov, ki bodo b 'azilski vladi pomagali pri gradnji pr¬ vega atomskega nrs'a v Braziliji. Pristaniška sta'ka v New Yorku tra¬ ja dalje. Ni nikak'h izgledov, da bi se v kratk m končala ter je pristanišče do zadnjega kotička zasedeno z nad 400 prekooceanskimi ladjami. Najmanj za eno milijardo dolarjev blaga čaka na iz- t valjanje. i ! Avstralski veleposlanik v USA Sepen- der je iz : avil, da smatra sovjetski napad proti BFžnjemu Vzhodu za veliko ve- j rj'tnost še pr'd napadom proti zahodni Evropi. Po njegovem mneniu se ZSSR z ve’iko nagl’co pripravila za tak ofen¬ ziven poseg v Sredozemlje preko Balka¬ na. v Afriko pr ko Turčije in Palestine in v Indijo preko arabskih držav in Per- z ; je. URUGUAY: Stavka v Montevideo se ni piemakmla z mrtve iočkc ter je stata cuzuvo ze več m.iijoneV u.ug pc- s-v. » ANGLIJA: “Nobenega dvoma ne mo¬ le Ditj o zauižanju smaiKatov napram novi viuui. Sindikad sj Vtdno poekaean, pri, a tei j s-o sode.ovati z v.auam.,' Kakr¬ šnega k-li poi.tlčr.ega nastrojtnja so že od., da so raku mogli dosegati prak¬ tične uspene za d-ia>s-vo,’ je v svoji izjavi ue,ai Ctntrairu odDur angl. sinui- ka tov. Churchillova vlada se je v torek pred- s-aviia parlamentu. V programu Viadi- n.ga dela v nej,osiedni De,docnoSti je go¬ vornik v.ade p.uuaru naSitdnjo: razši¬ rit.v varno-tn.n ukrtpov na ves imperij, okrepi.ev pasivne ooramoe na otoKu v , naaaijtvanje pomoči UNO na Koreji, ureditev, sp-ra s Peiz.jO, n-pnznanje e- g.p.ovske ukinitve p-godoe iz leta J.udd., iazšii,enje obiamue v Sredoztm- ijU, ureditev fm-nentga m gospouarsKe- ga položaja Angiij- Notranje pontično pa napovtdu,ej\> samo preklic podrzav- ijenja težke m-uStiij-, medtem ko osta¬ lih p.dižavijenj Cnurchi.l ne misli pre- ki.Cat.. — Da se b-do vsi č.ani viade mogli seznaniti s pripadajoč.m jim de¬ lom, bo Churchill zak.jučil zasedanj- pa.lamenta že dec.mbra ter ga ponovno Lkncal f-bruarja 1952. NORVEŠKA: Norveška vlada je obja- vi.a, ea je njena b-doča zun. polit.ka d.sl.dnj nav-z-na na skitpe konferenc Ati. pak la, pri katerem misli Norveška' v ceioti s-d-.ovati, ker ‘ji nudi reiativ- ho n-jveč varnosti.’ ŠVEDSKA: V Stockholmu se je pri¬ čel ‘dosl.j najbolj t-žek primer špijon- skega procesa’ v vsej švedski zgodovi¬ ni p-o.i 42 .etnemu cf cir„u E. H. An¬ de-sonu, ki je kot moinariški of-cir, član Kom. stranke že 25 let, od leta 1946. dalje redno dajal Sovjetom vse podatke o šv-dski m-marici in obrambi. Predlo¬ žil jim je tudi načrte za ev. sovj. inva¬ zijo švedske. FRANCIJA: V zvezi s sedanjim zase¬ danjem UNO v Parizu je eden izmed pa- riš-ih listov posvet.l uvodnik vsem dele- gj.om, poudarjajoč da je v “3.865 letih človeške zg.dOvine bilo samo 323 let po¬ poln ga mitu in da so ta čas sklenili pre¬ ko 8250 mirovn'h pogodb.” ITALIJA: Po najnovejših podatkih se je celotna dolina reke Po dvignila iz še ne ugotovljenih razlogov za kakih 30 cm rc.d dosedanjo viš'no. Ta dvig zemlje obs ga vse področje od Milana do Bo¬ logne in od Alp do Apeninov. Dviganje zemljo se je pričelo pred tremi tedmi. NEMČIJA: V Muenchenu bodo usta¬ novili poseben Institut za raziskovanje evropskega vzhoda, ki bo najožje sodelo- v. 1 z že ustanovljenim ‘Južnoevropskim institutom’’ pod vodstvom profesorja Valjavca. Zah. nemška vlada pripravlja pose¬ ben osnutek zakona o izvedbi volitev v tudi urejena in nato poslana v Celovec v tisk. Knjižica ima politične, kulturne in 1 poslovne članke. Nekateri zmed teh so d.bri. Spisali so jih ljudje iz katoliš¬ kih vrst. Poseben pečat pa dasta knjižici, žal. prva dva članka, ki ne spadata niti med umetnost niti med razprave. Pisana sta namreč neobjektivno n samo politično - napadalno. To Pa članka Nova pota (nepodpisan) n Slovenski poležaj 1951 (pod psevdoni¬ mom Peter Klepec). Oba članka obde- ata Tita in njegov komunistični režim 'isto na kra ko, zato pa tem širše “ob- ielata” Jugoslavijo in vse, kar je v Ju- Paviji in v Slov:n : ji imelo kako besedo, zlas i pa stranko, ki so jo podpirali ka- oliški S ovenci in pa dr. Miha Kreka Po njihovem mnmju so vsi ti krivi se¬ ri n j ga komunizma v Jugoslaviji in Slo v'ni j in edini, ki so pro l i komunizmv kaj napravili, so tist : , k : podpirajo Ak c i ki odbor za samostojno in suveren' slovensko državo, s predsedn'kom dr '"’iri'om Žeb'tem. Kdo so ti, ja znan" če bo komu prišla knj’žica v roke, s' bo la’ ko ob č ; tanju t'h dveh članko’ s m ustvaril sodbo o ljud h, ki ta Akc : j ki odbor , 'o-’p : rojo in slovensko proti komunis 'čoo skupnost rušijo. “IOtohški g’a"” ie v s v" ji 42. številk 1 ' dno 18. oktobra 1951 o Taboru med dru g'm Dr kel n9s’ednjs b"S"de:” Poveda¬ ti pa m-ramo, da nam nekatere stvar’ v t m zborn'ki n’so vš^č. Oba omenjena sestav’ a s’a namreč pisana na račin, ki k~to v šk’ skupnosti slovenskega naroda ?.kodui°, k^r hocota us‘variti videz, da !so sl'VT> r k< 1 kato'iške množice razcep-j , ljsne, oziroma grozi, da do tega razce- ( pa res pride. Vsakdo ima pravico ustva¬ riti si svoje politično gledanje in ga izražati, tudi katol.čani. Pri tem lahko piide do nasprotnih stališč v tem ali o- nem vprašanju. Mislimo, pa, da se je pri t.m treba držati meja dostojnosti in iskati vedno tisto točko, kjer se lahko obe gl danji st kata. To pa je možno le, če se diž mo stvarnosti, če razpravlja¬ mo objektivno in že vnaprej izključimo vsake domneve, podtikanja in nepravič¬ ne obtožbe na račun nasprotnika. Tega se sestav’jalca omenjenih dveh člankov nis*a držala. D.