j Posamema številka 30 vfnarjeT. Štev, 90. \ V iiubHani. v petek dne 2. mala 1919. Leto I. VEČERNI LIST « M>Jt> ;*)« , K 30 —v m pol let« . C m.',? CeSr‘ I«# • » 15.—, „ en mesec . 5-~. “'romro la oeraknlitoe: Kopitarje™ alka Jtw. 9, laieton Ste». 58. ------------------------------------ — NEODVISEN DNiVNsn | loseratt: Cmibupna (leiitvrsta (72 mm Snfa ta 3 im aUoia ali rie prostor) n enkrat po K MO. — Poslano: Enostelpna patitmta K V—s — likala «sal imenUl natHrfi* tn pran.'!ka. ek 2. ort dopsMm Zažari priznavajo teritorialne zahteve obmejnih držav. o. LDU Budimpešta, 1. maja. (Brezžično) ■v«em delavskim strankam svetal Ml suio tlanes odposlali čelioslovaški, jugoslovanski n romunski vladi nastopno noto. Go-p LDU Rim, 30, aprila. DKU Pri včerajš-»ji seji italijanske zbornice je zagovarjal Orlando svoje zastopanje na pariški konfe-tenci, Dejal je, da je govoril 14. akrila dvakrat zelo temeljito z Wilsonom. Wilson da Jnu je izročil j)ri tej priliki memorandum ameriške vlade, ki ga pa ni mogel zadovoljiti. Wilson mu je obljubil, da položaj preišče, da Italijanom eventuelno ustreže. Položaj pa se je poslabšal, ko je izšla znana WiIsonova spomenica v pariškem časopisju, Angleška in Francija sta primorani držati se določil londonske pogodbe. Glede Načrt zveze narodov sprelet. Ženeva sedež zveze narodov. LDU Bern, 30, aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Plenarna seja mirovne konference sc je pričela pod predsedstvo^ Clemenceauja (in v prisotnosti Wilsona in Lloyd Georgea. JNavzoče so bile vse delegacije razven italijanske. Na dnevnem redu je bilo pred-irsem odobrenje zapisnika, ki ga je sesta- li svet četvorice, potem poročilo komisije za zvezo narodov, razprava o hekate-*ih člankih nanašajočih sc na delavsko Boji na Koroškem. osamljen v tej borbi, kakor skušajo to dokazovati v Rimu, To potrjuje tudi poročilo angleškega dopisnega urada, ki javlja iz poluradnega vira, da se Lloyd George in Clemenceau v vprašanju Reke popolnoma strinjata z Wilsonom. Balfour je poslal Orlandu noto, v kateri ga obvešča o teh dejstvih, »Chicago Tribune« pripominja k tej vesti, da se bo moral končno tudi Orlando pridružiti naziranju Iroiice, roki z Italijani. ' razzdružiti. Ohlajenje prijateljstva med njima bf pomenilo katastrofo za latinsko kulturo in za vse človeštvo. Francija, zvesta svojim obveznostim, svojim simpatijam in svojim tradicijam, bo nastopala roko v roki z Italijani. Reke pa ne moreta pristati na itaiiianske zahteve. Nadaljeval jo, da bi imela Italija razmeroma s tem, kar so dosegle druge velesile, še vedno manjše število ljudi tujih nniodnosti na svojem pridobljenem ozemlju, kakor druge držove, ki so nastale pred flli med vojsko. Orlandov govor je bil spre.et z navdušenim odcbiavanjera, LDU Pariz, 30. aprila. Brezžično, Francoski listi so po večini mnenja, da dovo-ljuje govor, ki ga je imel Orlando'v torek, upanje, da se reši jadransko vprašanje mirnim polom. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 'i. maja ob 9. uri dopoldne iz uradnega vi-ar&t V odseku Velikovec smo odbili v teku zakonodajo, ki naj se sprejmejo v mirovno pogodbo, kakor tudi dodatna določba, katero je predlagal sir Robert Gorden in osnutki členov mirovne pogodbe, katere je izdal redakcijski odsek mirovne konfe-rence po navodilih sveta četvorice in ki se tičejo splošnih interesov, Nato so pretresali poročilo komisije za odgovornost. Načrt o zvezi narodov je bil sprejet v ko-nečno veljavni obliki in Ženeva določena za sedež zveze nabodov. 30, aprila napade Nemcev od Sv. Štefana v smeri proti Ovšenicam in Orliči vasi, Istotako smo odbili posamezne patrole v vzhodnem delu tega. .odseka, ' Na ostali fronti nobenih važnejših dogodkov- : Ljubljanski dopisni urad poroča ^ dn$ 2. maja ob osmih zjutraj iz uradnega vira? 1. maja dopoldne je metal nemški Ietalefl bombe na Sinčo ves, 1, maja je samo pf» Veilkovcu delovala nemška artiljerija. Pr* Velikovcu in Podroščkn ni bilo bojev pehote. Na I.jubvi)u srno odbiti na dveh •»«* s!;ii sovražne patrole. Zssedanis Ogrske. LDU Proga, 29. apriln, (ČTU). Prodi* rajoča rtimunska armada se sedaj na!'?-!-* v bližini naše črte. Severna skupina P°® poveljstvom gen, Olteanu koraka proti železniškemu križišču Satoralja-Ujhely. * • sest tega strateškega in gospodarske^1 križišča je velike važnosti. Druga runuin-sku. skupina pod generalom Motora )' ločila ententa med romunsko demarkaci) sko črto in madjarskimi postojankr.