SJAJA vsak četrtek 341 w IN UPRAVA: tel./fav iSai ^'Annunzio 27/E, sella n , ^630824. Pošt. pred. (ca-fi ra zadolžitev, bo morala ^ “ Pričeti s klestenjem javnih fij ^v. Kot pravijo, bo na uda-^Predvsem pokojninski sistem. ?. Področje se v Italiji po Ulj l*b podatkih letno potroši Ptav^nj kot 191.000 milijard lir. be(j lI°/ da bo treba zato poskr-Nin* korenite spremembe. Go-d4]ji°' da bodo predvsem pregle-ceg ,stanje invalidskih pokojnin, T0 a obstajajo mnoge zlorabe. t'it»e°nien*' da prejemajo pokoj-So j tudi ljudje, ki dejansko ni-Va|idi. Pregled stanja na tem ptji ? lu bo trajal dolgo, zato ni l kovati otipljivih rezultatov Hjjj. ajši rok. S klestenjem javlja Zlatkov bo treba torej nada-tudi na drugih področjih. tr4ll.e gledamo na italijansko no-Politiko iz našega manj-ega zornega kota, moramo DRAGO LEGIŠA lil#- 0 29. študij ski dnevi »Draga« Na letošnjih 29. študijskih dnevih Draga, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev, bo letos od 2. do 4. septembra govorilo 5 predavateljev. Pričetek bo v petek, ob 17. uri. Prvo srečanje bo posvečeno zgodovinski tematiki, drugo problemom slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, tretje bo verskega značaja, kot zadnji pa bo spregovoril bivši slovenski zunanji minister Janez Janša. študijski dnevi Draga potekajo v zelenem parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Zadnja šti- ri leta so organizatorji dali za to priložnost postaviti tudi velik šotor, da bi zagotovili nemoten potek srečanju tudi v slučaju nenaklonjenega vremena. Letos pa so šotor postavili že avgusta meseca, da bi tako lahko služil tudi drugim namenom. Pod isto »streho« so namreč potekale bogate prireditve ob 15-letnici Sklada Mitja Čuk, skorajda sočasno z Drago pa bo tudi Draga mladih. O tem poročamo v drugem članku. Prvo temo 29. Drage nakazujejo že številni članki, ki so se v tem času pojavili v raznih časopisih. Gre za znamenito bitko pri Frigidu, oziroma za spopad med vojskama cesarja Teodozija in proticesarja Evgenija 5. in 6. septembra 394 v zgornji Vipavski dolini. Zmaga krščanskega cesarja Iz vsebine: A. Bratuž: Sen. Spadolini in Slovenci (str. 3) J. Paljk: »Ignoranca ni nobena odlika, tudi za Messorija ne« (str. 3) D. Devetak: Mednarodna filmska umetnost v Benetkah (str. 1) Janko Jež: Spomini (5. del) (str. 7-8) Potek letošnje Drage so predstavili na tiskovni konferenci v začetku tega tedna v prostorih Slovenske prosvete v Trstu. Govorila sta Sergij Pahor in Marij Maver (foto S. Ferrari) nad zadnjim cesarskim predstavnikom poganstva je pomenila dokončen poraz stare religije. Šlo je torej za versko vojno, ki je tudi s kulturno zgodovinskega vidika imela naravnost epohalne posledice. Z vsemi članki, ki so v tem času izšli o tej bitki, je reklama za prvo predavanje na Dragi zagotovljena. Govoril bo dr. Stane Gabrovec. Pričakovanje vzbuja tudi nastop Janeza Janše, ki je v tem tre-(hj) lil*- B Obisk Janeza Pavla II. v Sarajevu Med moralno dolžnostjo in prikritimi grožnjami Napovedani papežev obisk v Sarajevu ima predvsem globok moralni in seveda tudi politični pomen. Vprašanje pa je, ali bo to dejanje spremenilo ravnanje mogočnežev do balkanske tragedije. Glede na dosedanji razvoj dogodkov bo verjetno žal prevladala logika interesov prodajalcev orožja, ki ga izdelujejo navadno tovarne, z večinsko državno udeležbo, če ne že 100-odstotno v državni lasti. Papeževa napoved, da bo obiskal bosansko prestolnico, je vsekakor že sama po sebi vzbudila kopico komentarjev: nekateri so za, drugi proti. Zanimivo je bilo ravnanje mirovnih sil Združenih narodov, ki so napoved sprejele skorajda kot novo napovedano sitnost. Značilne pa so bile tudi izjave bosanskih voditeljev oziroma srbska »velika zaskrbljenost«, saj se jim je s to taktiko posrečilo že nekajkrat speljati dogajanje v svoj prid. Po dosedanjih ocenah, ko se papež še ni javno in dokončno izrekel o obisku, je mogoče s precejšnjo gotovostjo trditi, da je odločitev že sprejeta in da bo Janez Pavel II. gotovo obiskal Sarajevo, ker ima to za svojo moralno dolžnost. Prepričanje namreč, da lahko njegov obisk, kljub nevarnosti, pripomore k reševanju tragedije, ki se dogaja na Balkanu. Obisk papeža gotovo ni vsakdanje dejanje in, kakorkoli že, svetovna javnost ne bo mogla z brezbrižnostjo mimo tega dogodka. Morebiten atentat bi še bolj poudaril pomen tega dejanja; pokazal bi, da na Balkanu ne držijo nobena pravila igre in da je le logika močnejšega tista, ki lahko napravi konec klanju. Sveti oče se gotovo zaveda, da bi odpoved tega obiska razočarala vse dobro misleče ljudi, ki verjamejo v neko moralno moč, v dobro, ki lahko premaga nasilje in zlo. To so misli, ki jih je bilo mogoče v preteklih dneh večkrat brati v raznih italijanskih časopisih. Papež se tega dobro zaveda in se bo skoraj gotovo odločil za pogumno pričevanje, da je še vedno mogoče nekaj narediti, da bi se obrnil tok dogajanja v Bosni in Hercegovini, da bi se pomirili nacionalistični plameni, da bi voditelji, ki krojijo usodo narodov, začutili moralno dolžnost, da ustvarijo pogoje za trajen in trden mir na Balkanu, pragu Srednje Evrope. RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 1. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Sprehodi po poteh slovenskega gledališča; 10.00 Poročila; 12.00 »Nocoj smo poslušali burjo«, vpogled v 90-letno delovanje Slovenskega planinskega društva v Trstu. Pripravlja Marinka Per-tot; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiho tiho, davno davno; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Po poteh naših izseljencev. ■ PETEK, 2. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Za črte, za bogove nad oblaki; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Potolčeni kramoh«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.40 Slovenski zbori; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba. ■ SOBOTA, 3. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Za spretne roke« (Martina Ozbič); 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Dobro jutro«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 Dogodivščine v Grand Ca-nyonu. Piše Andrej Beličič; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret. ■ NEDELJA, 4. septembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.00 Čakole na placu; 11.45 Vera in naš čas; 12.40 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Sklepni del študijskih dnevov »Draga '94«. ■ PONEDELJEK, 5. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Gosposvetsko polje«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 Dopisnice iz najbližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski oktet, umetniški vodja Valens Vodušek; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izkušnje s potovanja po Srednji Ameriki; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Spoznavajmo svojega otroka. ■ TOREK, 6. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Za delom«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 Doživljati rojstvo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 Nekaj minut z...; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Aleksander Marodič: »Upor jezne gospodinje« - radijska komedija. ■ SREDA, 7. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Prvi maj«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 S hrano do zdravja; 12.20 Uspešnice 1994; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorske mavrice; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Literarne podobe: Pesniški utrinki Vinka Beličiča (Ester Sferco); Rodinov poljub (Tanja Rebula). 