žave Jugoslavije ne ldči J a cd režimov, ki so v njej vla- dsl'. Napadata dr. Kreka in večinsko slovensko stranko, ki so jo podpirali ka- o'ičani, kot sokrivca za sedanji komu¬ nistični režim v Slcv:n'j : . Domnevnim nasprotnikom pripisujeta vse slabo, ne 'a b’ ist časno razložJa okolnosti, ki o k n ke pojave pcvzrcčile in ne da bi o- ~nenj"!a dobre strani. Dr. Kreku ne- op'av čeno odrekata legitimacijo, da bi ast pa 1 Slovenoe v emigraciji. S tem 'uš ta na''m~čnojšo Slovensko avtoriteto j rmig ae'ji in sl -v nsko prot'komun : - 'ično enotnost. Krivično mu očitata dik-. taborske težnje, z očitnim namenom, -’a b : mu vz la potreben ugled itd. Mis'imo da smo S^vrnci tako v do- m-v'ri, k-kor izv"n nje že sedaj veliki rev~ži, br"z potrebne pomoči, tlačeni od naro^mh sovražnikov, ki j'h imamo mn-go, prijateljev pa ma’o. če se bomo začeli š" m d soboj gristi in biti na ta nač n potem bo našo samozavest še maniša, vol'a za ra"o^no delo pa bo iz¬ ginja. Fuš'lce rrro-^e enotnosti zato odklanjamo, njih delo oa obsojamo!” R. vsej Nemčiji. V smislu tega osnutka naj bi mii izvo,j-ni najprej a-iega-i za po¬ svetovalno sieupšč^no, oziiajoč se pii š-evilu dtlegacov na št-v.io prebiva.- s-va. Ker je zaho-na Nemčija skoraj trikrat š.evnčno močnejša kot vznodna, b: zato d-bua tu_i v-č del-gatov. Dalje naj bi Sovjeti odpravili vse omejitve za politično delovanje vs-h strank in za ne¬ mo eno sv-b-dno in tajno glasovanje. Ceio-no izvedbo \oliitv naj kontrolira pos-bna m dnar-dna kom.s,ja UNO. Ob izpolnitvi ieh pogojev še-e bi bila zah. N.mči.a pripravljena udeležiti se voii- ttv. AVSTRIJA: V prisotnosti okrog 180 zas.opn.kov iz vs ga sv-ta se je r.a Du¬ naju pričel kemunls-ični ‘mirovni” k„ng es, kater-mu predseduje francoski zn_ns-v^n.k Jo.ioe Curie. Tirolski katoliški tednik “Volks- bote” v Innsbrucku, je predlagal, naj bi se predstavniki katoliške, judovske in muslimanske veroizpovedi zaružili v po¬ sebni oiganizaciji v svrno uspešnega na. siopa pioti komunizmu. INDIJA: Inmjska viada je odobrila uvedba kontrole rojstev, “ker, kot pravijo u.acim preast-vn ki, pojmovanje mona- medan.,ke in hindus-anske vere v tem p . g edu nič ne nasprotuje znani teoriji c.k.usov.” TURČIJA: Amer. in drugi zav. voj. predst-vnlki, ki so se mudili v Ankari v zvez. s p.istop-m Turčije k At!, paktu, so z zadovoljstvom zapustili Turčijo, ker so ugotovili velike prednosti turške armade. Po poročilih nekaterih cerigrajskih listov naj bi neka bolgarska podmorni¬ ca v Črnem moiju napadla turške pod- m rnice, ki so na napad odgovorile s s.rel. ter so bolgarsko podmornico po¬ topile. JAPONSKA: Japonska zasluži zaradi vojn.- na Koreji mesečno po 12 mil. do¬ larjev bodisi kot dir,kina dobaviteljica bodisi ket tranz tna država. V celoti pa j d.skj Jap-nska vlada “pobrala” pre¬ ko 440 mil. dolarjev na osnovi “poseb- n b dobav’ za zaveznike. ABESINIJA: Vlada je podpisala za veljavo 10 1-t dogovor z USA o prijatelj- s.vu in gosp. sodelovanju. Uradno je bilo objavljeno, da bo v kratkem ab s. vlada poslala svojega pr- v ga po kisika v R'm (po 15 letih), na k r bo pr šel v Addis Abebo tudi laški predstavnik. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Tito je te dni spr. jel 125 tujih dopisnikov ter z njimi imel doslej najdaljši razgovor: r zultat — nov.ga ni povedal nič, pač pa samo seg.l po tistih frazah, ki jih redno navaja, kadar rabi denar. Ker ga to pot najb že potr buje več, kot običaj¬ no, je b 1 zato malo daljši in malo boli vljud'n. VZHODNA NEMČIJA: Predsednik kom. republike N.mčije Pieck je poslal p'smo preds. zah. Nemčije Ileussu, v R terem ga prosi, naj se zavzame za izvedbo vcli‘ev v vs j Nemčiji a le pod kontrolo vseh štirih zaveznikov, na ka¬ tero tudi k munisti v bistvu pristanejo. Pi mo pa bo praktično romalo v koš, k' j i preds. zah. Nemčije ni upravičen v o ustavi ukrepati ničesar, česar ne o- d:bri parlament. "MOJ PRIJATELJ” se imenuje lični koledarček, ki ga je izdalo Slov. dušno pastirstvo v Buenos Airesu in pri kate em so sodelovali na¬ ši znani javni delavci dr. Ahčin ,dr. Gnidov c, prof. Gerz nič, dr. Hanželič, dr. Jr ki č, Jurak, dr. Lenček, dr. Odar, prof. Or har in dr. Žakelj. Ob egi 160 st: ani tiskanega berila in 8 strani za beležko. Važnost koledarčka je v namenu, ki ga izdajatelji povedo v uvodni b:s di: heče nam biti prijatelj, ki nas bo spremljal z’asti v trenutkih, ko bi se mejila ali ob’ajaa naša vera ali ljub'zen do naroda, iz katerega smo izš i. Za l o vsebuje pol"g koledarskega de¬ la zaglavja ket: Sveta vera bodi nam luč; Živimo po veri; Z"k~n, ti si svet... V druž’nskem svetišču; Cerkev in naše naloge do n j"; Cerkev in družba; Cer- I ltev in kul ura; Slov. katoličani po sve- 1 tu. S t mr člank : , ki so pisani jasno in preposto obenem, so naši dušni pastirji I storili važen korak naprej v skrbi, da naši 'zseljenci v tujini versko in narod¬ no ne ut"nejo. V - a raklada koledarčka je vezana v usuje, zato je cena res zelo nizka; sa- I mo deset pesov. ARGENTINA Podtajništvo za informacije je prešnjo soboto objavilo uradno poro¬ čilo, da bodo zdravniki, ki že več kot mesec dni zdravijo soprogo predsed¬ nika republike go Evo Peron nad njo izvršili operacijo. Radi tega so jo istega dne prepeljali iz predsedni¬ ške palače na polikliniko Presidente Peron na Avellanedi. Go Evo Peron je na polikliniko spremljal predsed¬ nik gral Peron s svojimi najožjimi sodelavci. Po objavi tega sporočila se je pred omenjeno kliniko zbralo veli¬ ko število ljudi, ki so go Evo Peron ob prihodu na polikliniko, toplo po¬ zdravljali in ji želeli skorajšnjo o- zdravitev. Iz vseh predelov republike \ prihajajo v Buenos Aires prav tako dnevno pozdravne brzojavke ge Evi Peron s toplimi željami za njeno ozdravitev. Operacijo nad go Evo Pe¬ ron so zdravniki uspešno izvršili v torek zjutraj. Predsednik gral Peron, ki je za čas volilne borbe odložil izvrševanje predsedniške oblasti in posega vanjo kot navaden državljan in vrhovni šef Peronistične stranke, bo za nedeljske volitve imel pet govorov na narod preko privatnih argent. radijskih po¬ staj. V času, ko pišemo to poročilo, je dva govora že imel. V prvem je narodu pojasnil stanje, v