«'1* Francoske čete prodirajo vzhodno od se, na zapadu korakajo SHS divizije. « naši črti se je razvil kratek boj, Sovrazfl® čete so zapustile Kalando, pač pa s° ,s madžarske sile v Ba!assa-Gyarmatu oj*’ čile za eno stotnijo. Pri Frsek-Ujvarti madžarski letalec metal letake, ki P03^ j ljajo vojake, naj se uprejo. Med sovrag nimi četami se opaža velika nezadovor nost in desorganizacija. Med našimi med sovražnimi postojankami sc razda!) vedno veča, ker Madjari izpraznjujejo svo* ! je varnostne naprave. LDU Praga, 30. aprila. (ČTU). Prodirajoče rumunske čete so dospele do naoj® postojank. General Hennequc, poveljn* čehoslovaških cet, je včeraj posetil Csafl! in se je posvetoval z rumunskim poveljnikom o položaju, Čehoslovaške straže s® v stiku z romunskimi vojaki pri Munkač1*') Madjari so pri železniški postaji Nag' Surany pokvarili progo, kar je povzroči*®' da je iz Komarna prihajajoči tovorni vJa skočil iz tira. Pri postaji Palcs (7 km Ersek-Ujvarja) so razstrelili del železi’1' ške proge. Tudi telefonska proga je P. škodovana. Na mostu čez Ipolo pri je madžarska rdeča garda vrgla n3St<_! stražam zavoj komunističnih časopis°y< so jih naši vojaki ob prisotnosti Madjaf® demonstrativno sežgali. Ozemlje, ki so 1 zasedli Madjari, stražijo naše čete in s™*, tijo prebivalstvo pred nasiljem, Povs®® vzpostavljamo red in mir. LDU Dunaj, 30. aprila. (ČTU). sko vojno poročilo z dne 29. t, m.: Vž«10*.-na fronta: Osmi dau premirja (zadnji J?, — Zapadna fronta: S pomočjo naše Ierije smo danes nadaljevali pripravlp ^ dela za prevoz naših čet čez Tiso. ™ — jari so se skušali upirati. Pomagajo 15 Čehi, ki prodirajo iz Košič proti jugu- LDU Pariz, 1, maja. (Brezžično-) , Bazla javljajo: OKU brzojavlja iz i* pešte: Rumunske čete so se prib»1*fV dolnjemu teku rek Kfirosa in HortobagV vzhodno mesta Karczaga. Z oziroin znatno številno premoč ža aovražnika . se morale naše čete 'umakniti. ’2,°Tjl Tokaja so se madjarske čete, ki so mostftče pri Rakamazu, umaknile 0**^ jjOvražno premočjo na zapadni breg Tise. vehi so napadli z neznatnimi silami vz-' "Odno Ssapa, pri mostu čez Latorczo in v Jernadski dolini južno Hidas-Nemetyja. Or. Korošec v Dalmaciji. LDU Split, 1. maja. DDU Minister dr. ? rc5ec je davi odpotovul z ameriškim jOvcem podmornikom v Dubrovnik, Pri od-icdu so ga pozdravili predsednik vlade dr, ,st.eli. polkovnik Kostič, dr, Ivic in so-mi-djeniki njegove stranke. državno posojilo. LDU Belgrad, 30,/aprila. (DDU) Fi-ministrstvo objavlja: V številki z dne 24. aprila piše »Obzor«, da finančni jBinister zahteva notranje posojilo 200 mi- ■ ijcnov kron in vprašuje, ali ima pravico zOiiievati posojilo brez odobritve paria-nienta. Za prvih 300 milijono\' je dobil do-,Vo;:en;e od srbske skupščine, za to posojilo pa od nikogar, veli »Obzor«. To pa ni res, * o zakonu o izrednem kreditu 130 milijo, v dinarjev je finančni minister .izrecno pooelaščen, da more po odobritvi ministrskega sveta v svrho kritja izdatkov, v kolikor redni dohodki ne bodo zadostova-■i najeti posojilo s kratkim rokom bodisi * nakaznicami ali menicami, bodisi z boni lhe,vrie državne blagajnice, izdanimi v ta -namen. Morebiti te vesti »Obzorove« ne n* dementirali, ako ne bi bda objavljena v v3E;i podpisovanja državnih bonov in bi j označujoč posojilo kot brezpraven ' L' 'l-'ančnega ministra, motiti uspeh ood-.Pisovanja. Mirovna- pogodba ^ Nemčijo. LDU,Pariz, 1, ma;a (Brezžičrfb.) Temp POroča, da še ni določen dan, kdaj bo nemširim pot biaščencen- izročena mirovna pogodba. Najbrž pogodba pred ponedeljkom ne bo izročena. Pooblastila nemških delegatov pregleduje komisija, ki ji nače-e Jules Canibon, Redakcija besedila mirovne pogodbe je skoro že dovršena in hsk mirovne pogodbe v končnoveljavni m *e Pr*čel v francoskem in angle- v?.m ieziku. Mirovna pogodba se tiska v °bliki četverke in bo imela približno 350 tirani, LDU Lyon, 1, maja. (Brezžično.) Svet wojice je v svoji torkovi seji odobril člane •»»rovne pogodbe, ki določa o, da se mora fNemčija odpovedati vsem pravicam, ki jih J® linela do Luksemburške, Znano je, da se ^ipčija v vojski leta 1870—1871 polaga luksemburških železnic ter jih,potem Porabljala v zmislu pogodbe, sklenjene £./. u^ia 1872. Ta pogodba je torej z dolo-nove mirovne pogodbe razveljavljena. 