4. Draga mladih bo od 1. do 3. septembra v parku Finžgarjevega doma Izbira poklica vpliva na prihodnost mladega človekt Na letošnji Dragi mladih, ki bo, kot smo že poročali, od 1. do 3. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, bomo govorili o pomembnosti pravočasne in pravilne izbire poklica oziroma zaposlitve. V uvodnem predavanju (četrtek, 1. sept. ob 17.00) dr. Janeka Museka, profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se bomo lahko seznanili, kako je možno brez večjih osebnih težav izbrati ustrezen poklic in, kasneje, pravo zaposlitev. Predavatelj je profesor psihologije, zato nam bo ta problem orisal s psihološkega vidika. Drugo predavanje (petek, 2. sept., ob 9.30) bosta pripravila dr. Zarjan Fabjančič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in gospod Janez Škulj, predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Govorila bosta o gospodarskih trendih v Evropi in o vplivu le-teh na mladinsko brezposelnost. Dotaknila se bosta tudi programov Tempusa (ter drugih sorodnih programov) in to tako univerzitetnih kot tudi mladinskih. Vrhunec prireditve pa bo okrogla miza (petek, 2. sept., ob 14.30) z naslovom »Poklic — moja prihodnost«. Na okrogli mizi bo spregovorilo nekaj priznanih strokovnjakov. Mag. Renate Forstner je svetovalka v avstrijskem zveznem Ministrstvu za šolstvo. Svoj referat bo podala v angleščini, poskrbljeno pa bo tudi za prevajanje. Poleg nje bodo sodelovali še gospod Jože Glazer, ki je diplomirani sociolog, drugače pa direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje; gospod Vojko Kocjančič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo prikazal stanje pri zaposlovanju mladih v Italiji, oz. Fur- laniji Julijski krajini; mag. Irena Marinko, ki je direktorica agencije Lei-la, t.j. privatna agencija, ki se ukvarja s posredovanjem prostih delovnih mest iskalcem zaposlitve; ter gospod Silvo Narobe, zaposlen na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pri Vladi Republike Slovenije. Vsak od sodelujočih bo predstavil razmere na svojem področju, tako da nam bo na voljo več primerjav. V prvi vrsti bo to primerjava med pristopi, ki jih glede zaposlovanja izvajajo v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Primerjava pa bo možna tudi na relaciji državne in privatne iniciative. Najprej bodo sodelujoči orisali splošno situacijo s tem, da nam bodo predstavili nekaj statističnih podatkov v zvezi z brezposelnostjo ter s situacijo povezano s profili, ki so najbolj iskani. Dotaknili se bodo tudi programov in konkretnih akcij, s katerimi država pomaga mladini. Vsi ti podatki so zelo aktualni in prinašajo tudi nekaj zanimivosti. Zanimivo bo na primer odkriti, ali se res problem brezposelnosti pri mladi populaciji kaže predvsem pri mladih z nižjo izobrazbo in če se torej splača študirati ter — kaj se splača študirati. Zanimive bodo tudi primerjave glede brezposelnosti v Evropi, kjer zasledimo povprečno 11% brezposelnosti, medtem ko je položaj Slovenije kar ugoden, če pomislimo, da ima ta mlada država »samo« 9% brezposelnih. Dotaknili se bomo tudi morda manj poznanega pojava odklanjanja ponujene zaposlitve. Ta je lahko posledica sive ekonomije, ugodnih denarnih nadomestil ipd. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da ima na- XXIX. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 94 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulice 89 Petek, 2. septembra ob 17. uri: predstavitev letošnje Drage ob 17.30: Dr. Stane Gabrovec KRŠČANSTVO IN FORMACIJA SLOVENSTVA Sobota, 3. septembra ob 16. uri: Mag. Marija Jurič-Pahor in dr. Hektor Jogan PRI-SILA SPOMINA V IDENTITETI KOROŠKIH IN TRŽAŠKIH SLOVENCEV Nedelja, 4. septembra ob 10. uri: Lojze Čežamar V NOVO SPROŠČENOST SLOVENSKEGA KRISTJANA ob 16. uri: Janez Janša POGLED ČEZ SLOVENSTVO Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru. vsezadnje vsakdo, po vseh evrop5^ konvencijah, pravico do ustrezne poslitve, kar pomeni, da lahko n strežna dela tudi odkloni. Toda to so le nekatere izmed te®' ki se jih bomo dotaknili pn 0 ^ gli mizi in predavanjih, ki bodo programu na letošnji Dragi mla Vsakdo bo imel med diskusijo priložnost, da si razčisti dvome vprašanja o kakem specifičnem P blemu ter da izmenja svoje izku z izkušnjami sovrstnikov iz dmžr pokrajin. Visoka strokovnost pr vateljev pa bo obenem garancija za soko kvaliteto teh srečanj. k Janez Dri«** Breda S#* 29. študijski dngVl »Draga« 11 ■ vne nutku še vedno v centru Ja ,.fl pozornosti, saj ga mnogi bra in mnogi obsojajo. . ^ Izrazito versko predavanje tisto, ki ga bo posredoval LOJ . Čežamar, med drugim v07. 5t slovenski religiozni slikar. ° sodi v krog jezuitske verske P nove, ki sicer ne sili v osprf ampak jo je čutiti v slovenski ski skupnosti. V nekem smisl j prisotna tudi na Goriškem skupini »Izvir« (sorodna skup se v Sloveniji imenuje »Kres0. s Koroške, in Tržačan Hektor^ gan. Tudi glede na dogodke z 6aii. i o . teti- njih dni, predvsem na podel a ^ tat v Celovcu, bo tudi ta miza, ki se bo dotaknila najak ^ nejših in najresnejših proble ^ naše manjšine v Italiji in na roškem, verjetno pritegnila st ne obiskovalce. \e- V teh dneh je že, kot vsa^pf3-to, izšel tudi zbornik lanske ^ ge. Gre za knjigo, ki vsebuje u predavanja in tudi posege ^ gostov in udeležencev z bog31 \ fotografskim gradivom. ToKT ^ zbornik, ki ga bodo predstavi^ Opčinah med potekom tridnj- ^ prireditve, nosi naslov »DruZ mit«. ★ * * Ekonomska fakulteta TržaŠ^ verze obvešča, da je za usmeritv1 ^ nomija in trgovina ter Ekon0 * mednarodne trgovine in va Qc trgov za akademsko leto 1994* ^ razpolago 550 mest. Rok za vp1 j, pade 15. oktobra, za usmeritev stične vede ter Statistika in iaf° tika v podjetju pa 7. novetnbta’ Sen. Spadolini in Slovenci ,m^edavno je v Rimu umrl do- patično pripomnil, zakaj ne nosi .. ^ni S0nafni" ofio C^o V>i V»i1 nipcrnv <šlcnf hi [j.- "" senator Giovanni Spado-dr/ P0rnemben italijanski politik, V 7 Vj^' z8°d°vinar in časnikar. prerf iem času je bil večkrat R1 s?dnik senata in za en sam Pre’ ^ *°.Posta* tusPrejeI delegacijo deželne Hi .'.ki jo je vodil takratni deželic aJnik dr. Drago Štoka, v njej Te P°k- Miro Gradnik, Marjan PijTln 1° podpisani). Predstavit °J^^ovenske skupnosti je mi-Hfemu predsedniku izročilo ie utko spomenico o naših ne-V U vprašanjih in se zadržalo dj ?atkem, a prisrčnem pogovo- D; n]im. ^gič sem se srečal s6(j :«5*c sem se srečal s predal lkom vlade ob obisku enotne Tu: §acije na tržaški prefekturi, in t JPogovor potekal bolj uradno staV'i'tno' ko smo Slovenci pred-in ' Spadoliniju vrsto vprašanj Po, Prtih zadev. Tudi pri tem i'a°V°rU' k' Je seveda izpadel ^chC0, čeprav morda ne povsem §0yaVQljiv°, jo prišla na dan nje-t0sk Verjetno prirojena in tipična aaska včasih pikra duhovi-duh' rako npr. ob rokovanju z ižv°Vn'k°m, članom delegacije emske pokrajine, ko je sim- Bellomi okreval daljšj bolezni se je tržaški škof 'liJtg ^ teden spet vrnil med svoje ver-r%t- sgr. Lorenzo Bellomi je bil b°l'an letošnjega aprila, katinarsko Mjc n,Co pa je zapustil šele konec ju-S| ie ^ na Tirolsko, da bi hohn Ha svežem gorskem zraku po-° nabral moči. patično pripomnil, zakaj ne nosi kolarja. Ce bi bil njegov škof, bi... (Spadolini je bil, kljub odločni laičnosti, tudi osebno veren, kot je pokazal njegov pogreb, pa tudi zanimanje zgodovinarja za vlogo katoličanov v Italiji po risorgi-mentalnem obdobju). Zadnje srečanje je bilo lanskega prvega junija v Rimu v palači Madama, kjer sva bila skupno z deželnim tajnikom Ivom Jevnikar-jem na zanimivem in plodnem srečanju s predsednikom senata. Temu sva (skupno z obiskom pri predsedniku poslanske zbornice Napolitanu) nesla spomenico s podpisi za zajamčeno