katerem je zatekel republiko, ko je prevzel ob¬ last, nato pa je v zgoščeni obliki po¬ dal pregled vsega dela, ki ga je do- sedaj izvršila njegova vlada stoječ na načelu socialne pravičnosti. Na- glašal je, da naj bogastvo uživajo predvsem tisti, ki ga proizvajajo, ne pa samo posamezniki ob trpljenju in bedi drugih. V drugem govoru se je pa bavil z vsemi problemi, s kateri¬ mi se bo morala baviti vlada v pri¬ hodnjih letih, ko bo v vseh podrob¬ nostih spopolnjevala izvedbo načela socialne pravičnosti. Za nedeljske volitve v Argentini sta postavili kandidate za položaj predsednika in podpredsednika repu¬ blike, kakor smo poročali že v zad¬ nji številki, samo dve stranki: Pero- nistična sed. predsednika grala Pero¬ na, za podpredsednika pa sed. pod¬ predsednika dr. Quijana, radikalna stranka pa za preds. dr. Babina, za podpreds. pa dr. Frondizija. Za voli¬ tve poslancev in senatorjev pa so po¬ leg omenjenih strank postavile kan¬ didate še naslednje stranke: Partido democrata, part. dem. progresivo, part. socialista, part. laborista inde- pendiente, part. Juventud Renovado- ra Argentina, part. Salud puhlica, part. comunista in part. Conedntra- cion obrera. Notr. min. je za volitve pripravilo vse potrebne listine. Pre¬ poved točenja alkoholnih pijač velja 24 ur pred volitvami in eno uro po volitvah. Državna uprava je izdala tudi vse potrebne ukrepe, da se bodo volitve lahko nemoteno vršile in v popolni svobodi. Vlada je pa preko zun. ministrstva povabila časnikarje iz inozemstva na obisk v Argentino ter jim bo dala vsa sredstva na raz¬ polago, da bodo lahko neovirano opa¬ zovali potek nedeljskih volitev. Argentinska potniška in trgovska ladja “Maipu”, ki spada v vrsto naj¬ modernejših argentinskih prekomor¬ skih ladij, se je potopila blizu Ham¬ burga. Radi goste megle je vanjo za¬ dela am. prevozna ladja “General Hersey” in je ladjo “Maipu” tako poškodovala, da se je kmalu potopi¬ la. Pomorske oblasti so začele takoj s preizkavo. časopisi poročajo, da bo odškodnina za potopljeno ladjo “Mai- pu” znašala vsaj 4 miljone dolarjev in ostala odškodnina za izgubljeno blago itd. 1 milj. dolarjev. Skupno najmanj 5 miljonov dolarjev. Vlada je sklenila pogodbo z nemški¬ mi 'nd. p-dj tji Siemens-Schuckert, Allgemeine Elektrizitaetswerke in Steinmueller za zgraditev 300.000 KW termoelektrične centrale v San Nicolas v prov. Bs. Aires, Postavitev te električne centrale bo stala 300 miljonov mark. “El Pueblo”, kat. dnevnik v Bs. Airesu je v svojih številkah z dne 30. in 31. oktobra objavil pod na¬ slovom “Los catolicos bajo el yugo de Tito” in podnaslovom “La situa- cion en la R. P. Eslovena” obširno poročilo o divjanju titovih komuni¬ stov proti katoličanom v Sloveniji in o rjegovih napadih na škofa dr. Držečnika ob njegovem birmovanju v ptujskem okraju. Buenos Aires, 8. XI. 1951 SVOBODNA SLOVENITA Stran 3. ilovice iz S6ot>enjy&- SPREHOD PO LJUBLJANI Prijatelj lista v Evropi nam je po¬ slal popis sprehoda po sedanji Ljubljani, ga je prejel od osebe, ki je nedavno pobegnila iz titovega komunističnega “raja” v svobodni svet. Takole pravi poročilo: Iz glavnega kolodvora niso napravili r.'č kaj bolj prida stavbe kot je bila piej. Za Zadružno zvezo pa so na Ma- sarykovi cesti prve čase silovito hiteli z delcm. Zgraditi so želeli centralno po¬ što. Pa jim je sam peklenšček mešal štr ne. Polit, komisarji nočejo delati, borci tudi ne, eni so domovino “osvobo¬ dili” in morajo sedaj vladati; zato so nagnali delat kaznjence. Kaznjenec je pa kaznjenec in nima prav veliko smi¬ sla za gradnje; Toda vse je nekam hit¬ ro rrslo iz lal. Temelji in zidovi so že š‘rle’i na vse strani, komunističnim velj k~m se je že srce smetelo, kako se bodo spet postavili dokler ni na¬ počil tisti usodni dan... stanovalci oko¬ liških hiš so slišali samo nekako grme¬ nje. . . Ko si šli pogledat, so videli, da so se pričeli majati temelji centralne pošte in se je en oporni zid že zrušil, kot se ruši sedaj vsa komunistična stavba... ■ j’ v.| ] In fako se človek vprašuje, kakšna zgodovinska razvalina naj bodo ti ostan¬ ki — nekaj zidov, ki jih pere dež in obse¬ va sonce, od kateiih se vsak, dan kaj od- krhn' „. čj ne ve, da je to klaverni zače¬ tek in konec centralne pošle v Ljubljani pod k mun stičnim gospodstvom. Tja proti velesejmu so komunisti obrnili svoj pogled in sklenili skoz ob Tivo iju proti šiški zgrad ti ogromno palačo minstrskega predsedstva... Pa vlaki vozijo in se velesejmska vrata od- p‘rajo in zapirajo palače pa od niko¬ der ni... Po cestah je prav toliko in še več smeti kot jih je bilo pod “kapitalisti- izdajalci in ameriškimi propagandisti” ...Ceste samo še kje tlakujejo, asfal¬ tirajo n'č. Hlšs podro, katere so jim od- V-č — tudi F govec jim je bil na poti — so pa p leg Rdeče hiše na Poljanski ce- s i zgrodili še en tak blok , V trgovinah je marsikaj lepega a je zelo drago. Obleka 15.000, čevlji 8.000. Peko prodajalna čevljev dobi kaitšno pošiljko. Na stotine ljudi takoj'vdre v njo. Ntkaj ur potem tem samo še po¬ birajo skupaj škatlje od čevljev, papir ir, populjene lase... Potem pa je treba čakati spet en mesec do druge pošiljke. Tr. mvateks škatlje so še prav take kot so bile. Vsaj rdeče naj bi jih pre- pl skali, kot so da’i rdeče uniforme gojencem oficirskih šol. Na Poljanski cesi je vel ka Domo¬ branska vojašn'ca... Včasih je bilo tam votekev, da se je vse trlo. Komuni¬ stičnih je danes tam komaj 200, ki ho¬ dijo na sprehod z nekakimi konji... Železn'ški mest proti Dolenjski so popravili, pobitih stekd in vrat pa ni¬ so dali novih v železniške vozove. Sploh so za dolenjsko progo poiskali, tudi predpotopne lokomotive. Vrhniška je proti njim pravi luksus. Chrištofcv zavod je v državnih ro¬ kah in še d .lu je. Tam uče sedaj tuje je¬ zike: nemško in angleško je obvezno. Grad je