4 Prvi mai na Češkem. _ LDU Praga, 1, maja. (ČTU). Minister a narodno brambo, Klofač, je na prebivalstvo izdal proglas, kjer slavi prvi maj prvi praznik dela v novi, svobodni državi. Doslej je češld narod praznoval ta Paznik pod habsburškim jarmom, Narod je strl okove in praznuje ta dan pod svobodnim solncem. Praznik dela je praznik češke slovaškega junaštva. Cilj še ni dosežen. Potrpeti je treba še malo časa. Proglas končuje z besedami: »Posnemajte svoje brate-legionarje, ki še niso odložili orožja in s sodelovanjem naših velikih zaveznikov dograjajo novo stavbo svobodne čehoslovaške republike! Zaupajte v svoje junaštvo, ki ste ga dokazali tekem vojne!« Ministter Klofač je tudi na legionarje naslovil proglas, kjer pravi med drugim: »Pozdravljam Vas, bratje, na dan prvega majnika, ki ga praznujemo v svobedni domovini! S svojim junaštvom ste dokazali, kaj premore čehoslovaško junaštvo. Osvobodili ste svoj nared, in zato Vam bo le-ta hvaležen. Še se niso povrnili vsi, ki so pomagali graditi stavbo nove domovine. Bratje iz Sibirije se povrnejo kmalu, in potem nam je gotova večna svoboda, o tem sem preverjen!« LDU Praga, 1. maja. (ČTU). Minister za narodno brambo Klofač je izdal na če-hoslovaške čete sledeče povelje: Prvi majnik je praznik demokracije, Ta dan se praznuj s predavanji, vsled česar odrejam, da ima ena petina vojaštva dopoldne prosto, da se more udeležiti predavanj. Popoldne bodi, v kolikor to dopušča služba, prost, da se more vojaštvo udeležiti slavnosti prvega majnika. Kalmska Mzarka m Reki. ^ LDU Pariz, 30. aprila, (ČTU) Pariška izdaja lista »Daily Mail« poroča iz baje dobrega vira, da je Italija poslala oklopno križarko »San Giorgio« v Reko. Zvez& med Francijo, Anglijo in LDU Wasbmg'oo, 30. aprila. (ČTU) Iz Bamberga poročajo: Obroč okoli Mo-nakovega se vedno bolj zožuje. Ravnokar je dospelo poročilo, da je Dachau v rokah vladnih čet, pri čemer je bilo ujetih mnogo rdečih gardistov. Po zadnjih poročilih je-komunistična armada v popolnem razsulu. Generala Bolhmer in Marvvitz sta bila aretirana kot talca. Kolodvor so proglasili za nevtralen. mm, . LDU Pariz, 30. aprila. Svet trojice je sklenil, da se mora prisoditi v mirovni pogodbi Kiaučau Japonski. Japonska bi vrnila Kiaučau Kitajski pod posebnimi pogoji. Sodišče za Uillema. LDU Pariz, 1. maja. (Brezžično), Iz Washingtona poročajo: V vladnih krogih se govori, da bo določen za amerikanske-ga člana mednarodnega sodišča, čigar naloga bo soditi Viljema II., mr. William Ho-ward Taft, ali pa mr. Char, Evans Hughes. Tudi senator Elihuroot prihaja v poštev za to mesto. Kot angleškega člana tega sodnega dvora smatrajo splošno lorda Readin-ga, sedanjega angleškega poslanika v Was- hingtonu. Pravijo, da bo poslovalo to sodi. šče v Ženevi in bo sestajalo iz pet sodni« kov, od katerih bodo določile enega Zedinjene države, po enega Angleška, Fran« cija, Italija in Japonska. Zrijnskc-frankopanska slovesnost v Beigradu. LDU Belgrad, 30. aprila. DDU Danes so bili v saborni cerkvi svečani obredi za Zrinjskim in Frankopanom, Prisotno je bil® njegovo krak. visočanstvo prestolonaslednik Aleksander, vse najvišje državno predstavništvo in ogromno število prebivalstva vseh slojev. Občina je prispevala 30.000 K za spomenik in imenovala eno izmed naj« lepših ulic po njiju imenih. Peklenski stroji. LDU Washington, 30, aprila. (D um KU) Reuterjev urad poroča, da so našle poštne oblasti 17 peklenskih strojev, ki so bili naslovljeni na visoke uradnike, med njimi člane kabipeta. 4"„ državnem posojilu ie denar najbolj varno naložen! Iz pokrajine. k Osebna vest. G. dr. K, Hinterlech-herja, rudarstvenega svetnika in bivšega šefgeologa nekdanjega c, kr. geološkega državnega zavoda na Dunaju, je izvolila češka akamedija znanosti za svojega pravega člana. Kakor čujemo, hočejo poklicat! Čehi g. svetnika v direktorij bodočega svojega geološkega državnega zaVoda v Prage z izrecnim nalogom, da organizira tam t«f zavod. k Vsa društva in korporacije na Koroškem in bližnjem štajerskem opozarjamo na veliko narodno slavnost, ki se vrši dne 18. maja 1919 v Guštanju na Koroškem, Prosi se, da se vzame ta dan v obzir za eventualne druge prireditve, k Tovarišem visokošolcem! Veselični odsek S. Z. S. A., podružnica Maribor, priredi pod pokroviteljstvom gospe general Maistrove v sveži z damskim odborom 10. in 11, maja v korist Akad. domu in Jugo« slov, akad. menzi v Zagrebu cvetlična dneva, združena s promenadnim koncertom, gled. predstavo, veliko veselico in plesom. Poživljamo tem potom vse visoko-šolce, osobito one iz marib. okraja, da pri teh prireditvah dejansko sodelujejo. Za brezplačno prenočišče je preskrbi,eno. Vsi ti tovariši naj pridejo do petka, 9, majnika v Maribor in se zglase v kavarni Central Gosposka ulica, kjer je stalno visokošolsko omizje. Eventuelna pojasnila daje tajnik vesel, odbora pravnik Stanko Moškon, Maribor, Augasse 19. Odbor. k Zavarovanje delavcev zoper nezgode. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse podjetnike, ki imajo v področju deželne vlade za Slovenijo zavarovanju zoper nezgode zavezane obral«, da vplačajo takoj zavarovalnino za drugo polletje '1918, odnosno tudi še od prejšnjega časa zaostale zavarovalnine na čekovni račun '10.306, Opozarja se na tv, da se imajo zaostale zavarovalnine vplačati z zakonito določenimi 4 odstotnimi zamudnimi obrestmi, Položnice za vplačevanje se dobe prt zavodu. k Pokojninsko zavarovanje nameščencev, Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poživlja še^ enkrat tem potom vse službodajalce, ki^ imajo v področju deželne vlade za Slovenijo pokojninskemu zavarovanju zavezane nameščence, da vplačajo takoj vse zaostale premije na čekovni račun št 10.307. Posebno pa zavod opozarja na to, da ne pripozna po 31. marcu 1919 deželnemu uradu v Gradcu, oziroma v Trstu vplačanih premij kakor na njegov račun vplačanih in bode zahteval izrecno vplačilo na lasten račun. Poteg tega opozarjamo, da se imajo zaostale premije vplačati z zakonito določenimi 4 odstotnimi zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu. k Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, ima dne 1. junija 1919 v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor. Slovenska gasilna društva na Koroškem se vabijo, da do konca maja prijavijo pristop k Jugoslovanski zvezi pripravljalnemu odboru v Ljubljani, da dobijo stik s pripravljalnim odborom. Tudi štajerska gasilna društva, če niso že združena v gasilski župi brežiški, mozirski, ptujski, ormožki ali žalski, so naprošena,. da prijavijo pristop k Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana do konca maja. Doslej je organiziranih in za občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze pripravljenih 15 gasilskih žup, ljutoruersita gasilska zveza se snuje. — Pripravljalni odbor. k Redni občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Celju se vrši v nedc-lio, dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali vorani Narodnega doma v Celju z običajnim dnevnim redom. Isti dan ob 9. uri se vrši posvetovanje za ustanovitev Zveze trgovskih zadrug s sedežem v Celju. k Otvoritev favne telefonske govorilnice pri poštnem uradu Zidan most. Pri poštnem uradu Zidan most se je otvo-»ila dne 14. aprila 1919 javna telfonska govorilnica za krajevni in medkrajevni telefonski promet. k Dviganje vlog na Hrvatskem. Slovensko občinstvo se opozarja, da je izdal ban za Hrvatsko in Slavonijo dne 18, aprila t, 1. naredbo, da se podaljšuje veljavnost njegove naredbe z dne 29, marca t, 1., ki se tiče dviganja vlog pri denarnih zavodih, do 21. maja 1919. Ta raredba odi e ja, da denarni zavodi niso dolžni izplačati posameznikom na vložne knjižice, na tekoči račun in blagainiška nakazila več kot pet t'soč |5000) kron Ta omejitev ne velja za one zneske, ki sc dvignejo na oft-enjeni način in istočasno uporabijo /-a podpis 4 odstotnih državnih bonov pri denarnih zavodih, pri katerih *e nahajajo te vloge ali tekoči računi. k Izseljevanje iz Relgrada. Po osvoboditvi Srbije se je naselilo v Belgradu mnogo ljudi, ki jim ni ravno potrebno, da bivajo v prestolici, Vsled pomanjkanja stanovanj je belgrajska mestna uprava odredila, da. se v Belgradu nihče ne more naseliti brez dovoljenja uprave. Vsi oni, ki so se naselili po avgustu 1915, morajo itrositi za to dovoljenje. Kdor tega dovo-jenja ne dobi, mora v roku 10 dni zapustiti Belgrad. To seveda ne velja za osebe, ki se službeno naseljujejo v Belgradu. Vsi tuji podaniki neprijateljskih držav morajo zapustiti Belgrad v desetih dneh, ako ne dobe posebno dovoljenje za bivanje v Belgradu, k Rekvirirani samostani, V Šibeniku so Italijani rekvirirali vse samostane, v katerih nameravajo nastaniti vojaštvo, ki pride iz Italije, k Francoske uniforme. Belgrajski listi poročajo, da bo v kratkem došlo 140.000 vojaških oblek iz Francoske za naše kraljestvo. ~g