slovensko zastopstvo v izvoljenih telesih. O tem srečanju je pisec teh vrstic sicer že obširno poročal lani takoj zatem, zato se ne bom ponavljal. Vsekakor pa naj le ponovno poudarim kulturno in prijazno vzdušje, ki je spremljalo najin nadpo-lurni obisk pri predsedniku senata. Še posebej s podaritvijo monumentalne knjige o palači Madama osebnim posvetilom, prikaz prve originalne izdaje republiške ustave, pomen tega prostora za funkcije nadomestnega državnega poglavarja (kar je po ustavi predsednik visoke zbornice). Pa še vloga Mazzinija in njegovih Slovanskih pisem za prijateljstvo med narodi ob Jadranu, njegov lep spomin na Ljubljano itd. To vse mimo uradnega dela pogovora. Naj še spomnim na zaključni kratek televizijski pogovor, v katerem je sen. Spadolini potrdil pravico manjšine za zajamčeno zastopstvo. ie ic ie Giuseppe Mazzini, eden izmed očetov italijanskega Risorgi-menta, je bil gotovo med Italijani, ki je kar dobro poznal slovanski svet, kar kažejo njegove Let-tere slave. V tem delu odločno zagovarja nujnost prijateljstva in sožitja s slovenskim svetom ob Jadranu. Danes velja Mazzini za nekakega ideologa republikanske stranke, ki pa ni kaj posebno sledila prej omenjenim smernicam v našem deželnem okviru, čeprav je sicer sodelovala dolgo let tudi s slovensko stranko tako v občinskem, pokrajinskem in deželnem merilu in vsaj načelno sprejemala zahtevo po zaščiti. Rim pa je daleč... Giovanni Spadolini bo vsekakor ostal zapisan v analih sodobne italijanske politične zgodovine kot močna in odprta osebnost z državniškim pogledom in evropsko zavestjo — verjetno tudi po Mazzinijevem zgledu Giovine Europa. Kot takega se ga bomo tudi spominjali! Andrej Bratuž »Ignoranca ni nobena odlika, tudi m Messorija ne« Vittorio Messori nas spet preseneča s svojimi izjavami in nepoznavanjem zgodovine na balkanskih tleh. Po tistem grozovitem intervjuju, ki ga je lansko leto imel v dnevniku Cor-riere della Sera, ko je dejal, naj Zahod pusti klanje v Bosni mirno naprej, češ, da je že tako v naravi narodov na Balkanu, da se občasno med sabo koljejo, ko je dejal, da ni napadalca in ne napadenega in ne žrtve in ne krvnika, ampak samo vojskujoče se strani, ki imajo enake krivde. Sedaj prihaja na dan s podpisanim člankom v zadnji številki revije Panorama, ko ponovi svoje teze o svojem videnju vojne na Balkanu. Ko smo že pri njegovem lanskoletnem intervjuju, naj za kroniko povem še to, da je pisatelj Alojz Rebula priobčil članek v ljubljanski Družini na to temo. Pisatelj pravi, da sam intervjuja ni nikdar bral, da pa je dvomil v njegovo verodostojnost; ker je prijatelj Messorija, ga je kontaktiral in le-ta, da mu je odpisal, da ne odgovarja za svoje intervjuje, ker ga baje vsak dan pokliče veliko časnikarjev. Dejstvo pa je, da intervjuja v časniku Corriere della Sera Messori ni nikdar demantiral, kar je že samo zelo zgovorno dejstvo, saj Corriere ni nek podeželski listič. Tokrat pa objavlja Messori spet svoje videnje Balkana v že omenjeni reviji in na koncu članka je podpis Vittorio Messori. Tokrat torej ne gre za intervju, ampak za članek, ki je podpisan. Članek je naravnost grozljiv, saj si od katoliškega pisca, ki prodaja na milijone knjig o zgodovini krščanstva, ne moremo pričakovati razlage zgodovinskih dejstev na Balkanu z besedami železnega kanclerja Bismarcka, ki da je baje nekoč dejal takole: »Na Balkanu bo najbolj cenjeno preganjanje dolgočasja klanje med seboj, z veseljem bodo to počeli.« Tako začne Messori svojo razlago vojne v Bosni in še navede svojo znano teorijo, ki jo je že povedal za Corriere, češ da na Balkanu ni krvnika in ni žrtve, ampak da so vsi odgovorni za vse. Pa ne samo to! Ker postavlja Messori tudi Slovence na Balkan, se retorično vpraša, če smo zares civilen narod. Seveda da pridevnik civilni v narekovaj. Krivda Slovencev je po Messoriju v tem, da so v štiridesetdnevni zasedbi Trsta Slovenci napolnili kraške fojbe z ljudmi samo zato, ker so bili le-ti Italijani in mogoče tudi samo zato, ker niso bili komunisti. Da je res tako, pravi Vittorio Messori, je dovolj, če vprašaš starejše Tržačane, ki da vedo dosti povedati o tem. Tako je torej Messori, ki velja za enega najvplivnejših italijanskih katoliških publicistov, gotovo pa za najbolj uspešnega in tudi za človeka, ka- teremu so vrata v Vatikan na stežaj in vedno odprta. Prav sedaj namreč pripravlja veliko knjigo o papežu, ki bo izšla v milijonskih nakladah v vseh svetovnih jezikih, govori se že o nad dvajsetih prevodih. Kaj naj človek reče ob tako grobih in krivičnih posploševanjih, ki jih Messori navaja v Panorami. Tokrat Messori ne bo mogel reči, da »ni dal intervjuja«, ker je pod člankom sam podpisan, vsaj upam, da spet ne bo imel kaj povedati v svojo obrambo. Nekaj pa bi lahko povedal, namreč to, da zgodovine na Balkanu ne pozna, morda jo pozna le toliko, kolikor se je v šoli o njej učil, se pravi skoraj nič. In v takih primerih je moralna dolžnost vsakega pisca in zgodovinarja, da molči in ne daje nesmiselnih in krivičnih izjav, še posebno, če je znan, bogat, upoštevan in tako naprej. Tudi če se piše Vittorio Messori. Ignoranca namreč ni nobena častitljiva odlika, tudi za Messorija ne. Jurij Paljk * * * Najbolj aktualno vprašanje 4UIII D ugotoviti, da se že krepko čuti prisotnost Nacionalnega zavezništva oziroma misovskega gibanja v vladni večini. Na drugem mestu objavljamo izvajanja misovskega tržaškega prvaka Giacomellija, ki se tičejo tudi naše manjšine. Predstavniki tega zavezništva bodo ob sodelovanju tukajšnjih predstavnikov Berlusconijevega gibanja gotovo napeli vse sile, da se naša temeljna vprašanja ne bodo premaknila z mrtve točke. Misovci in njihovi prijatelji vztrajajo — kot znano — na stališču, da je naša slovenska manjšina že dovolj zaščitena in da bi novi ukrepi v njeno korist predstavljali privilegij. Prav zaradi tega postaja po našem mnenju zelo aktualno vprašanje novih političnih struktur znotraj slovenske manjšine v Italiji. Gre za nove organizacijske prijeme in predvsem za učinkovitejše organizacijske oblike, ki naj preprečijo predvsem nepotrebno trošenje sil in ki naj našim splošnim prizadevanjem zagotovijo uspeh. * * * V mirni vasici blizu Opčin, pri Banih, je konec prejšnjega tedna potekal tradicionalni praznik pod kostanji, so imeli v gosteh ugledno gostjo iz Rusije. Šlo je za nič manj kot hčerko predsednika Borisa Jelcina Tatjano, ki je bila v naših krajih na zasebnem obisku pri prijateljih in se je, kot je sama rekla, na našem Krasu odlično počutila. (foto D. Križmancii) se je Močnik ustavil predvsem pri predlogu Ssk, da bi osnovali Narodni svet Slovencev v Italiji, skupno vsemanjšinsko telo. Močnik je dalje poudaril, da bi uresničitev te zamisli pomenila velik korak naprej v iskanju enotnejših oblik delovanja in nastopanja Slovencev v Italiji, kar bi bilo bistvenega pomena tudi za uspešnejše uveljavljanje pravic slovenske manjšine. Predstavnik zunanjega ministrstva Republike Slovenije Tomaž Kunstelj pa je uvodoma zagotovil vsestransko podporo matice Slovencem po svetu in še posebej v Italiji, sicer pa je govoril predvsem o zapletih in težavah, ki se porajajo v odnosih med Slovenijo in Italijo. V tej zvezi je omenil vprašanja množičnega podeljevanja italijanskega državljanstva državljanom Republike Slovenije. O tem vprašanju je dejal, da te poteze ni mogoče razumeti kot prijateljsko gesto ter napovedal, da bo slovenska vlada nanjo znala odgovoriti na primeren način. V organizaciji dolinske sekcije Slovenske skupnosti Dobro obiskan »Naš praznik« v Zabrežcu pri Borštu Posnetek s praznika v Zabrežcu V Zabrežcu pri Borštu v dolinski občini je tamkajšnja sekcija