ostal. Revni stanovalci v njem tudi. Regalijev gaj, kjer so počivali pobiti domobranci pa so zravnali in po¬ sadili s travo. V Ljudskem domu je državna menza; hrana je slaba; prav tako je po letu 1949 zelo slaba hrana tudi pri vojakih. Ameriška pomoč se ne pozna nič. Marsikdo sedaj uide s prisilnega dela pr.ko meje. Nedavno so to storili štirje. Trije so srečno prišli, d-č!m so četrtega še pr.d m jo dobili in ga zaprli. Sedaj se lahko malo več reče. Prva leta je bi¬ lo hujše. Je nekdo rekel: Trst ne bo ni koli naš, pa je dobil natančno štiri leta zapora... Na sodišču in zaporih jim manjka V: dno prostera. Zato so ga prav po a- merikansko dvignili za eno nadstropje. P.rav tako so dvignili za eno nadstrop¬ je Srednje tehnično šolo na Mirju. Na letališču raste trava... Tam ima¬ jo samo štiri “štorklje” in menda štiri lovce. Drugače ni prometa. Samo eno veselje pa komunisti v Ljub¬ ljani imajo: vsak ogel, kamor so prej mimoidoči vrgli kak papir ali ga na- m.kali kužki, so sedaj ogradili in v njem posadili rožice. Tako je takih rožnih ko¬ tičkov vse polno po mestu. Kužki, ki ne znajo brati, pa skrbijo, da rožce ne trpe suše... Zato niso kaznovani ali odvede¬ ni na prisdno delo. Kljub rožicam pa nezadovoljstvo raste: kako ne bi: se brivcu zlemi glavnik ali p.kvari, stroj za striženje pa mora jadi¬ kovati in prositi te preklicane reakcio¬ narje naj mu pošljejo nov glavnik in strej, ker ga v vsej progresivni Jugo- slavnim pod Titom ne dobi... Hrane ni; ob :ke hi; denarja ni! Pa ne bi bevskal kljub dehtečim rožnim oglom? Pa je marš kdo v Ljubljani to zaslu¬ žil. Sedaj Ljubljana počasi ozdravlja. Morda bo kmalu ozdravela popolnoma in bo kot bela Ljubljana spet postala tista, v katero bo veroval slovenski svet. Umrli so. V Ljubljani: Slavomir Ver- hunc, pclkovn k v p. Roza Babnik, Ivan Zan.škar, Beno Virk, dipl. fil., Andrej Te an, kurjač drž. žel. v p., Elizabeta Šurman, Alenka Vdovič, Ivan Gorenc, Zinka Simončič, študentka medicine, Ivan Gorenc, upravnik gost. na Križišču in Matija Knap v Žerovnici pri Cerkni¬ ci, Jože Žagar na Jesenicah, Mr. Ivan Camelulti, l.karnar iz Cerknice, Valen¬ tin Oblak, župnik v Preski pri Medvo¬ dah, Matilda Krenner, roj. Guzelj v Škofji Loki, Jcško Knez v Zagorju, Franc Bufolin na Jesenicah, Frančiška Črepinšek v Celju, Marija Bajželj v Šmartnem pri Kranju, Ana Grum, roj. Pat most v Polju, Avgust Pengov v Št.. Vidu, Ivan šular, delavec v predilnici v L ; ii, Ferdo Slana st. v Celju, škola- stika Go’ob, roj. Kcželj v Dravljah, A- dolf Roh man, uradn'k v p. in pos. v Km n ju, Anto Dolinar, mestni delavec v Dravljah, in Peter Veit, biv. tiskarnar na Viru pri Dcmžalah. Ker se v gozdovih izvežbane bolniške ees ra in kasneje v bolnicah zbrane civi¬ listke namesto usmiljenk niso bogvekaj obn. sle, je sedanja oblast pričela na tem področju z ‘izboljšavami’, o katerih pi¬ še Poročevalec med drugim tudi tole: “Ker so dosedanje izkušnje pokazale, da so gojenke medicinske šole z nižjo osnovno izobrazbo le s težavo sledile strokovnim predmetom, ker jim je bilo treba pri štiriletnem študiju na škodo strokovnega usposabljanja sproti doda¬ jati predmete višje osnovne izobrazbe bo od letos naprej trajala šola za medi- | clnske. sestre dve leti, namesto prejšnjih štirih let in je treba za vstop vanjo ve- , lika matura in ne štirje razredi gimna -1 z'je kakor doslej. Boljša, oziroma višja osnovna izobrazba pa bo odslej omogo- [ čila temeljitejši študij strokovnih pred¬ metov v skrajšani študijski dobi, kar vse bo pripomoglo k večji zrelosti in k zavestne jš-mu čutu odgovornosti medi¬ cinskih s. st er. Poslej bo šola z obravna¬ vanjem splošnih medicinskih predmetov, ki vključuje tudi študij pedagogike in psihologije, lahko dala gojenkam več znanja ter jih obenem s strokovnimi predmeti usmerjala v specializacijo (za vodilne sestre na bolnišniških oddelkih, v ambulantno in dispanzersko službo itd.). Z odpravo predmetov višje sred¬ nješolske izobrazbe bo šola medicinskih sester dajala strokovno zares usposob¬ ljene kadre, ki jih zaradi rastočih po¬ treb še vedno primanjkuje. Naj bi o tem resno premislile maturantke, ki imajo veselje in voljo za ta poklic.” (lak) Slovenci v Argentini Buenos Aires Še vedno je v Argentini precej takih naročnikov “Svobodne Slovenije”, ki ni¬ majo poravnane naročnine za 1. 1950. Prav lepo jih prosimo, da jo takoj po¬ ravnajo in s plačilom naročnine več ne odlašajo. Stroški za redno izdanje lista so tako veliki, da ga nikomur ne mo¬ remo pošiljati zastonj in povrh vsega še nositi stroške za poštnino! BALANTIČEV SPOMINSKI VEČER Slovenska pisateljska družina France Balantič priredi v nedeljo 18. t. m. ob pol sedmih zvečer v cerkveni dvorani v Ciudadeli svoj tradicionalni spominski večer ob obletnici ognjene smrti pesni¬ ka Balantiča. Na sporedu bodo recitaci¬ je iz najnovejših del članov te družine in glasbene točke. Vabimo vso sloven¬ sko javnost, da se tega lepega večera v polnem številu udeleži. OSEBNE NOVICE Poročila se bosta v soboto 17. novem¬ bra t. 1. v baziliki v Lurdesu g. Jože Glavič in gdč. Marta Cecilija Simčič. Ženin in nevesta sta iz znanih sloven¬ skih katoliških družin. Priči bosta: g. Anton Glavič, brat ženinovega očeta in g. Lojze Marušič. Poročil ju bo rojak g. Jože Košiček. čestitamo! Florida j Poroka. V soboto, dne 27. oktobra t. 1. sta si pred oltarjem obljubila večno zve-, stobo goriška Slovenka gdč. Sonja Komjanc in g. Jurij Kokeža, doma iz Splita. Za priči sta b la g. Franc Kom- j nc in ga Ernesta Dornik. Iskreno če¬ stitamo! | Krščeni so bdi v naši fari: 1) Marija Dolenc, hči Matevža in Katarine Podbor- I š k dema iz Btnte pri Kranju. Botro- j vala ste g. P vi e Rant in ga Marija Zi- her 1 2 R'\ar '-Mihael Tomšič, sin Bran¬ ka in Vide Hr bernik. Botra sta bila g. Edvard F soo in ga Marta