k Iz Semiča nam piše pri;atelj našega lista. Kakor sc nam vse vidi, letos ne bomo imeli pomladi. Nebo je vcčjidel oblačno, zrak mrzel. Cel april je bil deževen. Tudi snega smo dobili semtertja za nameček. Še zadnje dni je padel sneg po bližnjih hribih. Da tako vreme ni ugodno za sadje, je jas- «o ko beli dan. Češenj ne bo nič, orehov, rušek in češpelj tudi ne bo kaj prida, edino jabolka utegnejo še obroditi. Seveda trti je tako vreme tudi več v škodo kakor v prid, Istotako je žalostno, kar se polja tiče. Ljudje ne morejo ničesar spraviti v zemljo. Vse poljsko delo je zaostalo. Kako je bilo druga leta osorej vse polje obdelano! Ali letos kar ne moremo na njivo, ko je dan na dan dež. Včasi se zjasni in človek že upa, da bomo imeli vendar enkrat nekaj lepih pomladanskih dni kakor druga leta, A čez nekaj ur visijo nad nami črne megle polne* dežja. Viharji so tudi napravili precej škode na slamnatih in drugih strehah in mnogo sadnega drevja so izruvali s koreninami vred, Posebj st trpele hruške, jablane in orelii. k Naučna uprava bivše Avstrije, Likvidacijske cerkvene ali naučne zadeve naj se naslovijo, ker pošta ne funkcijonira, na naslov: Prof. dr. J. Amejc pri poverjeništvu za uk in bogočastje, Ljubljana. Poverjeništvo bo te stvari po kurirju pošiljalo te dni na Dunaj. Dr, J. Amejc. — Opomba: Vojaške zadeve spadajo v bivšfe domobransko ministrstvo in se naj naslovijo na kapetana Mat. Arnejca potom in-tendance v Ljubljani. k Staro vojno in domobransko ministrstvo imata še dosti, pogodb na dobavo sukna, kuhinjskih vozov in drugih stvari; tudi v zalogah imata še sukna itd. za vojaštvo. Ali bi ne bilo pametno, da bi naša vlada gledala, da dobi stvari, ki so v zalogah in stopi stikcesorično v pogodbe, mesto da se le enostavno odpovedo, kar pomeni škodo likvidacije, ker se je svoje- časno od vojaštva tovarnarjem dal v to svrho iz central skupno avstro-ogrski »a* terijal? 4 •/. državno posolilo se vrne v mesecih! Sz Ljubljane, 1 Vojvoda Mišič v Ljubljani. Ljubija«* ski dopisni uiad poroča z dne 2, maj** Potem, ko se je bil kot zastopnik regen“ prestolonaslednika Aleksandra udeležil x*# grebških slovesnosti povodom pokopa oj* rodnih mučenikov Zrinjskega in Frankop** na, je vrhovni poveljnik armad kralje'’**1 Srbov, Hrvatov in Slovencev, vojvoda šič, včeraj ob 1 četrt na eno popoMoe * družbi ministra dr. Kramerja s posebnj® vlakom prispel v Ljubi'ano, da si ogl*®^ prestolico Slovenije, vidi našo zemljo iš * seznani z našimi razmerami. Na ju^Df*^ kolodvoru so ga sprejeli v imenu dežeJO vlade predsednik dr. Brejc in podpreds«*' nik dr. Žerjav, v imenu vojaške oblasti p* general Smiljanič s svojim generalštabom* Šefom podpolkovnikom Nedičem, Ker jz*' nost o prihodu jugoslovanskega generali*' ma ni vedela, ni bilo večjega spreje®*' Popoldne se je vojvoda Mišič v družbi raj imenovanih predstavnikov odpeljal o& Bled, da prvič v svojem življenju vidi ser Slovenije. Čarovitost naše zemlje, .8*®' sitost in zdrava krepost našega naro^8Jg# vojvoda zadivile. Občudoval je delavno naših ljudi in se nad vse pohvalno 'zrS 5* o njihovi discipliniranosti in redoljubno*. Vtiski, ki jih je generalisim Mišič dobi.I <5 svojem prvem bivanju med Slovenci, so W kar najugodnejši. Danes opoldne se je voda Mišič vrnil v Zagreb. 1 Sociialno demokratično slavfe P1^ g« maja. Socialno-demokratsko slavje vega maja sc je izvršilo v lepem, rt® Pred »Slonom« so se zbrale vse razhefl delavske skupine z vozovi in zastava®5 vršil sc je shod, na katerem sta govori sodruga Petejan in Štebi. Starosta s0ce y daljavo, da se opre na oddaljene cqtjje^e porabi pa pri tem vsa sredstva, v vuje sedaj kak cvet, sedaj kak list; in 8ri nadaljnji rasti ne dobi nobene opo-več v bližini, sicer zato ne preneha 2vdati se naprej, a nič več ne proizvaja ranskih korenin in trt. « Če to ni zavest in čut, kaj naj pa 0,S kliče neki Francoz. Pa take ovijal-t rastline niso zadovoljne z vsako opo-. < izbirajo si jih, razlikujejo jih po barvi Jj-P0.kakovostih. Tako opazujemo pri ne-a^crih, da dobro razlikujejo živečo oporo , mrtve; in če jim pristavimo še toliko isL°^' 0^*kale se iib bodo vedno in bodo *e oddaljenejši grm ali deblo, v katerih .v je življenje. Ali pa vzemimo čisto navad no rastjino z gibljivim steblom, ki ne rodi nobenih stranskih korenin in vej in se naravnost ovija okoli opore, ki jo dobi. Pustimo jo brez opore; ko je že dorastla, pa