Slovenske skupnosti tudi letos priredila vsakoletni »Naš praznik«, ki je potekal od 20. do 22. avgusta. Na prireditvenem prostoru se je vsak večer zbralo veliko ljudi, še posebno razveseljivo pa je bilo dejstvo, da so prav zadnjega dne prevladovali med udeleženci predvsem mladi. Igrala sta ansambla Krt iz Stranj pri Kamniku in Napoleon iz Kranja. V okviru kulturnega sporeda je v imenu gostiteljev spregovoril tajnik dolinske sekcije Slovenske skupnosti Sergij Mahnič, nato pa sta na oder stopila še predstavnik pokrajinskega tajništva stranke Peter Močnik ter gost iz Slovenije Tomaž Kunstelj, generalni sekretar slovenskega ministrstva za zunanje zadeve. Sergij Mahnič seje zaustavil predvsem pri krajevnih razmerah. Med drugim je govoril o občinskih volitvah, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Slovenska skupnost zagovarja stališče, je dejal, da bi politične sile sedanje upravne večine predstavile skupno listo in sicer na osnovi enakega dostojanstva. Pristavil je še, da lahko tudi Ssk predlaga kandidata za župana na teh volitvah. Namen takšne skupne liste bi bil v tem, je še poudaril Mahnič, da bi bodoča občinska uprava zagotavljala čim višjo raven zaščite slovenske manjšine, a tudi enakopravno sožitje z večinskim narodom. Dr. Peter Močnik je v svojem posegu najprej poudaril vednost tržaških pokrajinskih volitev, ki jih bodo po vsej verjetnosti razpisali za prihodnjo pomlad in ne jeseni, kot je sprva kazalo. Opozoril je na potrebo, da se Slovenska skupnost nanje dobro pripravi, upoštevajoč novosti, ki jih prinaša nedavna volilna reforma. Sicer pa Negativno stališče io gradbenih Pokrajinski odbor SKGZ je izrazil povsem negativno stališče do predvidenih novih gradbenih posegov v Borštiču pri Sv. Ivanu. Načrt o področjih za ljudske gradnje bi namreč popolnoma sprevrgel temeljne bivalne značilnosti rajona, ki so ga neupravičene gradnje že težko prizadele, poseg tržaške občine pa je tudi očitno neutemeljen glede na vztrajno upadanje števila prebivalstva v mestu. Obnašanje občinske uprave je nadalje v protislovju s sprejeto obvezo, da se za nove stanovanjske gradnje mesto ne bo širilo v periferijo, temveč bodo za to uporabljeni degradirani predeli mestnega jedra. Pokrajinsko vodstvo SKGZ je v zvezi s tem sklenilo vprašati za srečanje s tržaškim županom in zadolženimi odborniki, kajti več kot dovolj je tako strokovnih kot političnih argumentov, da občina revidira svoje stališče in s tem dokaže, da ne misli nadaljevati po poti prejšnjih uprav, ki so z neupravičenimi gradbenimi posegi povzročile mnogo škode. Trst, 24. avgusta 1994 zasvojenih z mamili veča, na .$e spregovorila dr. Vidonijeva, j pri tržaški Krajevni zdravst v enoti ukvarja z vprašanje#1 0 mil, in povedala, da se trem1^) obrača k njim po pomoč kaku1^, oseb, psiholog iz Gorice Peiet ^ mac pa je podal svojo izkušnl ^ Goriškem. Letno pride k P) ^ kakih 200 zasvojenih, veČiP^ iz vasi. Socialna delavka KrlS Martelanc pa je povedala P y svojih izkušenj, ki si jih je n.a p la z delom na nižjih, sred#)1 ^ višjih šolah. Dijaki, je dejak» o mamilih zelo dobro info^ 3Ji ni in marsikdo ima prijate*) tj-znance, ki so že bili ali pa s o a ku z drogo. Nekateri višjeŠo* so mamila tudi že sami p°sk Prireditve so potekale na Opčinah od 19. do 30. avgust Bogat spored za otroke in odrasli ob 15-letnici Sklada Mitja Čuk Pred nekaj dnevi so se v prijetnem okolju parka Finžgarjeve-ga doma na Opčinah zaključili »Dnevi Sklada Mitja Čuk«, nameni otrokom in odraslim. Organizatorji so se pošteno namučili, saj so pripravili res popoln in zelo natrpan spored. V skoraj dveh tednih trajajočem srečanju se je zgodilo marsikaj, dovolj časa je bilo za kulturno obogatitev, za strokovno izpopolnitev in za zabavo. Otroci so prišli na svoj račun, saj so imeli veliko časa in priložnosti za igranje s sovrstniki, odraslim udeležencem pa so prireditelji ponudili vrsto tako zanimivih kulturnih prireditev, razstav, koncertov in predavanj, da je bilo kar težko izbirati, kaj spremljati in kaj ne. V okviru dnevov ob 15-letnici Sklada Mitja Čuk, ki je s prostovoljnim delom peščice idealistov v tem času opravilo že ogromno nepogrešljivega dela za otroke v težavah in za prizadete, so bili na sporedu ogled dokumentarca z naslovom »Pomagajmo otro- kom« v režiji Marka Sosiča, ko certi, na katerih so igrali štev priznani izvajalci, l°g°Pe -^an-čaj pod vodstvom Mirjam h dut, nastopile so tudi razne g dališke skupine, pomembno go pa so imeli predvsem ' saj je vzporedno s temi Prv:e.et/ vami potekal tudi poletni cen ' ki se ga je udeležilo nad 60 o iz vse tržaške pokrajine. Pokroviteljstvo za to prireu1 ^ je nudila župnija sv. Jerneja Opčinah, tako da je bila pr° 5 vitev 15-letnice povezana tu praznovanjem farnega zavetn Zelo zanimiva je bila okrog miza z naslovom »Kajenje, a holizem - kolikšna je nevarnos ■ Govorili so zdravniki in razri1^, vedenci na tem področju. no srečanje je bilo posvečeno varnosti mamil, problemu, k1 deva tudi našo skupnost, čeP..g, si tega večkrat nismo pripra h ni priznati. Psihoterapevt io P i hiater Viljem Ščuka je posre<10 nekaj številčnih podatkov, lZ terih je razvidno, da se Šte Jelka Cvelbar govori udeležencem Dnevov Sklada Mitja Čuk no Nevred _ katoliške revije« številki katoliškega ted-stia ianske Cerkve Famiglia Cri-na vidnem mestu objavljen VJ '**»vju z znanim misovskim od-Uc! '2 Trsta in prvakom stranke meii'°Z' Alleanza Nazionale Giaco-nig yern- Tega človeka dobro poznalo <;? Vemo' da seje strup in mržnjo kolj °Vencev’ kjerkoli more in kadar->nu je dana možnost. Mislim pa, v tem intervjuju ta »gospod« S(J , a Preko vsake meje dobrega oku-fy,al šele demokratičnega dialoga, jijj , er‘m naj bi se tudi nova Finije-■ fanka, ki je sedaj v Berlusconi-vladi, zelo rada skriva, jacomelli v Famigli Cristiani ze- ™ P°ve, kako sam gleda na soško p . na Slovenijo in Hrva-lstjauUvk da bo Hrvaška razpadla, do k Sket italijanska, nekaj jo bo- "io o^x drugo pa da bo itak spet saje D • 0 nazaj v objem matere Itali-liko tem italijanski politiki ve-^ P^nagal »amico serbo di Krajina« I i prijatelj iz Krajine. a Slovenijo fašistični prvak iz 5^ a Pravi, da itak ne bo obstala, ker ki.° nasionila na Avstrijo in Italijo, lJ° bosta sčasoma razdelili. s|0 a nas pa so najhujši napadi na I, eflsko šolo v Italiji, ko Giacomel-h Privija dejstva, češ da slo-kh.1- v Trstu rešujejo samo slo-u^enc‘12 Slovenije, doda pa še ^ 0 nesramnih laži, ki jih skorajda Jre navajati. Seveda je sedaj vpra-(0j-v° Predvsem to, kako si lahko ka-ijet! ,a revija, ki je najbolj brana te-"nd ■ revija v Italiji, saj jo tiskajo v tu j^dijon izvodih in krepko preka-sj ?nkurenco Panorame in Espres-S! Inhko ta revija torej pri-dQ b\ tak grob napad na Slovence, ne k0‘ Pri tem navedla vsaj kako koli-pri0i °bjektivno mnenje. Grenak re z je v tem, da se človek ne moda t e, jti občutka, ko bere te stvari, P°dD i! d.aTjansko katoliško časopisje ?Jed« e mržnjo do Slovencev. Seta j ne morem posploševati, lahko pa ki. °.ZcjpiŠem, da takega intervjuja, nob eT že na kriminal, ne bi objavila Zttnna. u8ledna revija izven Italije. hvljtn'1’0 bt kilo tudi vedeti, zakaj ob-sih p° take stvari v tako kočljivih ča-s"io aconiellija sicer poznamo, ni-p°liff še poznali »njegove zunanje« e- Le-ta pa meji že na blaznost. Jurij Paljk l b4^ciia Slovenske skupnosti za Ob ’n'^abrežino čestita Sari in Mitji r°jstvu sina Jakoba. * * * stVo a^a družina Terčon je z roj-Iakoba postala popolna. Sre-s*aršem Sari in Mitji ob vese-Voto. °8°dku iskreno čestitamo, no-tiJ^čku pa želimo, da bi mu v nju vedno sijalo sonce. Uredništvo in uprava Novega lista Elena Benvenuto, članica Italijanskega vsedržavnega