Hribernik, katero j? zastopala ga Nada Kobler. San Martini PLEMENITA GESTA Slovenski cerkveni pevski zbor v San Martinu večkrat gostuje na povabilo v raznih cerkvah s petjem pri sv. maši, in dobi tu in tam za to tudi kako de- j narno nagrado. Poleg tega vplačuje vsak j član zbora mesečno svoj prispevek za zbor. Tako se je v blagajni pevskega zbora po odbitku vseh stroškov nabral znesek 504 Pesov. Odbor pevskega zbo¬ ra je napravil lepo gesto in je sklenil, da vsoto 500 Pesov daruje slovenskemu bogoslovnemu semenišču. Lanus Imeli smo obisk. Tri tedne smo imeli med nami Urbančevega gospoda, ki s. je za n.kaj časa vzel počitnice in po dveh lelih spet prišel iz tukumanskih hribov med Slovence. Tri nedelje je imel on slovensko mašo in pomagal tudi sicer g. Janezu Hladn ku v dušnem pastir¬ stvu. Dne 30. oktobra je zopet odpotoval na svojo župn jo v Trancas, severno od Tucumana, kjer oskrbuje župnijo, ki šteje 10.000 duš, velika pa je za pol Do¬ li n'ske. Imeli smo krste: Krščeni so bili: Franček Adamič, p.vorojenček g. Fran¬ ca Adami-a in njegove ge Marije Moč¬ nik. Botrovala s.a stric in teta in sicer g. Jože Adamič in ga Angela Močnik, pr. Erjavec; Rajko-Herman Lovrač, sin g. Franca Lovrača in njegove ge Mihaele Medved. Tudi tu sta borovala stric in teta in sicer Herman in Milena Medvod. V bolnišnici Ramon Sarda je bil krščen Franček Urbanč, drugoroje- nec Urbančevega Frarceljna in njegove ge Marije Telič. Krstil ga je stric g. Janez Urbanč. Poročila sta so gdč Zorica Gimpelj in g. Janez Brulc. Nevesta je prišla v Ar¬ gentino kot otrok in je hčerka mnogim novodošlim Slovencem družine Gim- Slovensko semenišče je najvišja kulturna ustanova Slovencev v iz¬ seljenstvu. Nam mora biti resnično v ponos! Ne odrecimo mu pomoči v potrebi! pelj v Gerli pri kateri je marsikdo do- b 1 koristnih nasvetov in oporo za začet¬ ne. korake v deželi. Ženin pa je iz znane Bru.č.ve družine, ki je žrtvovala velike žrtve v protikomunistični borbi v domo¬ vini. Oklici. To zadnjo nedeljo je pa bilo pri nas prav zares kakor v kaki veliki f ri doma. Kar po slovensko so bili okli¬ cani trije pari in sicer: g. Mirko Žitnik in gdč. Marija Podržaj, g. Stanko Žit¬ nik ter gdč. Štefka Majeršič in g. Zden¬ ko Rot ter gdč. Jožica štancar. Mendoza Najstarejša mendoška Slovenka je Manja Štern, rojena Perčič, ki je 3. ok-obra dopolnita 80 let. Prvo nedeljo v oktobru je tudi godovala. Dopoldne se je udeležila slovenske svete maše, ki je bi¬ la darovana zanjo, popoldne pa se je zbralo na domu v Villa Nuva lepo šte¬ vilo Slovencev, ki so ji prišli čestitat in voščit k tako lepemu jubileju. Ob dobri postrežbi in veselem razpoloženju, ki ga je večalo petje in vriskanje, se je slav¬ nost zavlekla pozno v noč. Prebrano je bilo tudi dolgo zelo, prisrčno pismo, ki ga je kot vezilo poslal svoji sestri Mici njen brat župn.k Miha Perčič iz Špan je. Jubilamka ima doma enega sina, v Ar¬ gentini pa sta z njo sinova Janez m Franc ter hčerki Marija in Ana, poro¬ čena Žumer. Obkroža jo precej vnukov in vnukinj. Vzorni Sternovi stari mami čestitamo z željo, da bi ji Bog naložil še deveti križ na rame. Poročila sta se 20. oktobra t. 1. v cer¬ kvi Christo Obrero g. Štefan Kodelič in gdč. Nelida Brozina. Želimo jima mno¬ go Sreče! Na misijonsko nedeljo se je mendoška slovenska skupnost zbrala v cerkvi Srca Marijinega k molitveni uri za misijone. Društvo Slovencev v Mendozi je ime- | lo sestanek za starše s pogovorom o skr¬ bi za slov. mladino med počitnicami. G. Lombardi je tudi v Mendozi imel v č govorov, predno je odpotoval naprej V čile. Živo je naslikal veličino časa, v katerem živimo, človeštvo brez Boga je d.živelo strašen poraz. Po propadu ko¬ munama se bo začela za krščanstvo krasna doba. SLOVENCI PO SVETU Anglija Juržii-CesnSkov “Domen V vasi Hudo, med Višnjo goro in Stič¬ no, cb glavni dolenjski cesti, stoji veli¬ ka, g-tovo tudi večini tukaj živečih Do¬ lenjcev znana poštna hiša, n.kakšen po- dežJ-ki dvorec, ki je bil last rodbine Fedran, ki je dobila 1. 1768 plemstvo s priimkom Foedransberg. Tem Foedran- sbe gom so okoličani reltali Federmani. Postali so tudi lastniki grašč n Kravjak in Macerolovo in s tem v okolici, kjer se godijo skoro vse Jurčičeve povesti, najbo’j znana rodbina. Še menda pred p:deli‘v!jo plemstva so nekoč Uskoki n:pad i dvorec v Hudim, pa jih je Jožef Federman, še ne lastnik posestev, pač pa že poštar in advokat-le “grunta” mu še stari, Gregor ni izročil — zelo ko¬ rajžno prepodil. Ljudje so te uskoške go¬ ste z one strani Gorjancev ali kranjske meje imenovali Turke, kot svoje dni Bošnjake, ki so hodili v naše kraje ro¬ pat. Poseben kamp lo je bil sin tega Jo¬ žefa, z imenom Wasgottwill Jožef, t u di poš ar, posestn k Hudega in onih dveh j gradov, ki jih je imel s svojo ženo 15, poleg teh pa še 20 nezakonskih otrok. I Jož'fa in r.jeg vega sina je Jurčič izob¬ likoval v "Domnu” v eno podobo, v gra- šč. ka Sivo in ob njem popisal uskoški r.-pad in tisto, do napoleonskih vojsk, običajno levitev nezakonskih in bajtar¬ skih sinov za vojaško službo. (Brat \Vasgottwill Jožefa, po imenu Gustav Adolf, je bil pa Jurčiču model za strica DoLfa v “D.set-m bratu”.) Povest o D.mnu je napisal Jurčič, ko je bil star 19 let. V njegovi povesti gre D.m n po Uskcke, da bi se s požigom in nameravan m umorom maščeval nad neusmiljen m nezakonskim očetom, pa pri tem umre, zadet iz očetove puške. Anka se je že davno prej poročila z dru¬ gim. Jurč čevo povest je 1. 1911 dramatizi¬ ral letos umrli naš b:gunski tovariš dr. Ivo Česnik. Njegova dramatizacija je izš a tr krat v tisku in je postala ena najpr ljub' jenejših ljudskih iger med Slovenci. Zg dovinski uskoški napad je Česnik izpusiil, grad zažge v igri berač Urh, Sova zgubi razsodnost,, Domen in Anka se pa “dobita”. Jurčičeva povest, je realistična, zgo¬ dovinska zgodba; zgodovinsko ozadje tvorijo slovenska plem ška rodbina ga¬ lantnega rokekojskega časa, lovitev vo¬ jakov, graščinska oblast in uskoški na¬ pad. Fovest se more goditi le med. 1. 