postavimo kak kol v njeno bližino, magari na nasprotno stran, kakor je cvetlično steblo in v precejšnji razdalji. Pri večjih zvončkih so poskusili z razdaljo enega koraka in celo dveh. In kaj se je zgodilo? Drugega dne je bila rastlina že ob opori, šla je s svojo glavo nazaj, obrnila se je in se ovila, dobila je oporo kljub razdalji in nasprotni smeri. Če kdo ne verjame, naj poskusi nanovo. Odloči naj rastlino od kola in naj jo zopet prepusti usodi na tleh. Drugi dan je ovijalka že zopet tam, odkoder smo jo pregnali. In to lahko ponavljamo kar naprej. ' Potem pa kretnje, ko iščejo rastline luč! Kako hočemo to nazivati? Vzemimo grah in ga postavimo v ozek prostor, razsvetljen samo na eni strani. Kaj se bo zgodilo? Prosti pogoni, ki se ne oprijemajo, se bodo takoj obrnili proti temi, listi se bodo pa gnetli proti luči. Pa obrnimo lonec z rastlino kakor hočemo, zrniraj bomo opazovali isti pojav, Luč pa povzroči še drugo in še bolj čudno gibanje. Zaprimo rastlino v temen prostor in napravimo blizu nje eno luknjo ali pa več, da pride lahko luč skozi. Takoj bo rastlina opazila te odprtine in bo silila svoje odrastke skozi nje proti luči. In če ji postavimo ovire nasproti, bo šla čez nje. In veš li, kaj napravi, če kak odrastek ne more do odprtine? Pripogne ga in ga stlači navzdol, zato da pride preko mrliča drugi do luči, krepkejši kakor prvi. In novi odrastek ima samo en cilj: priti hoče do odprtine, do luči. Še lepši zgled, kako se rastlina bori za luč, jo ta-lei Namesto da napravimo odprtino v isti višini kakor je rastlina, jo napravimo še višje, in kaj bomo videli? Rastlina bo krepkejše pognala kakor sicer, samo da pride do odprtine in s tem do luči,* Dr. Teiro pravi: »Preteklo leto sem na ta-način dosegel 93 centimetrov visoke krompirjeve rastline, neki grah pa je pognal celo tri metre in 29 centimetrov visoko.« Naprej pa pravi: »Nič manjše niso težkoče, ki jih morhjo in tucK jmajo premagati rastline tedaj, ko iščejo hrano. Ob b redovih Comskega jezera sp nekatera drevesa, rastoča na skalah, in ne dobivajoč tam zadostne hrane, poslala svoje korenine po skalah navzdol do rodovitne zemlje; tam so se utrdila, dočim so bije druge korenine, sedaj odveč, posvečene smrti.« Ves svet je edin v tem, da je prizadevanje živali, ko iščejo hrano in se branijo, od njih samih odvisno, dočim rastlinam ne pripisujejo nobene proste volje, kar je vsekakor čudno. Vsak, kdor ima odprte oči, lahko vidi, kako se znajo prilagoditi rastline spremenjenim razmeram in se privadijo ravno tako kakor živali. Aloa ima ploščnate liste, če raste v vlažni zemlji, a jih izdolbe v podobi kclha, kadar je na skalni zemlji. T<> pa zato, da lažje sprejme in ohrani dezničo, ki ji mora služiti namesto vode talnice. 1 Dr, Teiro nam pripoveduje še več, govori nam o raznih rastlinam lastnih znakih, ki dokazujejo, da rastlina čuti in ima spomin. Če je rastlina občutljiva, jo moti in ustraši najlahnejši dotik, tudi hipni šum ali pa močeh vonji Požuri se uporabiti edino možno sredstvo, namreč da zapre liste. In če se dotaknemo le enega samega listka, viduno vpliv že na veliko razdaljo, in zdi se nam, kakor bi šlo poročilo tudi k sosednim vejicam, na katerih se takoj zopet zaprejo listi. Nesimo občutljivo rastlino v voz. Kakor hitro se ta začne premikati, povesi ona svoje liste kakor ptiček, ki skrije v nevarnosti glavico pod peroti. Kmalu pa, ko vidi rastlina, da ni nič pokvarjena, spozna, da je bil njen strah neopravičen, “vojhtaol" Pr',Vi °dpre zope* Vse to nas privede do premišljevanja m veliko naravoslovcev in filozofov misli se na višje življenje rastlin. Slavni angle-ski botanik ar Smith pravi,, da imajo rastline tudi čut, da se jim dobro godi, in drugi izvrstni učenjaki mu pritrjujejo. Da nimajo živcev, to še ni noben dokaz, da nimajo rastline tudi razvitejšega življenja, živci so organi čutov, rastline jih nimajo, zato tudi ne morejo čutiti tako pravijo nekateri. Na to odgovarja Teiro: »zuvci so pa obenem tudi organi premikanja; rastline ph nimajo, zato se tudi ne bi smele premikati; in vendar se premikajo, m sicer spretna in s preudarkom. Pač je čustveno življenje rastlin globoko pod našim m to je tudi urnevno, a spoznamo ga lahko v njegovih posameznostih in pjego-vem izražanju in mu moramo prisoditi tudi stopnje, in dividualnosti in različnosti, kai kršna sta pač posebnost in življenje rasti Rastline čutijo bolj ali manj, ravnajo se v tem po življenju, premikanju, po dihalnih m prehranjevalnih zmožnostih.