konzorcija (I.C.S.), enega od prirediteljev praznika na Opčinah, je povedala, da je bilo pri organizaciji te mednarodne prireditve nekaj težav. Sprva so mislili, da bi v kioskih lahko ponudili nekaj najbolj tipičnih jedi različnih narodov, zaradi strogih predpisov pa so se morali omejiti na hrano na žaru. Organizacija I.C.S. se ukvarja izključno s problemom bivše Jugoslavije. Pravzaprav je nastala s tem namenom, deluje pa v najpomembnejših mestih nekdanje jugoslovanske države. V Splitu in Beogradu ima ta organizacija tudi svoja urada, ki ju upravljajo prostovoljci. Težko je povedati, je še dejala Elena Benvenuto, koliko jugoslovanskih Coroninijeve slike o času, ki ga ni več V Gorici je čez poletje za obiskovalce odprt dvorec goriških grofov Coronini, v katerem je upravni svet Coroninijevega sklada že na začetku meseca junija odprl zanimivo likovno razstavo grofa Carla Coroninija. Kot je znano, je zadnji grof iz rodbine Coronini, Guglielmo Coronini - Cromberg, zapustil goriški občini vse svoje imetje in je zato razstava slik njegovega očeta Carla dejansko pravo odkritje za nepoznavalca te znamenite plemiške rodbine, ki je bila prisotna tudi na slovenskih tleh. Prav zato je likovna razstava slik Carla Coroninija dobro obis- SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA sporoča, da se začne reden pouk v ponedeljek, 19. septembra 1994. Učence, ki niso še potrdili vpisa za novo šolsko leto in tisti, ki se letos prvič vpisujejo, lahko to opravijo od 1. do 10. septembra 1994 na tajništvu šole. (tel. 0481/532163). Vpisovanja na oddelkih bodo: Števerjan — Sedejev dom, ponedeljek, 5.9. (od 18. do 19. ure) Podgora — Župnijska dvorana, torek, 6.9. (od 18. do 19. ure) Štandrež — Gregorčičev dom, sreda, 7.9. (od 18. do 19. ure) Sovodnje — Kulturni dom, četrtek, 8.9. (od 18. do 19. ure) Doberdob — Župnijska dvorana, petek, 9.9. (od 18. do 19. ure) Plešivo — Osnovna šola, četrtek, 16.9. (po šolski maši) Romjan — Sedež društva Jadro, sreda, 7.9. (od 8.30 do 9.30) Poučevali bodo naslednje instrumente: klavir, orgle, violino, violo, violončelo, kontrabas, kljunasto in prečno flavto, oboo, fagot, klarinet, trobento, pozavno, rog, saksofon, kitaro, harfo, harmoniko, in tolkala. Poleg instrumentov bo na šoli tudi pouk solopetja in vseh stranskih predmetov (teorija in solfeggio, harmonija, glasbena zgodovina) ter komorna igra, zborovsko petje in tečaj DO-MI-SOL za najmlajše. kana in bi si jo moral ogledati prav vsak Goričan, ki vsaj nekaj da na poznavanje lastnih korenin in zgodovine Goriške. Carlo Coronini je namreč živel v prejšnjem stoletju in je bil velik ljubitelj krajinarskega slikarstva, zato je tudi sam slikal in to kar dobro. Bil je pristaš tako imenovane veristične šole slikanja in so zato njegove krajine in vedute izrednega pomena za zgodovinarje, saj so veren prikaz Goriške in sosednjih krajev v prejšnjem stoletju, ko se še ni uveljavila fotografija. Carlo Coronini je moral biti zelo melanhoničen človek in to se v njegovem slikarstvu tudi vidi, saj je marsikatera slika otožna. Največ pa je slikal v Gorici in bližnji okolici, tako da se v Coroninije-vem dvorcu na Drevoredu 20. septembra pred nami vrstijo vedute Gorice, reke Soče, krajinar-skih motivov iz bližnjih Brd, seveda ne manjka dreves in raznih parkov. Prireditelji pa so razstavili tudi slike iz krajev, kjer je grof Carlo Coronini letoval ali pa imel svoja posestva. Coroninijeve slike pričajo o času, ki ga ni več, lahko pa bi rekli, da nekako prepričujejo gledalca, da je mit habsburškega sveta in takratnega življenja preživel vse vojne. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. V nedeljah pa si razstavo lahko ogledamo od 11. do 19. ure. Jurij Paljk Tridnevna prireditev je bila konec prejšnjega tedna na Opčinah »Svet se zabava« ali praznik za priseljence V Prosvetnem domu na Opčinah je bilo vzporedno s praznikom tudi nekaj srečanj, posvečenih problemom priseljencev (foto D. Križmančič Konec prejšnjega tedna se je v Prosvetnem domu na Opčinah zaključila mednarodna prireditev pod skupnim naslovom »Svet se zabava«. Organizirala so jo razna solidarnostna in mirovniška združenja, posvečena pa je bila vsem priseljencem v našem mestu — od Afričanov do Kitajcev, Albancev in beguncev, ki so se rešili iz jugoslovanskega pekla. Prireditelji so želeli probleme priseljencev iz daljnjih krajev, ki pripadajo različnim rasam, veroizpovedim in kulturnim izročilom, približati domačinom in jim omogočiti, da se tudi med seboj spoznajo in vzpostavijo prijateljski dialog, da se med vsemi splete vez solidarnosti. V kioskih so na Opčinah ponujali razne jedi na žaru — specialitete z različnih koncev in krajev sveta, priseljenci pa so tudi prodajali predmete, izdelane v njihovi domovini. Poleg tega je bilo v Prosvetnem domu nekaj predavanj. Eno je bilo posvečeno nekdanji Jugoslaviji, govor pa je bil predvsem o humanitarni pomoči ter sprejemanju in zaščiti vojnih begun- beguncev se trenutno nahaja v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Samo na sedežu I.C.S. se zglasi tedensko kakih 40 oseb, ki potrebujejo pomoč. Iz te- ga podatka je mogoče približno izračunati, da je v deželi FJK med prijavljenimi in neprijavljenimi kakih 10 tisoč beguncev iz bivše Jugoslavije. Srečanje za ovrednotenje agriturizma V raziskovalnem centru na Padričah bo v soboto, 10. septembra, na sporedu srečanje na temo: »Kmečki turizem: sredstvo za ovrednotenje kmetijstva in okolja na nerazvitih območjih«, ki ga prirejata Kmečka zveza in Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti. Ob 9.30 je na sporedu predavanje Slavka Škerlja, predsednika Združenja Zeleni Kras, ki bo udeležencem orisal delovanje te organizacije. O agriturizmu na goratih območjih bo nato spregovoril predstavnik Agriturističnega združenja Trento Antonio Pedron, predavali pa bodo še predsednik Vsedržavne zveze kmetov Dante Savorgnan in predsednik Vsedržavnega združenja Terranostra Eugenio Zaggia. Sledila bo razprava. Dan kasneje, 11. septembra, pa se bodo ljubitelji gorskih koles odpravili na agrituristično kolesarjenje po raznih kmetijskih obratih na Krasu. Odhod bo s kmetije Neva Radoviča, Nabrežina 138/a, kjer se bo popoldne izlet zaključil s pokušnjo raznih kmečkih pridelkov. / BANCA Dl CREDITO ZADRUŽNA , COOPERATIVO AURISINA NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju v četrtek, dne 1. septembra 1994, ob 19.00 uri in v drugem sklicanju v petek, 2. septembra 1994 ob 20.00 uri v dvorani SKD »Igo Gruden«, Nabrežina 89 z naslednjim DNEVNIM REDOM IZREDNI DEL: 1. Pregled in odobritev načrta za fuzijo Kmečko obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini — Zadružne banke v Nabrežini, zadruga z neom. zavezo, Nabrežina 106 s Hranilnico in posojilnico na Opčinah — Zadružno banko na Opčinah, zadrugo z neom. zavezo, Opčine, ul. Ricreatorio 2, (v smislu člena 2501 Civilnega zakonika). Odobritev zadružnega statuta in določitev pogojev ter postopka za združitev. Dodelitev pooblastil in tozadevni sklepi za izvedbo združitve. REDNI DEL: 1. Določitev odbornikov v upravni odbor novo nastale združene Zadružne banke. HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE ZADRUŽNA BANKA OPČINE vabi cenjene člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bosta v prvem sklicanju dne 2. septembra 1994, ob 18.00 uri in v drugem sklicanju v soboto, 3. septembra 1994 ob 20.00 uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio št. 1 z naslednjim DNEVNIM REDOM IZREDNI DEL: 1. Pregled in odobritev načrta za fuzijo Kmečko obrtne hranilnice in posojilnice — Zadružne banke v Nabrežini, Zadruga z neomejeno zavezo, Nabrežina 106 s Hranilnico in posojilnico — Zadružno banko na Opčinah, Zadruga z neomenjeno zavezo, Opčine, ulica Ricreatorio št. 2, (v smislu člena 2501 civilnega kodeksa). Odobritev zadružnega statuta in določitev pogojev ter postopka za združitev. Dodelitev pooblastil in tozadevni sklepi za izvedbo združitve. REDNI DEL: 1. Zvišanje števila odbornikov s tremi, ki jih predlaga nabrežinska Posojilnica v Upravni odbor novo nastale združene Zadružne banke. Narečna poezija Marije Mijot »Kaku reuno je u mladuste blo žeulenje. U'jske skuze te narbulša leta. Še kruha črnega je mrva bla n'n šteta. U smehe, juoke utruk, samo trpljenje.