1750 in 1797. To zgodovinsko ozadje je* —■ razven uskoškega napada — ohra¬ nil tudi Česnik. Zato bi si želeli videti "Domna” tako igranega, da bi gledalci videli tekratee gosposke (Sova), pol- gospeske (Kerševan), biriške (...pri¬ šli so k meni trije rumeni, sovdatje so b’ i in kmečke obleke, pa tudi kmečko sobo tisti ga časa. Pa so že doma Sovo oblačili v št jerskega lovca in vse dru¬ ge pr.bl žno tako, kot je bila zadnjo ne- I d.ljo v Buenos Airesu in ljudje, ki jih e bilo za polno dvorano, so se kot toli¬ ko krat dema, od srca nasmejali in brid¬ ko najokali. Sc .na (Smole) je bila prilagojena fi¬ nančni zm gljivosti. čamernik je s pev- fk mi tečk-mi dosti pripomogel k pra¬ vemu razpol.ženju. Režiserjeva (Halo- z n) v.lika zasluga je bila, da je igral¬ ce res smotrno po odru razvrstil, jim pručil živahno, neprisiljeno kretanje in tako ustvaril nekatere tudi za pogled zelo mikavne skuptee. Igralci so se ze¬ lo p~trudili. Videti j : m je bilo, da vza- meje stvar zares. Kar pa moramo poseb¬ no pohvaliti, je glasna in razločna izgo¬ varjava: govor Ji niso zase in za oder, arap'k za poslušalce v dvorani. Zaradi tc odlike redi odpustimo, če je komu kaj d mačega ušlo. Prav j" 1 , da so igrali “Domna”, kot je prav, da so ig ali druge igre, ki smo jih zadn a le’a vid li. Velike so žrtve teh in crugih igralcev, toda dobra dela ro¬ dijo vedno blagoslov! M. M. Že zop:t Vam moram poročati o smrtnem slučaju. Dne 18. septembra t. 1. je v Šv.ci umrla primorska rojakinja gdč. M lka Pirih. Tja je odšla na počit¬ nice in zdravljenje. Pokojna je pred leti z materjo in mnog mi drugimi rojaki morala zapustiti sončno Primorsko in se po‘da i v neznani svet. Prvo zatočišče sta obe debili v italijanskem delu Švice, od¬ koder sta pred tremi leti emigrirali v Anglijo, kjer sta bili zaposleni pri neki angl. družini v Surreyu kot gospodinj¬ ski p-močnici. Rajna Milka. Pirih je v AngPji večkrat težila radi močnega gla¬ vi bola, pa je bila kljub temu vedno do¬ bre volje. Koncem avgusta se je odloči- 1-, da s? bo padala v Švico in si v sve¬ žem planinskšm zraku utrdila zhrahlja- no zdravje. Božji načrti so pa bili dru¬ gačni. V lepem švicar;kem kraju jo je zadela možganska kap. Brzojavno spo¬ ročite njeni materi je povedalo samo to, da ii je hčerka hudo zbolela, ko je pa prišla tja, je našla svojega otroka že mrtvega. Mlada Slovenka naj v božjem miru po¬ čiva v tujih tleh, njeni hudo prizadeti met ri pa izražamo svoje iskreno so- žaje. Dne 1. oktobra nas je v Angliji zapu¬ stil g. France Seš k, naš novomeški ro¬ jak — bivši predsednik Slovenskega društva. Odšel je k svojcem v Združene Ameriške Države. V novi domovini mu žel mo vse najboljše, za njegovo nesebič¬ no in požrtvovalno delo za našo skup¬ nost v Argliji se mu pa vsi iskreno za¬ hvaljujemo. Odsek Slovenskega društva v Roch- dalah bo priredil na Martinovo nedeljo 11. novembra vinsko trgatev, združeno s pr dstavo “Svojeglavček ’. Slov. društvo je za tesnejšo povezavo naših ljudi v Angliji začelo izdajati o- krožn : co v obliki majhnega lista. Ko vam to pišem — 20. oktobra je da¬ nes — so tu v zadnjih volilnih pripra¬ vili. Čez p't dni bo padla odločitev ali bo debil mož s c : garo v ustih Winston Chirchi 1, ali pa mož s pipo Clement (Nadaljevanje na 4. strani) RAZPIS PREDNAROČBE Začetkom decembra t. 1. bosta izšli dve novi slovenski knjigi izredno lepe vsebine: 1. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENITE ZA LETO 1952 (ca. 260 strani, bogato ilustriran): 2. NAŠA BESEDA, mladinska kniiga (ca. 120 strani, preko 50 ilustracij). Vabimo vse Slovence v Argentini in Južni Ameriki da naročijo obe knji¬ gi v prednaročbi tekom meseca oktobra in novembra. V prednaročbi je mogo¬ če naročiti le obe knjigi skupno in to za ceno 40 pesov. Ta znesek je plačati ob naročilu. Možno pa je plačati navedeni znesek tudi v dveh obrokih: 25 pesov ob naročilu, 15 pesov pa ob prevzemu knjig. Rok za prednaročilo po¬ teče 30. novembra. Po tem roku bo mogoče kupiti vsako knjigo posebej, toda po znatno višjih cenah. Prednaročila sprejema pisarna Društva Slovencev na Victor Martinez 50; Časa Boyu, Olazabal 2336; Santeria y Papeleria “Santa Julia”, Victor Martinez 39; Slovenska hiša, Blanco Encalada 149, Villa Martelli; Marolt, Ayacucho 125, San Martin; Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia; Lužovec Janez, Calle Brown 423, Quilmes; Brivski salon “Los Alpes”, Drysdale 5614, Cararachay in g. Pavle Homan. Kdor pa naroči knjigi po pošti, naj piše na na«lov: Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Obenem naj priloži v pismu giro postal za 40 odnosno 25 pesov, in za poštnino ter ovojnine 3 pesose. ZALOŽBA SVOBODNA SLOVENIJA Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 8. XI. 1951 'KOJ OČE JE M RABU' Metka trmasto molči. Oči se ji bliska¬ jo. Stiska ustnice, da ne bi zavpila temu lujtu v obraz: “N-! Ne! Nočem! Hočem ostati in bom ostala Slovenka!” A Metka ve, oa tega ne sme storiti. Ve: če bi to storila, bi se znova usulo gjije na! vso vas. Kakor takrat, ko... Pa jo zmo.i komisar: “Kol ko si stara?” “Dvanajst let.” "Tvoj cč_?” Do k vi si Metka ugrizne ustnice, da ne z k.iči od žalos.i. S silo zadržuje jok ki ji sili iz grla. Ne more se pa ubraniti solz, ki ji poize iz oči. Končno dahne komaj slišno: “Moj c če je na Rabu”. Kakor globok vzdih gre po razredu. Vri poznajo zgodbo Metk'nega očeta in mn gih d.ug h. Saj ni dolgo tega, kar so jih It lijani odgnali v internacijo. Kem sarjev obraz postane rdeč od je¬ ze. “Tako! Tako! Tvoj oče je na Rabu? To ej je uporrik! ’ bolj sika, kakor pa g v ri komisar. Me ka