« ,a v nedeljo i. bode v Zronarski uiici Stev.l«a li, veilka razprodaja raznega “ m w Uitkor: kompletno postelje, nočne omaric« omare, ogledala, umlvnlna mize i. t. d. [ Pri bolečinah, ki jih povzroča REVMATIZEM —i—— —————— podagro, ishiaa, bol v križu, nevral-gija, otrpnenjc vratu itd. priporočajo mnogi zdravniki Kellerjev bol otešu- 10,11 Eisa-flnid 6 dvojnih ali 2 spec. steklen. 19 kron. Fellerjeve odvajalne, prebavo pospešujoče, tek urejujqče rabarbarske Elza-liragljlce 6 škatljic 9 K BO v. Edino prave pri lekarnarju E. V. Feller, Stnbica, Elza trg št. 245 (Hrv. Zagorje). Omot in požtnina se računa posebej 'najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. VI. ?**%3 sis zdravih. S človek jo.fej£ c neofn«i.de sevanja, Francosko spisal Louis Ulbach. Prestavil Pa!. (Da!*®.) .. Oče G6rot 4® nagrbanči! oHiVf- Jh se -ugriznil v ustnice. Tega pogreška ni mogel več popraviti. Od sedaj naprej bo imel vedno sodnika ob svoji it ra ni. • *• »Preveč samoljuben si, sinko moji« ie rekel doktor 9 čudnim nasmehom; »bojiš se, da ti ne bi šel danes v škodo. Kakor kočešl Jaz sem lojalen tovariš. Gospa Fouchy se dobro počuti, to je poglavitna stvar; pojdiva torej domov.« In skoraj nekoliko s silo ga je prijel »a roko in vlekel svojega stan, ki je neprestano omahoval in se spotikal, domov- In tara se mu je Louis hlastno in skoraj s studom iztrgal iz rok, »Vročica te kuha, moj dobri Louis; ne pudtirn te iti samega v posteljo,« jc rekel stari Cčret z osladnim glasom. »Spremil tc bom.c In razpravi! je svojega sina in ga spru-11’ v posteljo; Louis je voljno storil vse, : hotel, in jo* komaj še živel. Cel dan, t .. ečbr in del noči je prečul starec pri is jem; Louis jo bledel. Doktor je majal z {(lavo; a proti polnoči mu je potipal žilo itt položil sclco na Čelo. sKc bo nič hudega,« je zamrmral, ’«kriza je minila.« Potem je šel sjjat. Kakor hitro e bil sani, sc j« pričel sramovati svoje slabosti, »Mogoče bi bi! storil bolje, če bi ne trii nikomur prizanese!, a ta mladič s svo-fimi dekliškimi očmi mo jc popolnoma umešal. Ne smem izgubljati časa!« Nekaj minut pozneje je ugasnil luč in »opravil primemo filozofsko opazko, kako »eumno Ja to, da ni mogoče človeškega SBvlJen/a ravrsolako upihniti kot luč. 71. PROTISTRUP. Da so je v srcu ndadega zdravnika zbudil strašen sum, ni bilo nič čudnega. Odkar se jc vrnil domov, je pogosto opazoval in študiral bolezen bolnice; v tem ofciru je bil prišel do tako popolnega, neomajnega prepričanja, da mu je ostala le alternativa, smatrati svojega očeta za ne-lijnnega ali za krivega. A cinizem starega 'Č&reta ni bil še nikdar tako okreten in živahen kot sedaj; in po psihologičnem fenomenu, ki ni nenavaden pri strastnih naravah, se je čutil Louis v svoji osuplosti vsied groznega materializma in strašne brezčutnosti svojega očeta primoranega verovati, da ie starec sposoben vsakega moralnega greha. Ježa starega Cčreta, njegovo obnašanje ia nekoliko tudi neko notranje razodetje, vso to ga je pripeljalo na sled, A ko je stopil na to pot bolesti, se je zgro-aiJ, in polastili so se ga mučni dvomi. Nc le znanstveni ugled njegovega očeta jc postal dvomljiv, moral je celo svojega edinega pri-jjatelja smatrati za zločinca, hudodelca, prezirajočega nravnost in pravo. Kako glo-ook padec! Kako neozdravljiva rana! A {kakor hitro je pričel iskati Louis povode temu zločinu, se je ^zgubil v brezštevilnih «k»nneyah. Ko }e zjutraj po onem prizoru v parku, po oni ;^ro«M4avi .»oči /Š&psl oči, j« prvi trenutek »e mislil, da je vse to le sanjal. Hotal je za očetomorilski sum prositi odpuščanje; a ta prevara njegovega lastnega srca jo izginila zel« hitro, in grozna resničnost z vsemi svojimi boji ga je zgrabila še sšlneiše kot prejšnji dan. naj stori? Očeta pripraviti v strah in ga prisiliti k umiku ,je bila njegova prva misel. Za izvršitev tega sklepa je bito leba junaškega poguma, a ravno to ga je vzpodbujalo. »Ne bo si upal, kakor hitro bo videl, da vem vse,« je govoru, ko se je oblačil. »On zaničuje svet, a da bi jaz zaničeval j njega, tega se boji.« In tako jc stopil bled, a neizprosno odločno pred svojega očeta, ki sc jc ravno hotel vsesti na voz, da bi napravil svojo vsakdanjo pot. »Rad bi govoril z vami, oče,« je slovesno izpregovoril, »Ah, ali se zopet pričenjajo medicinske razprave?« je režeč se vprašal doktor, Louis ni odgovoril. Sel je z očetom v kabinet, dobro vedoč, kako težka je njegova naloga in da najbrže no bo imertoli-ko moči, da bi uklonil lega neizprosnega starca. Vkljub temu je rekel, kakor hitro sta bila sama: « »Oče, prigodile so se stvjtsi, o katerih nočem soditi, kj mi pa nalagajo resno dolžnost. Midva sva različnega mnenja v vprašanju o življenju in smrti. Gotovo bodete odobravali, da zapustim to hišo, ker hočem zopet dobiti nazaj duševno prostost, Rad bi vas bil prepričal, a ni se mi posrečilo; tako mi preostaja le še nekaj, namreč — da z rešitvijo gospe Fouchy rešim tudi vas. Vaša znanost jo je obsodila (in Louis je posebno poudaril to besedo), moja vest jo hoče rešiti, ZAto se nikar ne čudite, če mo bodete našli na svojem potu.« »Ka naj pomeni to vmešavanje? Kdo ti je to ukazal? Dokazal seru ti, da je moje zdravljenje...« »Stojte, ljubi oče, čemu bi nadaljevala včerajšnji prepir, ki bi lahko oba izdal!« »Kaj hočeš s tem reči?« . »Da imam jaz svoje skrivnosti, in vi 1 svoje, in skrbeti morava, da jih obdrživa ] sama zase.« 6 »Torej mi očitno napoveš vojno?,,. Nikar, pusti me v miru, da napravim jaz; vrni se nazaj v Pariz in nikar ne zahtevaj vedeti, kaj sanja in dela za tebe mož, ki te j ljubi in hoče le tvojo srečo.« »Ne govorite mi o vaši ljubezni, moj oče; naj nastopi kratek odmor v najinem življenju. Bodiva nekaj časa tuja drug drugemu, ali bolje, kakor ste sami zasmehujoče rekli, kolega- Na dan moje zmage pa vas bom na kolenih prosil prijateljstva in ljubezni, česar tako potrebujem, do takrat pa mi odpustite* če bom dolžnost višje cenil od pokorščino.« Louis je le s trudom izgovoril te besede; stari C6ret ga je gledal napol z jezo, ] napol z nežnim občudovanjem, Ta strašni :! p5* lako.i zivočutnc, !■ u š*rrofc ni k a in jo bridkta obžaloval tisto tiro slabo« sti, ki jc povzročila neogibni boj med ta sinom« / .v 'vče- bi 'hv Hi V tv'ftj-upec 'Hidi;«četofimfV bi tc poljubi!, ti ubogi jsorfcek,« jo odgo* voril oč« Gfcret, >kajti puntanje U resnižtj«' zelo pri,stoja. A sedaj jo dovolj otročarij« ^ Jaz sem tvoj oče, tvoj gospod, tvoj Pr®~v stojuik; drži korak, če mi hočeš slediti, a« pa pobegni nazai v svojo šolo.« _ . J »O mati, mati!« je vzkliknil Louis ifl i komaj zadrževal ihtenje. j.j »Nisva govorila o tvoji materi, afflip8*« o tvojem očetu, ki ga hočeš vtakniti J dem pod zobe... Sam nc vem, kakšne® idejo si si zabil v giavo; sploh se ni y j s teboj šaliti. Od sedaj naprej bom pa govoril s teboj popolnoma resno. Jaz se® odgovoren za svoje bolnike pred njihovi®*, družinami in pred svojo vestjo. In ti.®V nc eno u.e drugo; ne govori torej o stvarco* Id jih ne poznaš, in potrpi nekoliko,« j i A če nočem čakati! Če iz gnusa PrC samim seboj kaznujem v sebi sina, sina < •' če se usmrtim!« "-'jtli »S tem bi le dokazal, da je tudi zdravniki nek* j samomorilcev.} dokazal Pf. r nc bi, da nisem prav zdravil gospe Foucbg Neumnež! Ali si mogoče domišljuješ, da. ; izpil čašo znanosti do dna? Kako ve5, ®5-£ sem v zmoti? S kakšno pravico me ho<- - M sodili, li novopečeni šolarček? Bodi za( >1 voljen, rekrut, da vse drugo prevzame »V(H general.« »O, 'no govorite o znanosti!« Jaz nimam časa za' pregovarjanj0' sinko moj; če tc veseli, lahko zvečer po£°' vor nadaljujeva,« > »Kam greste, ljubi oče?« »K bolnikom, in čez grad se vrnem »a* j za j.« »Tam se dobiva!« . I »Samo poizkusi! Grofica bi sc tvor«*^ vznemirjenega obraza prestrašila, li bj ^ kmalu pokvaril vse delo, če bi te pustil i. kamor bi hotel. u »Oče, poslušajte,« je odgovoril L® ki jc čutil, kako gine v njem moč in tr#" voija, »samo nekaj vas prosim, Dovolite le cn dim ,.. lc en dan odloga! Ne na grad; le en dan, en sam dan odloga' v premislim ... danes zvečer bom gotovo P* metnejši.« J »Ali ti je tako veliko ležeče na tefj'. Zopet sem preveč popustljivi a naj bol ■. , nes nc pojdem na grad,« »Ali prisežete?« »Kaj! ali mi ne zaupaš?« Ko je oče Cčret tako govoril, se je j estetično, žalostno-smešno razkoračil- ^ »Zaupam vam in sem vam hvale®* * jc Louis žalostno izpregovoril. Oče Cčrct je odšel. AtJt Nekaj trenutkov pozneje je od? ^ voz iz dvorišča, in stari doktor se ‘)e*?oCA krat pripognil iz njega, ko se je peljal Pj, okni svoje sobe, da bi videl svojega in mu prijazno prikimal. (Dalje.) . Izdajatelj kontorcij »VcCeroeg« , Odgovorni urtdnlk Viktor 0*°^ Tiska Jugoslovanska tiskarna T M#Wa*» /