« V štirivrstičnici, ki takoj po mottu uvaja pesniško zbirko Souze jn smeh (1962), je pred kratkim preminula svetoivanska pesnica strnila svoj pogled na življenje, svojo življenjsko modrost, v izvirnih narečnih poezijah pa je z rahlim humorjem prikazala svetle in temne strani vsakdanjega predmestnega in vaškega življenja. Kajti življenjska pot pesnice, kulturne in prosvetne delavke Marije Mijo-tove se je odvijala med solzami in smehom, med težavami in radostjo slovenskih predmestnih ljudi in zlasti otrok. Mijotova se je rodila 23. maja 1902 pri Svetem Ivanu, se šolala na Ciril-Metodovi šoli in obiskovala dveletni trgovski tečaj. Kasneje se je preživljala kot prodajalka, šivilja in hišna pomočnica. S svojo osebnostjo in delovanjem je vidno zaznamovala zlasti obnavljanje kulturnega in prosvetnega življenja pri Svetem Ivanu po drugi svetovni vojni. Njena samosvoja pesniška žilica se je izražala preprosto, neposredno, v jeziku vsakdanjih pomenkov, v narečju, v klenih ljudskih metaforah. Kot je živela in delovala skromno in pogumno, tako je pesnica tiho odšla od nas v prvih avgustovskih dneh: v času natrpanih plaž in dopustniške mrzlice neznosnih pasjih dni. Ime Marije Mijotove je povezano predvsem s pojmom narečne poezije, o kateri Taras Kermauner v antologiji Poezija slovenskega zahoda ugotavlja, da »ni še našla poti v slovensko kulturno literarno zavest kot nekaj resnega, upoštevanja vrednega, dostojnega, ustreznega.« Ob tovrstni poeziji so se pojavljale in se še vedno pojavljajo težave in problemi pri zapisovanju narečnih glasov. Narečna poezija ima poseben čar kot izgovorjena beseda, živi v pogovoru med ljudmi, učinkuje neizumetničeno, domače, kot povezovalni element sicer ožje skupine ali skupnosti ljudi. Mijotova pa ni samo pesnica svetoivan-ske srenje, ki jo oživlja v pesmih o pustu, kresovih, semnju, ampak pesnica tržaške Primorske, pesnica, ki jo nekateri postavljajo ob bok Goričan-ki Ljubki Šorlijevi. Ob umetnici kažeta velik posluh za spevnost verza, za blagoglasnost in rime, obe poleg ljubezenskih poezij ter impresij ljubita zlasti otroško poezijo. Šorlijeva se dviga v višine z religiozno liriko, Mijotova pa ostaja na trdnih tleh, pri navadah in običajih, pri vsakdanjih pomenkih. Kritika je opozorila na njeno ljubezensko poezijo in na dejstvo, da bi težko našli pri pesnici literarne reminiscence. Izjemo predstavlja poezija Zap'ščena, ki spominja na Prešernovo Nezakonska mati. Marija Mijot je svoje pesmi objavljati po drugi svetovni vo)‘" Primorskem dnevniku, v revija . liv in Dan. V narečju je nastala enodejanka Slika iz življenja sv ivanskih manderjerjev (1959). 1 ška zbirka Souze jn smeh je iz» le decembra 1962 s spremno bes Vladimira Bartola, v ponatisu 19 vsebuje tudi esej Ivana Šavlija- » gem razdelku so zbrane otroške y mi, ki so med najlepšimi s'°ve^sto' mi tovrstnimi poezijami. V njih n , pajo živalice: miška, polžek, kos, . ha in neugnani otroci Pepček, j*1 . ka, Jožek, Miček, Marjanca in “rU ^ Igrivo in vedro se nam pred® lja podoba nervoznega polžka- »Pouiek teče po kanale, u sile z'bo je učale, z uojst je pala me še pipa, le z rogličke samo tipa. Zid buo muogo še naskuačet, srebra duaste še patuočet, dukr pride du salate, za pazdravet suaje brate." V mojem spominu bo ostala zlasti kot pesnica, ki je zn otroških poezijah pričarati spt° ^ nost, navihan ost in prvinskost o ^ Kajti v njihovem življenju je g° več smeha kot solz. ,, Majda Artač Sturl1' V Trstu se je pred nekaj dm’1’1 dil hrvaški veleposlanik v Rim“ vorin Rudolf. V občinski palači } sprejel župan Riccardo Illy, s ^ gostom pogovarjal predvsem 0 nosti sodelovanja med obema dt* ^ ma. Hrvaški veleposlanik je ,,0 V izrazil željo, da bi čimprej Prl J. Trstu do odprtja konzularnega stavništva. Poleg rimske ima ad Hrvaška svoje diplomatsko pted ništvo samo še v Milanu. * * * ^ Mednarodn i folklorni fest‘va^fllti' prejšnji teden zaključil v Gorici z go plesalcev iz Martinike, ki s° jpi' jeli trofejo »Castello di Gorizia"1 m* go uvrščeni Filipinci so prejeli ‘e. ujl manj. Folklorni natečaj v Goric1 J Mednarodna filmska u anes se začne v Benetkah 51. iz-svet na^eP^e8a filmskega festivala na Um ^ec^naroclna razstava filmske 12 ^tnost' b° v skoro dveh tednih do ve a S^U^a'a uresničiti nemogočo, a ar mogočo povezavo med lah-ioč' ’ ?ektakelskim in amerikanizira-^m°m, ki polni filmske dvora-enjln e'eži najvišjo TV gledanost na aneS,ran'' ter umetniškim, idejno-evfaZ'ran'm ua avtorskim snovanjem sko°Psk^a kova, ki ga lahko vidimo Ko;ai samo na festivalih ali ob nemo-^8 tel0ViZ''Skih no^n'^ urah, na Ved"0 Ze ute^-enem scenariju se napo-nišk -0 uveliavliena in nova zvezd-Scha Hrtena (npr. Harrison Ford, Ha 'j',arzene88er' Nicholson, Tom f1' k' bodo predstavila holly-Pri° Ske novosti- Ravno tako bodo Sp ni v tekmovalnem in drugih dob mn^1 sP°redih ugledni avtorji in fl Znanci beneške mostre: Ceh Sto ' Panec Bigas Luna, Oliver vs, e' Olmi. Na beneškem Lidu se gre ° 'eto sre^a tudi vse, kar leze in b0(jV ltaHjanskem filmu. Spomnili se S|.°aa Prerano umrlega igralca Mas-^ troisija z njegovim zadnjim fil-Poštar režiserja M. Radforda. m °8led bodo zadnja dela znanih avtorjev, npr. Bik Carla Mazija abja, Lamerica Giannija Amelia, ^ kot Resnično življenje An-1® Pl / v režiji Enza Monteleoneja. ^ b vsem naštetem bo privihrala pi^^bvalsko prizorišče običajna kopitu k>°kl:'kov' tokrat obnovljena gar-(a ra druge republike — predsednico eb vej parlamenta Pivetti in [j/^Uamiglio, ministri Fisichella, pr. ,r'0lri°, Fiori in podtajnik pri jen Sedstvu vlade Letta, ki je pristo-SpJa turizem in prireditve, kamor ljUcj.a tudi film. Upati je, da novi ^'.opremljeni tudi z menadžer-stariK 'zkušnjamH ne bodo ponovili s it . *n krokodiljih solz v zve-l0r(l r'z° italijanskega filma in Biena-^jveC' l'ePrav kljubuje konkurenci svetovnih festivalov, razpo- laga s proračunom deželnega odbor-ništva. Beneški festival je konec koncev obvezno in priljubljeno srečanje ne le za filmske delavce, časnikarje in strokovnjake, ampak še posebej za številno cinefilsko druščino, ki se za 10 dni preseli s kamperji, šotori in spalnimi vrečami iz cele Italije na Lido in tu skupno z razgretimi krajevnimi navijači polni dvorane, zlasti nočne projekcije najbolj spektakularnih filmov. In ostali? Tako RAI kot Fininvestove mreže Telepiu in Videomusic bodo sproti, tako rekoč sočasno posredovale intervjuje, posebne prenose, posnetke najvažnejših filmov, mondeno kroniko in ostale festivalske dogodke, tako da bomo lahko vsi spremljali v realnem času in iz domačega fotelja dogajanje in, kar je najvažneje, zakulisje tega edinstvenega medijskega dogodka. Davorin Devetak Zaskrbljenost zaradi podlega atentata v Celovcu Slovenci v Italiji so soglasno obsodili in tudi s precejšnjo zaskrbljenostjo prejeli vest o podlem dejanju v Celovcu proti tamkajšnji dvojezični šoli Karel Renner. V atentatu so bili, kot znano, ranjeni trije policisti, med temi eden hudo. Slovenska skupnost iz dežele Furlanije-julijske krajine je v tiskovnem poročilu najodločneje obsodila dejanje, »ki je očitno uperjeno proti slovenski manjšini v Avstriji, pa tudi proti mirnemu sožitju v obmejnem področju, v katerem ta narodnostna skupnost živi,« beremo v poročilu. Glavni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je obsodbo atentata posredoval avstrijski zvezni vladi prek avstrijskega konzulata v Trstu. V noti je poudaril nujnost, da avstrijske oblasti najresneje in najodločneje nastopijo proti nevarnim rušilcem omikanega in enakopravnega sožitja med narodi v samem osrčju Evrope, izrazil pa je tudi solidarnost z agenti javne varnosti, ki so bili v atentatu ranjeni. Tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza je krvavi dogodek najodločneje obsodila. »Sume, da gre za neonacistično akcijo, dovolj jasno potrjuje dejstvo, da je bil peklenski stroj nastavljen pred šolo, v kateri deluje prva pravno priznana dvojezična šola v Celovcu, za katero so si koroški Slovenci dolgo prizadevali«, je med drugim zapisano v tiskovni noti. SKGZ dalje ugotavlja, da se »atentat značilno uokvirja v serijo neonacističnih bombnih »podvigov« v Avstriji. O tem, da se poskuša zaostriti tudi odnos do manjšine, pa priča tudi eksplozivno pismo, ki je bilo pred nedavnim podtaknjeno predsedniku še nepriznanega društva Slovencev na avstrijskem Štajerskem«. Umrl je Just Vodopivec V torek, 16. avgusta, so na pokopališču v Zgoniku položili v grob uglednega domačina Justa Vodopivca. Umrl je v starosti 91 let. Od pokojnika se je ob odprtem grobu poslovil dr. Drago Legiša s temi besedami: »Preden Vas zemlja, naša blagoslovljena kraška, slovenska zemlja za vedno sprejme v svoje naročje, dovolite, da Vam v imenu našega kraške-ga občestva in predvsem v imenu Slovenske skupnosti spregovorim nekaj skromnih besed v zadnje slovo. Predvsem posredujem iskreno besedo javnega priznanja in zahvale za Vašo trojno zvestobo. Najprej za Vašo zvestobo zemlji, kar je prihajalo do izraza tako z njenim umnim obdelovanjem kot tudi z nečim drugim, česar se ne naučiš ne iz knjig, ne z obiskovanjem tečajev ne iz ust strokovnjakov, ampak le z govorico srca; zvestoba zemlji torej, ki je izvirala iz ljubezni; Priznanje dalje za zvestobo družini, tej temeljni in nenadomestljivi celici družbenega in narodovega življenja; priznanje končno za Vašo zvestobo ožjemu in širšemu občestvu, svojemu rodu, svojemu ljudstvu. To je zvestoba hkrati jeziku, izročilom, tradiciji, torej naši zgodovini, kulturi, omiki. To zvestobo ste pokazali tudi v najbolj kočljivih, najtežavnejših obdobjih svojega življenja: med črno diktaturo, ki je naše ljudstvo bila obsodila na narodno smrt; med drugo svetovno vojno, katere viharji so svoje smrtonosne vale pljusknili tudi v naše kraje; v razburkanih prvih povojnih letih, ko je bilo treba zastaviti vse sile za obnovo in prenovo naše ožje in širše domačije. S hvaležnostjo se Vas spominjamo, ko ste s tolikšnim čutom za odgovornost in s takšno marljivostjo nekaj let opravljali upraviteljske dolžnosti v občini. Spoštovani in dragi gospod Vodopivec, luč sveta ste zagledali na začet- ku našega dvajsetega stoletja, od tega sveta pa se poslavljate, ko manjka le nekaj let do konca stoletja. Veliko ste v svojem dolgem življenju videli, dobrega in slabega, veliko ste preizkusili. Nikdar pa niste izgubili kompasa, to je tiste priprave z magnetno iglo, ki določa strani neba. Pri sebi ste vedno ohranili kompas, ki Vam je usmerjal življenjsko pot. Odtod tudi Vaša trojna zvestoba, ki sem jo pravkar omenil. Z Vašo smrtjo je zares padel še en hrast na tem našem Krasu. V tolažbo in uteho pa nam je dejstvo, da rastejo tudi po Vaši zaslugi novi hrasti, katerih široke krošnje nam dajejo varstvo, da nas ni strah za prihodnost. Hvala Vam tudi za to. Ko se klanjamo Vašemu liku, Vam zagotavljamo, da Vas bomo ohranili v trajnem spominu. Gospe vdovi, hčerki in sinovoma ter vsem sorodnikom izrekam globoko občuteno sožalje. Rajnemu pa naj bo lahka domača zemlja in naj počiva v božjem Janko Jež (5) SPOMINI (Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji) ln Prepeluh 0 Rotarjevi zaslugi sem spoznal Albina Prepeluha. Sprejel me je v svoji 111 til! i _ • _m moči i orjliovcl/itvi in -oj, v tiskarni ob Ljubljanici na Cojzovem nabrežju med Čevljarskim in ;ost°V'm mostom. Za mizo je stoloval njegov portret v skoraj naravni veli->red našega impresionističnega slikarja Vavpotiča. Iz mojih uvodnih •el s‘avitvenih besed je izvedel, da je pred njim primorski študent, ki je pri-\e Trsta v Ljubljano s trebuhom za kruhom in obenem željan univerzitetni! ‘Piome. Francoščino sem še precej dobro znal. Tega jezika sem se vestno \ja gimnaziji. Kmalu sem začel brati razne francoske liste in se lotil bra-aj | nj zahtevnih literarnih tekstov. Že v Trstu sem kot srednješolec poma-* Zadrege dijakom, ki so slabše uspevali ali pa imeli celo popravni izpit iz tega jezika. Po Čotarjevem nasvetu si je bil Prepeluh nabavil slovnico, sestavljeno po znani Berlitzovi metodi. Učil sem ga v tiskarniški knjižnici poleg stavnice. Delala sva intenzivno skoraj eno leto, tako da je lahko za silo bral francoske časopise in že sestavljal pisma. Dopisoval si je namreč s številnimi francoskimi politiki. S Čotarjem se je bil namreč že mnogo naučil. Maršal Svetozar Borojevič Iz vsakodnevnih pogovorov s Prepeluhom sem se marsičesa naučil. Predvsem sem občudoval njegov mirni pogovorni pristop, rad se je nasmehnil in odgovarjal na moja vprašanja o svojih političnih izkustvih. Medtem sem že izvedel, da piše spomine na prevratno dobo po prvi svetovni vojni. Kot član prve slovenske vlade v Ljubljani se je zavedal usodne napake, ki jo je vlada zagrešila v odnosu do avstrijskega maršala Svetozarja Borojeviča. Kdo je bil ta slavni maršal? Po rodu je bil Hrvat. Med prvo svetovno vojno je dosegel najvišji čin v avstroogrski armadi. Dne 27. maja 1915 je postal poveljnik armade na Soči. Zadržal je prvi italijanski napad in odbil vseh enajst italijanskih ofenziv maršala Luigija Cadorne. Slednjega je zamenjal maršal Armando Diaz, ki je zadržal avstrijsko protiofenzivo šele na reki Piave v oktobru 1917. Italija je medtem dobila okrepitve zahodnih zaveznikov, med katere so spadali tudi češki legionarji. Zato se je moral Borojevič umakniti na prvotne položaje na Goriškem. Frontno poveljstvo je imel na utrjenem Sv. Paziti pa je treba, da bo grozdje resnično zrelo Trgatev bo letos teden dni prej Letošnje vremenske razmere so bile take, da je grozdje hitreje zorelo, zato je mogoče napovedati vsaj za teden dni bolj zgodno trgatev kot prejšnja leta. Dež, ki smo ga dočakali pred tednom dni, je odpravil nevarnost suše, ki starejših vinogradov, zasajenih na globljih in močnih tleh, ni prizadela, precej škode pa je dolga letošnja suša povzročila v mladih vinogradih oziroma tistih, ki so bili zasajeni na bolj plitvih tleh. Dolgo obdobje brez padavin je seveda pustilo posledice na zgodnejših belih sortah, kasnejše sorte pa bodo, po padavinah minulih dni, imele še dovolj časa, da bodo nadoknadile zamujeno. Upati je, da bomo imeli v septembru še dovolj toplih in sončnih dni, da bo zorenje lepo napredovalo. Suša ponavadi vpliva ne le na sladkorno stopnjo v grozdju, ampak izrazito padejo tudi razne sadne kisline, ki pa so velikega pomena za ohranjanje kvalitete vina. Pregledi, ki jih bodo izvedenci začeli opravljati v prihodnjih dneh, bodo pokazali, kakšno je dejansko stanje in kdaj bo torej najbolj ugoden čas za trgatev. Na splošno pa ne bo odveč poudariti, da moramo paziti, da bomo pobirali resnično zrelo grozdje, kajti le tako grozdje da^ tudi polno in harmonično vino. Zal se velikokrat zgodi, da gredo nekateri prezgodaj v vinograd, v strahu, da bi pridelek uničili toča, ptice ali možna gniloba. Le v slednjem primeru bodo pohiteli s trgatvijo, drugače pa bomo čakali na najbolj ugodne razmere med sladkorjem in kislino. Na trgatev se moramo torej že pripravljati. V prvi vrsti počistimo klet oziroma prostor, v kate- rem sprejemamo in predelujemo grozdje. Še najbolj preprosto in učinkovito je, če klet prebelimo z apnom, ki je tudi odlično razkužilo. Posebno pozorno moramo počistiti vso posodo in orodje, ki bo prišlo v stik z grozdjem, saj je mošt izredno dovzeten asimilator vseh slabih vonjev in okusov. Leseno posodo moramo seveda namočiti, da ne bo puščala, in jo temeljito očistiti. V primeru, da je to potrebno, jo bomo tudi pre-parili, s čimer bomo na najbolj temeljit način razkužili notranjost soda. Sicer se v kletarstvu vse bolj uporablja posodo iz umetne mase ali plastike oziroma in nerjavečega jekla. Tako so lesene brente in brentače zamenjale plastične, vse bolj pa se uveljavljajo plastični zabojčki za prevoz grozdja, ki so se izkazali kot zelo primerni, ker se v njih grozdje ne stisne in se torej proces oksidacije ne začne že v vinogradu. Poleg tega so zabojčki lahki in jih lahko hitro očistimo. Mnogi tudi prevažajo grozdje v prikolici, ki jo prekrijejo s plastično foljo. Tudi v tem primeru moramo bodisi prikolico kot plastično platno temeljito počistiti in tudi razkužiti. Izkazalo se je, da je še najbolj primerna uporaba nekaterih tekočih detergentov. V tem primeru pa moramo paziti, da posodo temeljito izplaknemo, da ne bi na površini strojev in posode ostalo razkužilo. Počistiti bomo morali tudi stiskalnico in drozgalnico, pompo in vse ostalo orodje, ki ga bomo potrebovali pri delu. Prav je, da se tega lotimo čimprej, da ne bi v dneh, ko bi morali začeti s trgatvijo, šele mislili, kaj vse je treba narediti. Vire antičnih in srednjeveških avtorjev je raziskal dr. Rajko Zbirk Zgodovinskega čas Dvanajsta Zbirka Zgodovinskega časopisa, ki ga v Ljubljani izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je v celoti posvečena 1600-letnici najpomembnejše bitke, ki se je odigrala na ozemlju Slovenije. V Vipavski dolini sta se namreč 5. in 6. septembra 394 spopadla cesarja Teodozij in zadnji poganski proticesar Evgenij. S porazom in smrtjo slednjega se je krščanstvo dokončno utrdilo kot religija Rimskega imperija. Znamenita bitka pri Fri-gidu je torej bistveno vplivala na nadaljnjo evropsko in tudi svetovno zgodovino. Potek dogodkov po virih zgodovinarjev tistega časa in kasnejših obdobij, pomen in posledice, ki so sledile izidu bitke, je v pravkar izšli reviji analiziral dr. Rajko Bratož, profesor antične zgodovine na ljubljanski univerzi. Izid revije je posvečen bližnji obletnici in mednarodnemu znanstvenemu simpoziju, ki bo ob tem potekal od 4. do 10. septembra v Ajdovščini pod naslovom »Zahodni Ilirik in Se- verovzhodna Italija v poznorirnsK bi«. Prav v tem času pa so na VifH skem že bile razne prireditve ob 1 letnici bitke pri Frigidu. , ■ Dr. Bratož v svoji raziskavi M prej omenja latinske avtorje, ki $° veli v času, ko se je bitka °d‘gra.ar. Ije omenja poročila grških zgodovt jev iz prve polovice 5. stoletja uj y hovih posnemovalcev do začeti® stoletja, poznoantične latinske Pjrl. ke o bitki (leta 400-580), PoroU ^ zantinskih kronistov in cerkvenih dovinarjev od 9. do 14. stoletja te ^ srednjeveške zahodne pisce od o-14. stoletja. Povzetek spopada v pavski dolini pred 1600 leti je n " san tudi v nemščini. * * * V Gradišču na Goriškem bod° tamkajšnji deželni galeriji 9- sep' bra odprli antološko razstavo de k ar j a Avgusta Černigoja. Ogledf1 bo mogoče kakih 160 skic, risb iaj j 'm1 kanic tega velikega slikarja, nepogrešljiv učitelj tudi za >n mlajše umetnike. Dela, razS*aVfea} v Gradišču, so iz njegovega štirideset let j a od leta 1930 do l NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI UST* Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar' Helena Jovanovič, Drago Legi& (g'avnl in odgovorni urednik), Miro 0ppe*’j Saša Rudolf, Marko Tavčar in Eg> '1 Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst tel. 0401772151. Član llv Združenje periodični " tiska v Italiji Mihaelu, zaledni štab pa je bil v Postojni. Po porazu avstroogrske armade in po razpadu cesarstva je prosil vlado v Ljubljani, naj mu dovoli prihod v Slovenijo, da bi ustavil avstrijske vojake, ki so se v neredu vračali domov, in da bi z reorganizirano vojsko skušal zaustaviti napredovanje italijanske vojske po slovenskem ozemlju. V Ljubljani so njegovo prošnjo zavrnili, ker mu niso zaupali. Da so mu delali krivico izhaja tudi iz naslednjega podatka, ki ni znan. Ob prevratku se je maršal Borojevič nekaj časa zadržal v Postojni na svoji štabni komandi. Čakal je na odgovor iz Ljubljane. Vsak dan se je sprehajal po Soviču, z gozdom pokritem hribu nad Postojno. Pot ga je vodila ob vznožju za hišo, kjer je bivala moja sestrična Ivanka Bizjak, ki je bila prostovoljna bolničarka v vojaškem lazaretu v Postojni. Zjutraj se je navadno zadrževala na vrtu in tako spoznala maršala Borojeviča, ki se je vzpenjal na Sovič. Rad je z njo pokramljal. Nekega jutra ga je videla, kako je prihajal počasi s pismom v roki in jokal. Poslovil se je od nje in povedal, da se vrača v Avstrijo, vendar ne skozi Ljubljano, ker mu je slovenska vlada prepovedala prihod na slovensko ozemlje. Mislim, da je bil maršal Borojevič vreden našega zaupanja, saj ga je zagrebška univerza počastila s častnim doktoratom. Borojevič je umrl v Celovcu. Pokopan je na Dunaju. Že med vojno so mu postavili spomenik v Koprivi na Krasu in Sežana ga je imenovala za častnega meščana, ker se je izkazal kot branilec slovenske zemlje. Kot vojak je bil Borojevič energičen, vztrajen in neizprosen. Žal je bilo pod njegovim poveljstvom prelito veliko slovenske, hrvaške in bosanske krvi, saj je vsa soška fronta en sam »slovenskih fantov grob«. Ker sem v tem poglavju o maršalu Borojeviču omenil sestrično Tvafl sjj naj mi bo dovoljeno povedati še kaj o Ježevi rodovini, ki je v Postojni po liniji trdno zakoreninjena. Sredi prejšnjega stoletja sta se z zaselka ]ezeV°^ Nanosu preselila v Strmico dva Ježa, stric in nečak. Poročila sta se z dve. z sestrama Jenčkove družine. Postali so pridni in delavni kmetje in trg0 lesom. Mati mojega očeta se je proti koncu stoletja preselila k hčerki N ^ v Postojno. Ta se je poročila z bogatim gruntarjem iz Majlanda Bizjakom-radi ugleda, ki ga je užival, je bil do smrti poveljnik postojnskih gasilce''" je visoke postave in imel velike brke. Zares je bil lep, ko si je nadel bleš ^ čelado, ob bok pritrdil poklicno sekiro in v lepi modri uniformi korak čelu svojih gasilcev v povorki po postojnskih cestah. po- stara mati si je pri preselitvi iz Strmice v Postojno kot preužitek zag vila simbolično vrečo hrušk z domačega vrta v Strmici, kjer še danes to čno sameva in rodi. ^ Pri vsakokratnem obisku v Strmici rad stopam pod to hruško, ki j1 s ^S/ nes pravijo materna hruška. Pri pisanju teh vrstic me prešinja spomin na ^ ko sem kot otrok zvečer stal z očetom pod to hruško ob ognju, kjer so P . polhe, ki so številno gnezdili v hruškovem objemu. Lov na polhe je a ^jj šel v pozabo. Prav tako so šle v pozabo polhovke, s katerimi so se P°nfafi-naši dedje. Nekega večera sem z nekaterimi bratranci in sestričnami (J0^.^ ca, Francka, Pavla, Janko, Mimica) sedel na stolčkih na odprtem ognjišču o tlečega ognja. Stara mati pa nam je zaverovano govorila ne o vilah ali pa^ p0-marveč o žandarjih in ravbarjih, ki so se podili in lovili po gozdovih me g stojno, Ravberkomando in Strmco v času, ko je tod še cvetelo tihotap s konji, tobakom in cekini. '