se s‘rese. Oči se ji zabliskajo. Drzno stopi pr:d komisarja in ponosno odg vri: “Moj oče? Upornik? Ne! Slo¬ venec je! To je v:s Slovenec, kot sem Sl v nska jaz in kot smo Slovenci mi vsi!” Iz klopi zaveje odobravajoče mrmra¬ nj 0 , k! vedno brij narašča. K rrisar prebledi. Presenečen se ozre po razredu. Mrko ga gledajo otroške oči in k.misarju pos.ane n-prijetno. Pogra¬ bi kapo in naglo odide iz razreda. Zad- n.e njeg-ve besede, ki so jih otroci še sLša.i, so bile: “lutti, tutti sono rebe- lb!” To je ed omek iz sestavka “Iz težkih dni”, ki bo izšel v mladinski knjigi “Na¬ ša beseta” v poglavju “Dom slovenski — z-mlja sveta!” Knjiga bo izšla v začetku decembra skupno s Koledarjem “Svobodne Slo¬ venije” za le.o 1952 v založbi Svobodna Slovenija. Obe knjigi naročite že v pred- naročbi za ceno 40 Pesov. Naročnino lahko plačate tudi v obrokih: 25 Pesov ob naročim, 15 Pesov pa ob prejemu knjig. (Nadaljevanje s 3. strani) Attlee. D-uge stranke ns boešo dosti od¬ ločale. Delavski sle ji bodo glasovali za Altlee-ja, medtem ko bodo kmetje in meščani, pa tudi precej delavcev v cen¬ tralni Angl j'i in na Škotskm oddali svo¬ je gl: sove Churchillu in to mu lahko prinese tudi zmago. Vsi tu mislijo, da nlhčo ne bo zmagal z veliko večino. Go- t vo je samo to: Naj zmaga Churchill ali pa Attleo •— sprememb ne bo dosti. Takšno je mnenje angleških ljudi. USA V Nacvv york je 5. oktobra t. 1. prispel iz Italije g. S anko Masič. Službo je dobil v Chicago. PSEL.ES finas PRVORAZREDNA KRZNARIJA Anton Krpan izdeluje vse vrste krznenih pla¬ ščev. Izvršuje tudi vsa popravila. Charcas 995 Buenos Aires Telefon: 31-0406 Društveni oglasnik Redno plačevanje članarine in posmrt¬ nine je za vse • člane velikega pomena. P.av.co do posmrtnin imajo le /tisti čla¬ ni, ki imajo urejeno članarino in ki v redu plačujejo posmrininski prispevek. Plačevanja posmrtninskega prispevka (po $ 1.— za vsak smrtni primer) ni nihče oprešč n. V zadnjih dveh letih se je nekolikekrat pr petilo, da je umrl član Diuštva Slovencev, ki ni imel ure¬ jene članarine. Po sklepu občnega zbora je Društvo moralo odkloniti izplačilo po- smrtn ne. Da bi se v bodoče to ne pono¬ vilo več, peziva Odbor Ddruštva Sloven¬ cev vse člane in članice ,tudi tiste, ki so oproščeni ali oproščene (vse gospo¬ dinje) članarine, naj izpolnjujejo v redu svoje dolžnosti do Društva zato, da jih bo moglo tudi Društvo v redu izpolnje¬ vati nasproti njim. Pristopite v Društvo Slovencev. Ne odlašajte z vstopom. V zadnjih treh me- se ih je v Društvo vstopilo 28 novih čla¬ nov. Ne pozabite na Silvestrovanje, ki ga priredi Društvo Slovencev letos na Pristavi! Seznam knjig društvene knjižnice (Nadaljevanje) Podgoričan: Na Samovcu Podgoričan: O ta testament. Podgoričan: Vaški pohajač. Podgoričan: Vaška pravda. 605. Podlimbarski: Potresna povest. 723. Dobro se boste zabavali, če boste prišli na Miklavževanje S.P.D. v so¬ boto, 1. decembra ob 20. uri, v pro¬ storno dvorano Tiro Federal, Avda Libertador Gral San Martin 6953, Capital. NAJPRIMERNEJŠA DARILA! Podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice. Nalivna peresa, svinčnike, birome, pisemske mape. . Prave fotografije Slovenije in albume. . . Molitvenik "Kristus Kraljuj". Vse za šolo, pisarno in dom. . . Posreduje tudi odpravo paketov v domovino po 5, 10, 15 in 20 kg z vsebino po naročilu. SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Capital Podvranski: Dobro si jo izvil. (Šalji¬ va d.godbica). 52, 62a. Pravljice: Zakleta kraljična in slepa prince-ka. 3063. Pregel Dr. Ivan: Azazel. 634, 634a. Pr,gel Dr. Ivan: Balade v prozi 630. Prtgel Ivan: Božji mejniki. (Povest iz Istre). 110. | Pregel Ivan: Mlada Breda. (Povest). 463. Pregel Ivan: Mlada Breda. (Povest). 67. Pregel Ivan: Otroci sonca 632, 632a. j Prežihov Voranc: Naši mejniki. (Kratke štorije iz minulih dni). 3.018. : Pugelj Ivan: Diletant. 518, 518a. Pugelj Milan: Kapela sv. Florijana. Žandar Stražnik. 1.519. Pugelj Milan: Krizantena in Cimbas Anž'ček. Evel na in Lina. 1.520. Pugelj Milan: Prebujenje. 739. Puškin Alexander Sergejevič: Jevge- rij Onjegin. (Roman v verzih). 1.486. R?ga’i Josip: Rrijefi. 3.746. Regali Josip: Tilen Rekar Trentarje- va smrt. 1.519. Remec Alojzij: Andrej Košuta. (Po¬ vest). 3.748. Remeš dr. M.: Abbe Martin Kurialt 1.814. Remizov Aleksej: — Miran Jarc: Na sinjem polju. (Roman.) 1.340. Rajrmont Vladislav Stanislav: Smrt v hlevu. 1.676. Romanov Roman: Anina prva ljube¬ zen. 1.518, 1.518a. Frizerski salon "Vena" PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za- cenjeni obisk. Traj¬ na in vodna ondulacija, kakor tudi druga dela po Vaši želji in okusu. Cene solidne Obiščite nas v Calle ERCILLA 6 120 Iz Liniersa pridete s colectivom štev. 15 v petih minutah VILI-VENA POTOČNIK ©SVESTILA MLADINSKI IZLET V nedeljo 2. decembra ima slov. šolska ml-cina izlet v D.n B-scov zavod v Ra- mos Mejia .Na t a dan bo v zavodu sio- Ven„-,ka nova maša. Posrečena je bi.a mi¬ sel, da se tej cerkveni slovesnosti pri- diuži ,uii izlet naš h otick. V zvezi z izletom bo tudi Miklavževo obdarova¬ nje navzoč.h otrok, ki pridno obiskujejo ver-učne tečaje. Na istih bodo otroci zved.li tudi vse p drebnesti. Roditeljski sestanek bo 16. deč. ob 4 popoldne v Ramos Mejia. Vabljeni star¬ ši, zaročenci in zaročenke. Prosimo, da ne bi nastavili v ta čas drugih prire¬ ditev! D 'kle a, že vse veste, da odpelje v ne- d ljo 18. L m. vlak s postaje ob 7.50. u- ri v V.lla Calzada, k er se zberemo vse Slovenke? Prijav.te se v Dušnopastir- ski pisarni ali pri odboru SDO! VI. SOCIALNI VEČER IN IZREDNI OBČNI ZBOR “DRUŽABNE PRAVDE” V nedeljo 18 novembra 1951 ob 16.30 (po kenč-nem ceikenem opravilu) bo V župnišču v Rom . s Mejii VI. socialni v.č r. V ekviru tega večera bo g. prof. d.'. Ivan Ahčin obravnaval vprašanje: Stanovska ureditev družbe”. K udelež¬ bi najvljudneje vabimo vse, posebej pa še razumništvo. Tokaj po končanem socialnem večeru se bo v istem prostoru vršil izredni občni zbor organizacije “Družabna pravda”. Dn vni red občn ga zbora je: 1) Spre- I memba pravil. 2) Sprejetje poslovnika, j 3) Dopolnilne volitve. 4) Slučajnosti. Oe’bor “Družabne pravde” Miklavž prihaja, da, vedno bolj se približuje čas njegovega obiska. Že pri¬ pravlja nebeški dobrotnik darila prid¬ nim otrokom, pa tudi odraslim, ki se mu zadosti priporočajo. Letos bo nje¬ gov prihod na zemljo še posebno slove¬ sen. V zboru nebeških krilatcev, ki bo¬ do peli in rajali, pa tudi kosmatih ro- gatcev, ki bodo to nebeško godbo sprem¬ ljali s svojimi turobnimi glasovi, bo, ka¬ kor je napovedal, prišel Miklavž v Li- niers, v dvorano Katoliških delavcev na Cosquin 65, kjer bo obdaroval svoje ma¬ le ljubljence — otroke — v soboto 1. decembra ob šestih popolne, odrasle pa v nedeljo 2. decembra ob sedmi uri zve¬ čer. SPZ “Gallus” bo obakrat priredil Miklavžu slovesen sprejem z Gerzinči- čevo opereto “Miklavž prihaja”. Da bo sprejem slavnejši, pridite vsi! Kdor je bil dovolj priden, mu bo Miklavž poklo¬ nil tudi svoje darilo! Torej: v soboto, 1. decembra za otroke, v nedeljo, 2. de¬ cembra za odrasle. Slovenska fantovska zveza priredi “Ping-p„ng” turn r za vse fante. Pri- jav.ti se je treba pri športnem refe¬ rentu do 18. nov-mbra 1951. Upisnina za člane SFZ znaša $ 2.— in za nečlane $ 4.—. Ping-pmg.ši, pohitite s prijava¬ mi. 1 Nogomet: Izid nogometna tekme z dne | 14. ck obra 1951, odigrane z FCGSM iz | Jose C. Paz-a je s.ed-č: SFZ 3 — FCGSM 1. Rezul at rezerve: SFZ 2 — FCGSM 1. V soboto 10. novembra 1951 ob l|2 4 uri p pridne bo mg.metna tekma na igrišču 25 de Mayo 200, Ramos Mejia. To je na višini Av. da Mayo 1400. Čla¬ ne fantovske zveze vabimo k tekmj. Odbor SFZ. UPRAVA REVIJE “VREDNOTE” vljudno opozarja svoj j naročnike na pla¬ čevanje naročnine in jih prosi, da naj vpoitevajo, da se more ohraniti revija samo z rednim plačevanjem naročnine. Postrežnico za popoldne nujno išče mala družina s stanovanjem blizu Plaza Italia. Plača dobra. Vsa pojas¬ nila v društveni pisarni, Victor Mar¬ tinez 50, Capital. POIZVEDBA M'rij a Mlakar, roj. Vidic iz Cleve¬ landa, USA, prosi, naj se ji njena bra¬ ta France Vidic ali pa M.ha Vidic, doma iz Spodnjih Duplic, ki s. a pred Jeti pri- sp la v Arg ntino, oglasita s pismom na sled či naslov: MARIJA MLAKAR, 915 E. 67 St, Cleveland 3, Ohio, USAi ii PAKETI E X P R E S TRIESTE V domovino pošiljamo vse vrste ži¬ vil. Paketi prispejo v 15-25 dneh. Blago zajamčeno in zavarovano INFORME: 25 DE MAYO 749/IV. Of. 16 Telefon 32-8255 in 32-8852 Uradne ure: od 9.-12. in od 15-19 ure SSožie se bližal Misli na svoje v domovini! SUDEXPORT dostavlja iz svojih skladišč v Trstu pakete v 20-26 dnevih. Vsak pa¬ ket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, naročniku vrnemo denar. Naročila in pojasnila: Reconquista 656/1. vsak dan (razen nedelje) od 9.-13. in od 15.-19. ure. Telefon: 31-2241. Pakete lahko naročate tudi iz notranjosti Argentine, denar pa v tem primeru pošiljajte po giro postal na naslov: Oton Fresl. Aizpurua 3184, Villa Urguiza, Bs. Aires. Na ta naslov pošiljajte tudi vso pošto. Kadar zidate hišo, pomislite kje boste kupili okna in vrata Dabite jih lahko prav poceni in so¬ lidno izdelana. Obrnite se na mojstra Slovenca. Matevž Potočnik PEHUAJO 530. CASEROS Barrio Belgrano Dobite me lahko tudi po slov. maši v Ramos Mejia. "ČASA B O ¥ U ” - urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZADOVOLJSTVO IN SREČA V VSAKEM DOMU: Razveselimo svoje diage in svojce z darili za MIKLAVŽA, ki jim bo¬ do trajno lep in drag Spomin; nabavite si jih lahko v ČASA BOYU. DOXA URE so zaradi svoje preciznosti višek urarske umetnosti. Spadajo med naj¬ bolj vzdržne in odporne. Budilke, nemške po 98.-— pesov. SEDAJ ŠE BOLJ POSPEŠENO vsa urarska in zlatarska popravila. ZGLASITE SE LAHKO ob sobotah popoldne in nedeljah tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, to je na Olazabal 2338, dto. 5. Imprenta "Doi-rego". Dorrego 1102. Buenos Aires, T. E. 54-4644 POHITITE Z NAROČILOM BOŽIČNIH PAKETOV! CANGALLO 430, Oficina 002 TRAN8ITO” -_ ENCOMIENDAS INTERNACIONALES za Montevideo: calle andes 1202 E. 3 4- 9IS5 URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI. NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL Ta cenik razveljavlja No. 1.$ 60.— 2 kg riža 2.5 kg sladkorja No. 2.$ 60.— 4.5 kg riža No. 3.$ 60.— 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 70.— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No. 8.$ 85,— 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10.S 80.— 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 1.5 kg riža No. 11. $ 90,— 3.2 kg govedine (corned beef) 1,5 kg prekajene slanine No. 12.$ 80.— 2 kg riža 1 kg govedine 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka No. 13.$ 90.— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 14.$ 90,— 1 kg surove kave 3 kg neto čebelnega medu No. 15.$ 90.— 4,5 kg govedine (corned beef) No. 16.$ 90,— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine No. 17.$ 100,— 1 kg surove kave 3 kg neto svinjske masti No. 18. $ 100,— 4.5 kg riža 4.5 kg sladkorja No. 19.$ 100.— 9 kg riža vse dosedanje cen No. 20.$ 109.— ■9 kg sladkorja No. 21.$ 150.— 6 kg govedine (corned beef) 2 kg svinjske masti No. 22.$ 120,— 2 kg surove kave 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 26. $ 140.— 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti i k e. No. 30.$ 230.- 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkoria 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti ■1 kg prekajene slanine 1 kg govejega mesa 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav