NASLOV—ADDRESS Glasilo K. 8. K. Jednote 6117 Si. Clair Arenad Cleveland, Ohio.
Tfh»h—t rnmšmtm »IS •
NAPREJ
m dosego 40,000 članov in članic do prihodnja konvencije!
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
Je prva in najstarejšo slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje le 48. leto GESLO KSKJ. JE:
ltth. lm. attteM Office at CleTtUnd. OkK Vmšsr tba Aet al Aagut Mth. ltU. Am e*ed far MalHa« al Spaelal Bat« «C
					
(•Kal	lin« at Spaelal Ba	af Feateca		hm 11M, A	et al October Sr*. i»17. Aatharted « May ttnd. «11.
NO. 40 — STEV. 40
CLEVELAND, O., 8. OKTOBRA (OCTOBER), 1941
VOLUME XXVII. — LETO XXVII.
VABILO NA JEDNOTIN DAN NA CHISHOLMU
Chisholm, Aft#ui.—Dne 31. avgusta je bila sklicana seja društvenih uradnikov naše Jednote'iz železnega okrožja v Eveleth, Minn. Na isti je bilo sklenjeno, da vsa društva skupno praznujemo srebrni jubilej mladinskega oddelka naše Jednote. Nadalje se je na seji sklenilo, da se ta slavnost obhaja na Chisholmu, Minn., dne 26. oktobra. Te slavnosti se bo udeležilo več glavnih uradnikov, seveda ne bo manjkalo našega glavnega predsednika sobrata John Germa.
Program tega Jednotinega dneva bo približno sledeči:
Ob 8:15 se domača društva udeležijo korporativno sv. maše: popoldne ob 2. uri bo v Mestni dvorani petje, godba in predvajala se bo tudi neka živa slika.
Zvečer ob 6. uri se prične slavnostni banket, kjer bo slavnostni govornik eden izmed navzočih glavnih uradnikov.
Vstopnina za popoldne je prosta. Natančen program bo še pravočasno objavljen v Glasilu.
Že sedaj se apelira na vsa krajevna društva KSKJ na Železnem okrožju, da se te prireditve polnoštevilno udeležijo. Ravno tako se prosi in vabi tudi druge rojake in rojakinje, da nas ta dan mnogoštevilno posetijo, kar jim ne bo žal.
Torej na svidenje dne 26. oktobra na Chisholmu! •
Odbor.
POZIV NA PROTESTNI SHOD
Adolf Hitler in njegove nazijske bande niso zadovoljne z okupacijo skoro vseh malih, nekdaj svobodnih evropskih držav, katere so zavzeli potom terorja, umorov, pobojev, ni jim dovolj, da so že na milijone mirnih in nedolžnih ljudi, žena in otročičev poslali v koncentracijske tabore, kjer so na nemilost izpostavljeni gladu in nepopisnemu trpljenju. Naciji potom njih "nova-tg reda" v Evropi izvajajo vsak dan nove, v nebo kričeče zločine nad podjarmljenimi narodi. Svetovna zgodovina še ne pozna enakih zločinov, nikdar še nismo čuli o takih zločinih nad pod-jarmljenim narodom, enakim dandanes.
V sedanjih časih se ti zločini množe vsak dan, posebno preganjanje v okupiranih slovanskih državah so na dnevnem redu; umori, poboji in mučenje naših ljudi, v naših rojstnih krajih so strahoviti. Mesta, vasi, cerkve, šole, žene, dekleta, nedolžni otroci, nič tem teroristom ni svetega!
Vsled tega vnebovpijočega zločina, katerega Hitlerjevi naciji in Mussolinijevi fašisti izvajajo nad narodom, katerega so podjarmili in okupirali našo državo, spodaj podpisani odbor poziva na veliki protestni shod, katerega bomo imeli v soboto zvečer ob 8. uri, dne 18. oktobra, 1941 v Carnegie Music Hali, Federal in Ohio Sts., N. S. Pittsburgh, Pa., na katerega vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe sploh vse Jugoslovane iz mesta Pittsburgha in okolice, da javno obsodimo najstrašnejše, najbolj krvoločne zločine, kateri se izvajajo nad našimi krvnimi brati in sestrami onostran oceana v naši stari domovini.
Začetek shoda točno ob 8. uri.
Sklicatelji shoda: Ivan D. Butkovich, Simo Vrlinič, Vinko Vuc, N. J. Vurdelja, Ivan Kovač, M. D. Trbuhovič, Kosto Unkavič, John A. Dečman, Stevan Dedier, J. Mineric.
Vljudno prosimo vse slovenske liste, da ta poziv ponatisnejo.
SRBSKI ČETAŠI DRŽE 650 NEMCEV
SODNIK BRANDEIS UMRL
i
Washington, D. C. 5. oktobra. —Danes je tukaj na svojem domu umrl upokojeni član najvišjega zveznega sodišča Louis D. Brandeis v starosti 84 let. Pokojnik je bil imenovan v ta urad leta 1916 po bivšem predsedniku Wilsonu, iz urada je pa vsled starosti stopil 13. februarja, 1939. Rodil se je v državi Wentucky, njegovi starši so bili judovske vere, tako tudi on, toda bil je jako skušen in pravičen sodnik.
New York, 4. oktobra.—Radio iz Londona je danes poročal, da so jugoslovanski četaši ujeli 650 nemških vojakov, med njimi 50 častnikov. Potem so pa poslali pismo nemškim oblastem, v katerem grozijo, da bodo vse te vojake pobili, ako bodo Nemci še nadalje streljali'talce (poroke), ki jih imajo ujete.
Nemška mehanizirana divizija, ki šteje okrog 12,000 mož in katero spremlja tudi letalstvo, se pomiče proti Beogradu, da zatre upore in sabotažo četašev proti nemški oblasti. Poročilo je bilo uradno potrjeno v Berlinu. Nemški bombniki so že bombardirali srbske vasi Les-kovac in Nišumka.
V istem času se poroča tudi o vstaji v Grčiji, oziroma v grški Macedoniji, katero je okupirala Bolgarija. Devetnajst bolgarskih orožnikov je bilo ubitih, ko so hoteli v raznih grških vaseh zadušiti vstajo. Več sto Grkov je udarilo preko reke Struma, da bi zasedli vas Dramo, toda so jih Bolgari odbili.
Grki so bili oboroženi s strojnicami in puškami.
Pri Oberovacu v centralni Srbiji je prišlo do boja med 12,000 mož broječo armado četašev in rednimi vojaki genera la Nediča. Po kratki pa toliko bolj vroči bitki, so morali redni vojaki zapustiti mesto. Vstaši so držali mesto 48 ur, dokler ni prišla na pomoč nemška voj ska. Nemci so namerili na mesto topovski ogenj, nakar so se rebeli umaknili v bližnje gozdove.
Ruski bombniki v Jugoslaviji
Bern, Švica, 5. oktobra.—Radio iz Moskve danes poroča, da je dospelo gotovo število bombnikov v Jugoslavijo, da pomagajo upornikom. Nemci so izvedli več zračnih napadov po uporni Hercegovini, toda niso napravili dosti Škode.
Upor v Jugoslaviji se veča
Po raznih krajih širom Jugo-slavije se upor domačinov vedno veča. Tako je tudi pri Kranju na Gorenjskem 450 močna uporniška četa napadla Nem-
TRAGEDIJA SLOVENSKEGA NARODA
Približuje se zima in vsled tega se bo najbržc vojna pomaknila bolj proti jugu. Gornja slika nam kaže načrt za vojne operacije v Sredczemlju tekom te zime.
GENERALOVA ŽENA PONESREČENA
Camp Shelbg, Miss., 6. oktobra.—Danes je nastal v leseni hiši generala Ellerbe W. Carterja požar, ki je kmalu vse poslopje uničil. General se je še pravočasno rešil, toda njegova žena se je pa vsled dima zadušila, da so isto ognjegasci mrtvo in zelo obžgano potegnili iz hiše. General Carter je poveljnik 38 divizije pri 63. poljski arti-leriji.
-o-
NEMCI NA POLJSKIH FARMAH
London.—(ONA)—Berlinsko časopisje poroča, da namerava vlada naseliti na 25,000 farmah iztočne Poljske samo nemške poljedelce, Poljake se bo pa preselilo v druge kraje, kjer bodo morali vršiti navadna težka dela za državo.
-o-
KANON1RKE V JUŽNI AFRIKI
.Johannesburg, Južna Afrika.
—Ko je oddelek obrežne artile-rije delal te dni svoje vaje, je bilo pri istih prisotnih tudi nekaj žensk. Nekaj istih je prosilo poveljnika, naj se tudi njim dovoli basati in meriti s topovi. Navedene ženske so tako dobro streljale, da se je vrhovno armadno poveljstvo odločilo jemati tudi ženske k temu oddelku. ♦
Obrambno-varčevalni bondi serije E se dbbe v tako nizki zrelostni vrednosti kot $25; nakupna cena istih pa je $18.75.
in jih 30 ubila in mnogo ranila.
ce
Srebrna poroka v Pittsburghu, Pa.
Malo »pozno že prihajamo z nastopnim poročilom o minuli srebrni poroki našega drugega glavnega podpredsednika brata Matt Pavlakovicha in njegove gospe soproge, ki se je vršila dne 20. septembra, 1941 z banketom v tamošnjem Slovenskem Domu. Istega so se poleg slav-ljencev udeležili njihovi ožji sorodniki in številni prijatelji. Program je bil kratek, toda imeniten v zvezi z govori, petjem in dobrim okrepčilom, vse v najboljšem razpoloženju.
Stoloravnatelj je bil brat Frank J. Lokar, glavni odzar-nik KSKJ, slavnostni govornik pa Rev. Matej Kebe, domači župnik.
Sobrat Matt Pavlakovich je bil rojen.v Preloki, fara Vinica na Dolenjskem (Bela Krajina), njegova gospa Soproga Katarina, rojena Rogina je pa Američanka. V tej družini je četvero otrok in sicer: Katarina, poročena z Mr. Stephen Millerjem, Mary, poročena z Mr. John Kruczkowskijem, potem pa še samska hčer Rita in sin Law-rence. .
Mr. in Mrs. Pavlakovich sta zelo dobre duše, zato imata številno prijateljev. Vzornemu katoliškemu možu in ženi naj veljajo naše iskrene čestitke o priliki njune srebrne poroke. Naj jima tečejo bodoča leta v sreči, zdravju, zadovoljstvu in milosti božji, da bi ravno tako zdrava in vesela obhajala še svojo zlato poroko.
-o-;
DEPORTACIJA POLJSKIH VOJNIH SIROT
Ankara, Turčija.—(ONA).— Neki diplomat, ki je nedavno dospel semkaj iz «Berlina poroča, da nameravajo Nemci de-portirati 80,000 poljskih vojnih sirot na Saksonsko in na Bavarsko, kjer jih bodo Nemci v svojem duhu vzgajali.
-o-
NOVA POSTAVA ZA KONJE
Denver, Colo. — Lastniki jahalnih šol in zveze avtomobili-stov v državi Colorado so izpo-slovali novo postavo za konje. Ako se nahaja kak konj ponoči na kaki državni prometni cesti, mora imeti na repu pritrjeno malo rdečo svetilko.
NEMŠKA KULTURA ZA SLOVENSKE ŽENE
Newyorški dnevnik "Timeš" poroča:
"Nemške vojaške oblasti v zasedenih krajih Jugoslavije so postavile posebne • urade za spolno življenje nemških vojakov. Nemški častniki in vojaki hodijo od hiše do hiše in popisujejo posebno lepa dekleta in žene. Nemci 'spolno hrano' takoj odpeljejo v urad ter jim na zapestje pritisnejo črki 'M. M.,' (Milil jaško
šitev je—samomor."
(Militaer Maedchen) to je 'vojaško dekle.' Edina njihova re-
UMRLJ1VOST V AME RIS K, ARMADI Washington, D. C.—Armad' ni^oddelek je izračunal, da se j umrljivost med vojaštvom leta 1940 zelo znižala; ista znaša namreč samo 2.8 slučajev na 1,000 mož, pred letom nazaj je pa znašala 3.1. Razliko je pripisovati trdnemu zdravju mladih vojakov, dobri oskrbi in sanitarnim razmeram.
KOLEKTA ALUMINIJA Washington, D. C. — Kakor
znano, se je letos od 21. julija do 29. julija širom naše dežele vršila kolekta starih aluminijastih posod in orodja in to v obrambne svrhe. Uspeh iste je bil, da se je nabralo 11,835,139 funtov aluminija. Iz tega se bo dalo napraviti 1,900 napadalnih aeroplanov ali pa 350 bombnikov s štirimi motorji.
VOJNE PRIPRAVE V BOLGARIJI Ankara, Turčija.—Vsled vedno bolj resnih položajev med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo, je izdala Bolgarija svoj mobilizacijski ukaz, vsled česar je bilo pozvanih pod orožje okrog 350,000 mož. Poleg tega so v svrho obrambe dospele na Bol-1 garsko tri nemške divizije (45,-1000) mož. Kar se tiče tehničnih j priprav, ima iste v oskrbi nemški strokovnjak Fritz Todt.
Navedenec že gradi m veča pota, ceste in utrdbe na Bolgarskem, posebno na iztoku, kar bo dobro služilo nemški armadi na svojem morebitriem pohodu proti Sueškemu prekopu.
Todtu je prideljenih 600 nemških inženjeriev in 6,000 srbskih delavcev, ki popravljajo in večajo bolgarske železnice.	-------------
H. in njegova žena sta morala podpisati dva izvoda tega obrazca. Ko se je H. branil podpisati; mu je nemški organ izjavil: "Ce ne podpišete, bo šla vaša žena v Srbijo, vi pa v Nemčijo." In tako so res trgovca S., zdravnika dr. P. in gostilničarja Z. iz Ljutomera, ki te izjave niso hoteli podpisati, zaprli in Čez nekaj dni odpeljali v Nemčijo, družine pa izgnali.
H. so nato vzeli ves denar brez potrdila. Vrednost premoženja, ki ga je moral H. prepustiti Nemcem, znaša nad štiri milijone dinarjev. H. in 6 drugih so nato ponoči ob pol dveh naložili na šest kamionov in jih odpeljali proti Ljutomeru.
Spotoma so naložili v Slatini Radencih, v Križevcih in Ljutomeru še druge družine tako, da je bilo končno skupaj 102 osebi. Vse so odpeljali preko meje v Varaždin in dalje v Zagreb.
Enako kakor s trgovci, indu-strijci in drugimi gospodarstveniki, so postopali tudi s slovenskimi obrtniki. Tako je moral urar M. iz Ljutomera na primer v eni uri zapustiti svojo hišo, potem ko je moral podpisati enako izjavo kakor J. H. Nato pa so ga z družino vred prepeljali preko hrvaške meje proti Sisku.
Izgon slovenskih kmetov iz rodne grude in zaplemba ;
Preganjanje se ni ustavilo samo pri vodilnih slovenskih možeh, pri svetni inteligenci in duhovščini, industrijcih, trgovcih in obrtnikih, ampak zajema tudi kmete. Mnoge vidnejše kmete so zaprli obenem z inteligenco in duhovščino, druge pa so pregnali z rodne grude in njihovo posest zasegli. V dokaz, s kakim namenom in s kako surovostjo nemške oblasti pri, tem postopajo navajamo podrobnosti samo nekaj vzgledov :
Eden najznačilnejših prime-merov je slučaj kmeta A. Z., župana pri sv. P. pod sv. Gorami. Od Nemcev postavljeni komisar je. takoj po svbjem prihodu od župana zahteval, da mu izroči ves javen denar. Župan mu je moral brez potrdila izročiti 101,000 dinarjev občinskega denarja v gotovini, nad 10,000 dinarjev v hranilnih knjižicah, denar raznih društev, denar Nabavne zadruge v znesku 30,000 dinarjev, vso gotovino zadružne posojilnice v znesku 29,000 dinarjev, dalje denar vinarske podružnice in denar režijskih odborov za gradnjo cest.
Dne 28. aprila, 1941 ob 1. uri zjutraj pa je prišel komisar z dvema članoma oddelkov ter od Z. zahteval tudi ves njegov privatni denar, hranilno knjižico in dragocenosti. Tudi prstane njegovega rajnega očeta in matere so mu vzeli. Nato mu je komandant krajevne SA rekel: "V imenu zakona ste izgnani vi, vaša žena in vaši otroci. Zunaj stoji avto. V 30 minutah vas odpeljemo preko meje. S seboj smete vzeti 25 kilogramov prtljage, ki jo smete odbrati v navzočnosti .našega organa."
Na njegovo vprašanje, kam ga peljejo, so mu odvrnili, da
na Hrvaško. Ko je Z. zahteval odlok o izgonu, mu je organ SA 1 odvrnil:. VVi se igrate z življenjem; poberite kovčeg in poj-' dite." Tako je moral Z. v 30 minutah z vso družino zapustiti 1 svoje posestvo z vsem inventarjem, tudi svojo domačo knjižnico, ki jo je zbiral od mladih let, kakor tudi zbirko starin, ki jo je posebno visoko cenil. Nato so ga z družino naložili na kamion in odpeljali na Hrvatsko, kjer so ga v Tuhelju odložili. Pred odhodom so njegovo prošnjo, da bi smel še za dve minuti obiskati grob svoje matere, odbili.
V	skupini prej imenovanega ravnatelja G., ki je bila izgnana na Hrvatsko, je bil tudi kmet T. iz Šmarja pri Jelšah. Čeprav le mali kmet, mu je ljudstvo vsled njegovih sposobnosti zaupalo mesto župana in načelnika okrajnega cestnega odbora. Ko so skupino peljali mimo T. hiše, so organi SA, ki so avto spremljali, vozilo ustavili in pozvali T. ženo, naj tekom pol ure pobere, najnujnejše, vse ostalo pusti, kakor je, ter se s šestimi otročiči pridruži ostali skupini. T. sam ni smel stopiti iz kamiona, da bi ženi pomagal odbrati najnujše stvari, temveč so ji drugi are-tiranci morali pomagati nesti prtljago na kamion. Priče zatrjujejo, da je to bil eden najbolj žalostnih prizorov na tej poti v pregnanstvo. Tako, kakor Z. in T. se je godilo mnogim drugim slovenskim kmetom.
V	okraju Ljutomer je bilo dne 9. maja skupno z inteligenco in duhovščino ter drugimi Slovenci aretiranih in odvedenih na hrvatsko skupno več sto kmetov, velikih, srednjih in malih. Ti kmetje so morali v 10 minutah z družinami vred zapustiti svoje domačije. S seboj so smeli vzeti samo po 10 kilogramov prtljage ali 500 dinarjev. Nekatere so pobrali kar s polja in se niti niso mogli posloviti od svoje hiše. Zelo sumljivo je »dejstvo, da je moral neki posestnik vzeti s seboj v pregnanstvo pet malih otrok, da pa je moral pustiti doma tri najstarejše hčerke v starosti od 16 do 23 let.
N. V., 81 let stara vdova, ugledna posestnica v Črnučah pri Ljubljani, je morala tekom nekaj ur zapustiti svoje lepo urejeno posestvo in gostilno, kjer je gospodinjila nad 50 let. Dovolili so ji vzeti poleg nekaj obleke samo 200 dinarjev. Zaplemba slovenske cerkvene imovine in razpust
Takoj prve dni po svojem prihodu na slovensko ozemlje, to je od dne 1. aprila, 1941 dalje, so pričeli Nemci zasedati in zasegati s 1 o v e n s ko cerkveno imovino, nepremičnino in premično, ter razganjati slovenske samostane.
Na sedežu Lavantinske škofije v Mariboru so nemški organi vseh vrst (Gesta po, SS in S A oddelki ter drugi) tik pred velikonočnimi prazniki zasedli in zasegli: hišo stolnega kapitlja v Mariboru z vsem pohištvom in opremo, kanonike pa so iz (Dalje na 2. strani)

(Nadaljevanje a 1 atranl)
nje izgnali. Ko je bila hiša že zasedena in kanoniki iz nje izgnani, so Nemci Škofu dr. To-mažiču, ki so ga v škofijskem poslopju internirali, predložili ▼ podpis "pogodbo o desetletnem najemu" te hiše. NemSki organi so nadalje zasedli in zasegli škofijsko bogoslovno semenišče z vsem inventarjem kakor tudi bogoslovno visoko šolo.
Pri tem je ulična druhal smela iz dragocene znanstvene knjižnice bogoslovnega semenišča raznesti knjige. Profesorja bogoslovne visoke šole Z. in K. sta morala iz zaseženega semenišča nositi mize in stole, za njima pa sta hodila dva člana Gestapa in si nadela koretelj in biret.
Ista usoda je zadela tudi škofijsko deško semenišče in škofijsko posestvo na Betnavi pri Mariboru, kjer so bile nastavljene katehistinje, ki so jih nemški organi razgnali, oziroma obdržali za dekle novim nemškim posestnikom te pristave.
Organi nemških oblasti so zasegli tudi posest Ljubljanske škofije v Gornjem gradu, posest verskega zaklada ljubljanske škofije ter gimnazije Ljubljanske škofije v Št. Vidu s konviktom in vsem inventarjem.
Profesorji in gojenci, ki jih je bilo 380, so morali zavod zapustiti v eni uri, to je v času od 18. do 19. ure zvečer.
Nemški organi so ob zasedbi teh zavodov postopali zelo surovo.
Nemški organi so konfiscira-li tudi imovino cerkve in nadar-bin v posameznih župnijah. Pozitivno so znani primeri zaple-nitve cerkvene imovine, kakor tudi zadarbinske, # pri mestni župni cerkvi v Celju, v Radečah pri Zidanem mostu, kjer so nemški organi dnel. maja, 1941 zvečer župnišče popolnoma iz-ropali; v Kranju, kjer so zasegli ves župnijski in nadarbinski denar, posestvo z živino, živila in vse drugo.
Podobna poročila so tudi iz drugih' krajev. Številni so primeri odvzema svetih posod, pri čemer so se marsikje dogodila bogoskrunstva, o katerih bo pojasnilo v naslednjem odstavku.
Nemci so na slovenskem ozemlju, ki so ga zasedli, zaplenili vse samostane in redovne hiše z vsem premoženjem vred, potem ko so vse redovnike, oziroma redovnice pregnali ali zaprli. Ta usoda je zadela slovenske samostane:
Samostane in zavode frančiškanov v Mariboru, pri sv. Trojici v Slovenskih goricah, v Brežicah, v Nazarjih, na Ročnem s samostansko tiskarno vred, v Kamniku in na Brezjah, kjer so frančiškani oskrbovali slovensko nacionalno Marijino božjo pot.
Samostan kapucinov v Celju (sedež province), v Mariboru, v Ptuju in v Škof ji Loki.
Samostan minoritov v Ptuju.
Redovno hišo jezuitov v Mariboru.
Redovno hišo lazaristov v Celju in Grobijal^pri Domžalah z misijonsko tiskarno vred.
Naselbino salezijancev v Celju.
Samostanske hiše, vzgojne in učne zavode kongregacije šolskih sester v Mariboru, Celju, Slovenski Bistrici, Manici pri Mariboru in Kranju. Mariborska hiša šolskih sester je matica kongregacije šolskih sester, kj stoje štiri province v Evropi in dve v Ameriki. V teh provincah se nahaja 112 kongregacij-skih postojank s 1,026 sestrami. Kongrecija se bavi z vzgojo in izobrazbo ženske mladine. Mariborska matična postojanka je na primer poleg sestrske hiše obsegala tudi ljudsko in meščansko šolo, žensko učiteljišče, kelj tamošnje župne
vanje in ročna dela. ter otroškitnimi h os ti jami in vse skupaj;*«8 »"»oovde, Bog zna, kjebo-lpisan isti usodi, namreč smrti
mravittviahrbUtffc W tem so
vrtec.	__
Samostan sester Uršulink v i* hoatij« raitresle.
Škofji loki in Mekinj. P** Kamniku so že dolga desetletja vodile dekliške šole, meščansko šolo, žensko učiteljišče, gospodinjsko šolo in razne tečaje. Uršulinke v Mekinjah so vodile meščansko šolo.
Iz materne hiše sester usmi-ljenk v Marijinem Dvoru pri Radečah so nemški organi od-vedli dva hišna duhovnika laza-rista. Iz ženške kaanilhice v Begunjah, ki so jo vodile sestre usmiljenke, so izgnal; 23 usmi-Ijenk.
V	dotični kaznilnici so priredili prostore za približno 1,000 interniranih slovenskih žrtev.
Za primer, kako so Nemci postopali pri sekvestraciji samostanov in izgonu redovnikov, oziroma redovnic iz njih, nava jamo postopanje nemških organov ob priliki zasedbe samostana frančiškanov v Mariboru in, sester uršulink v Mekinjah pri Kamniku.
Na belo nedeljo, dne 20. aprila, 1941 je osem nemških orga nov in ena ženska oseba stopila v samostansko obednico. Vodja skupine je zaklical samostan ski družini, ki je bila zbrana pri obedu: "Hitro pojesti in tiho biti!" PO končanem obedu so vse redovnike postavili v vrsto po velikosti, omenjena ženska oseba pa jih je legitimirala. Tri najstarejše patre so pustili in jim odkazali dve sobi na hodniku pred porto. Ti sobici služita obenem kot spalnica patrov in kot župnijska pisarna. Ostalim pa so zapovedali: "Vzemite pdejo, šalico, žlico! Lauf schritt!" Potem so jih odgnali v vrsti po štiri v meljsko vojašnico. Prej pa so jim še pobrali vse ključe. Kmalu nato so prišli delavci in so začeli samostan predelavati za nemške namene.
Patri, ki so jih nemški organi pustili v sobicah pred porto, so glede prehrane popolnonta odvisni od dobrote vernikov.
Sadizem nemških organov je del tako daleč, da so jim zaprli celo samostansko stranišče, tako. da se morajo patri posluževati javnega stranišča na ulici.
V	samostanu sester uršulink v Mekinjah so prišli nemški organi okoli 11. ure zvečer in so jahtevali večerjo. Nato so o polnoči in še čez sestre sekira-li, da so jim morale prinašati razne priboljške in vino. Končno so jim proti jutru povedali, da je -samostan razpuščen in zasežen. Ob pol petih zjutraj so sestre naložili na kamion in jih po ovinkih zapeljali v Stično na Dolenjskem, kjer so jih brez vsega odložili pred samostanom cistercijanov.
Skrunjenje slovenskih svetišč
Nemške oblasti so v večini primerov izvrševanje perseku-cije med slovenskim narodom prepustile mladim, manj kot 20 let starim članom SS in SA oddelkov ter Gestapo formacij. Pri preiskavah, aretacijah in sekvestracijah, kjerkoli so ti nemški organi prišli v dotik s cerkvenimi zadevami, je bilo njihovo obnašanje in ravnanje prostaško, da naravnost bogo-skrunsko.
Tako se je v župni cerkvi v Kranju dne 9. maja zjutraj agodilo sledeče: katehet Ž., ki edini izmed kranjske duhovščine do takrat še ni bil aretiran, je daroval sv. mašo. Pri povzdigovanju je vstopil 'v cerkev oficir Gestapa s kapo na glavi in s prižgano cigareto v ustih. 2 napetim revolverjem je šel skozi cerkev proti oltarju in grozil duhovniku, da ga bo ustrelil. Verniki so se v strahu razbežali iz cerkve. Oficir je nato sedel v prvo klop in od tam pričel vpiti na mašnika.pri oltarju in grozil, Duhovnik je konsumiral in oltar zapustil.
V	Dobu pri Domžalah so nemški organi vdrli v taberna-
Na Prežgan jem so iz taber-nakelja Jupne cerkve vzeli mon-štr*neo in so jo zaklenili v žup-no blagajno.
O podobnih bogoskrunstvih
prihajajo porodila tudi iz drugih Iprajev.
Omenili smo že, da so nemški organi sekvestirali samostan očetov frančiškanov pri slovenski narodni Marijini božjepot-ni cerkvi na Brezjah in menihe razgnali. Dodajamo, da so isti organi ob tej priliki z Marijine podobe sneli imitacijo krone, misleč, da gre za pravo zlato krono. Cerkev so nato zapečatili.
Sramotilno ravnanje « slovenskimi žrtvami
Preiskave in aretacije, ki smo jih uvodom navedli, so se izvršile skoraj v vseh primerih v nočnem času brez posebnih odlokov in brez običajnih pravnih jamstvov. Preiskave in aretacije so vršili večinoma naduti mladeniči, člani SS in SA oddelkov ali Gestapo, ki so se pri tem obnašali zel9 surovo. V ilustracijo postopanja ob aretacijah navajamo nekaj tipičnih primerov:
V samostanu očetov trapi-stov v Rajhenburgu se je vršila preiskava celih pet ur. Ko organi niso našli ničesar obtežil-nega, je eden izmed njih zagrabil nekega patra, ga tresel in vpil nad njim, naj pove, kam so skrili orožje in municijo.
Pri Veliki nedelji sta aretirana duhovnika morala ob aretaciji dne 18. aprila, 1941 ves čas, ko so organi vršili preiskave, to je celih sedem ur stati v stavu pozor, obrnjene k zidu.
A. N., župnik v S. I: v Slovenskih goricah, je moral po aretaciji, zaprt v občinski kleti, pred odvozom v mariborske zapore, stati in držati roke ravno kvišku, dokler se hi ob treh sjutraj obnemogel zgrudil. (Dalje prihodnjič) -o-
Pismo iz Adlesic, Bela Krajina
Neki naročnik v Pittsburgliu, Pa., poroča sledeče:
"Koncem maja t. 1. sem dal v Glasu Narodu' objaviti prvo povojno pismo iz Adlešič. Takrat je bilo pismo od zunaj opremljeno z znamko jugoslovanskega kralja in poštni pečat je nosil v latinščini in cirilici napis. Sedaj po presledku štirih mesesec sem dobil drugo pismo. To zadnje pismo nosi poštno znamko italijanskega kralja. Na pečatu je napis: Adlešič-Ljubljana, (res smešno se sliši). Omot, kot tudi pismd, je po cenzorju žigosano. Pismo se dobesedno glasi: "'Ljubi mi mož:
" 'Dam ti znat, da sem prejela od Tebe eno karto in eno pismo in Ti tfa oboje odpisujem, zakaj denarja nimamo nikake-ga in nikakega zaslužka. Strašno je težko pri nas. Dam Ti znat, d^/je naš sin prešel v Nemčijo, zdaj je osem dni od tega. Kume (boter) Kavran mu je dal za strošek. Ako bo on mogel kaj k hiši pomoč. Treba bo štivru in segulirrngu (davek in zavarovalnino) plačati. Družini tudi potreba zimskih oblek, pa denarja ni.
" 'Došlo je od države, da moramo gotovo količino goveje živine oddat. Na našo hišo je prišlo, da moramo dati za težo 250 kilogramov. Zdaj Bog zna, katero živenče nam bodo pobrali : Krava in telica so breje, volov ne bi radi razparili, junec nam neče vage izpodnest. Zdaj nič neznamo, kaj bi napravili.
" 'Pri nas je jako hudo, kmete preganjajo iz njihovih posestev—J ovo Čavič (ta je pravoslavni in na hrvatski strani) mora vse svoje imetje zapustiti in vse ostavit in iti proč. Bog cerkve, j zna, kam ga hočejo odpraviti.
mo jutri. Take čase smo doživeli, Ponoči pridejo s avtom in naložijo celo družino in odpeljejo Bog ve kam; nekam v staro Srbijo. Iz Črnomlja so 'dve družini pobrali. (Jaz mislim, to je bilo v času, ko je Bela Krajina spadala pod Paveliče-vo upravo). Huda nevihta nam preti. Bog se nas usmili, da bi ta usoda nas ne zadela.
" 'Zdaj pa te iz srca pozdravlja Tvoja žena,
"'Katica." -o-
Pismo iz domovine
Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottlihg Co. je prejel od svojega brata Jožeta, ki je pri usmiljenih bratih v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu, pismo naslednje zanimive vsebine:
"Dragi brat! Danes, to je 7. julija sem z veseljem prejel Tvoje pismo. Pred par dnevi sem ga prejel od sestre in tudi časopise, Ameriško Domovino, ki so bili tiskani še marca meseca. Sploh nisem pričakoval, da bi še sedaj kaj dobil iz Amerike, ker je bilo rečeno, da ni poštne zveze z Ameriko.
Gotovo ste tam radovedni, kako se nam godi. Jaz se ne smem prav nič prifožiti. Ko so prvič prišli Nemci, to je bilo na veliki petek, sem bil na terasi, kjer sem pribijal znamenje Rdečega križa, to je šest belih rjuh skupaj sešitih in 3 metre široko rdeče sukno počez. Tako so lahko videli, da je to bolnišnica.
Nemška letala so letela pray r,izko. Potem so se obrnila in letela proti Bršlinu. Tam so neki pobalinj začeli streljati nanje, zato so Nemci vrgli nekaj bomb :a osnovno šolo, ker so naši municijo notri vozili, kar ni bilo pametno.
Na veliko nedeljo zjutraj po iv. maši je bilo pa polno vojaštva, tankov in avtov. Ustavili 30 se ravno pred kuhinjo. Jaz -:em imel še note v rokah, zato ! -3 menda stopil k meni nek vojak in me vpraša, če znam igra-i. Povem mu, da sem organist. "lekel je, da je tudi on organist. iel je z menoj na kor, odprl sem mu harmonij in je res dobro : rral.
čez en teden so pa odšli in prišli so Italijani. S temi smo pa že kar domači. K meni več-• krat pridejo, da jim kaj posodim, ker j)o trgovinah ni dobiti, ker so že vse zaloge prodali. Jih je veliko, pa denar imajo. Nečakinji Mici in Pepca dobro tržita, čez 1000 dinarjev na dan. Pa sedaj dinar ne velja več, ker 30 v veljavi lire/
Tista Mima (doberdanček) že precej dobro govori italijansko. Vedno tam pri stojnici stoji ali pa sedi in klepeče; ima precej namazan jeziček.
Naznaniti ti moram tudi, da sta šivilja Franca in perica žef-ka obe umrli. Prva še spomlad, druga pa sedaj. Pri nas sta tudi v enem letu umrla dva samostanska bTata, Aleš in' Bogdan
katera bo prišla mogoče nekoliko pozneje, ki bo pa ravno tako žalostna pod peto Mussolinija,
kot ostali del Slovenije Hitlerjem. ' Kaj si zakrivila uboga Jugoslavija in ti nesrečna Slovenija, da te teptajo in zatirajo?
Tako in podobno se vprašujemo Jugoslovani v Ameriki in posebno mi Slovenci si večkrat stavimo to vprašanje. Meni se zdi, da je odgovor in to v veliki meri upravičen ta: Domovina, ti plačuješ za narodni greh, katerega ti nisi storila, pač pa so ga storili tvoji-voditelji. Od ustanovitve Jugoslavije pa do meseca aprila,- ko jo je zadela žalostna usoda, ni bilo nikdar iskrenega bratstva med Srbi, Hrvati in Slovenci Vprašanje nastane, kje je vzrok, da ni prišlo do pravega bratstva? Preprosto ljudstvo bi se bilo v dobi pireko 20 let zedinilo v enoto, ki bi ne bila poznala veliko razlike med tremi brati. Da do tega ni prišlo, so krivi voditelji, kateri so kovali iz nezadovoljstva naroda svoj politični kapital in ščuvali Srbe proti Hrvatom in Slovencem in seveda tudi obratno.
Dobro je znano, da izmed treh bratov je bil Janez, kateri je največ plačeval in najmanj prejemal. Godilo se je več krivic, katere kljub vednim protestom od strani naroda, voditelji niso hoteli slišali in popraviti. Gotovo, da je pri vsem tem ijrala veliko vlogo nemška in italijanska propaganda in denar, tako, da ob času težke preizkušnje, namesto sloge, je bil prepir med brati in to je gotovo veliko pripomoglo tujcu podjarmiti Jugoslavijo. Pravijo, da ifkušnja uči; upajmo, da ta nesreča, katera je zadela domovino, bo v bodoče Jugoslovane izučila toliko, da bodo bolj bratsko razumevali potrebe in pravice drug drugega.
Tudi tukaj., med ameriškimi Jugoslovani in Slovenci je bil storjen narodni greh od strani voditeljev, prejšnjih in sedanjih, ki so razdvojevali narod v stranke in grupe in ščuvali ljudi proti drugemu in tako res pridobili na vsako stran nekaj fanatikov, kateri so prepričani, da edino njih naziranje je pravilno. Takih ljudi sploh danes mogoče pridobiti za kako
Ali mislite, da Slovenci v Chicagu ne darujejo in da zato nimamo narodnega domu? Kaj še, naši ljudje so pripravljeni pod| darovati za vsako dobro stvar, ampak voditelji se niso mogli zediniti, ker vsaka stranka je hotela iz tega kovati svoj politični kapital. Rezultat je ta, da imamo dve mali dvorani in sicer eno nam je zgradilo članstvo po vsej Ameriki in za drugo bo pa vzelo še veliko let plačevanja, predno bo slovenska. Pač žalostna slika edinstva Slovencev v Chicagu! Toda tudi tukaj lahko voditelji popravijo zmoto, ako imajo resno voljo. Domovina nas kliče kot nas je že večkrat, posebno kadar je potrebovala ameriških dolarjev, drugače je nam ameriškim Slovencem igrala domovina največkrat mačeho.
Pri ustanovah, verskih, podpornih in kulturnih, je domovina zelo malo pomagala. Naj večkrat je le kritizirala in sarkastično predbacivala našim urednikom njihove male slovnične napake in podobno. Upajmo, da bo tudi glede tega v bodoče boljše in da bodo tukajšnji Slovenci vpoštevani kot del domovine in to vedo, ne samo kadar bo treba pomoči. Jugoslovanska vlada, katera se nahaja v tujezemstvu, je spravila na varno precej veliko kapitala. Ali bi ne bilo pravilno, da bi omenjena vlada tudi prispevala svoj del v denarju in tako
"Odprite se vi živi grobi! Naš rod vodite k svobodi! Na dan Slovan! Spi tako nam je slovenska
mati djala, ko nas je pestovala."
Anton Krapenc, 1636 W. 21st Plače, Chicago, 111.
POSNEMANJA VREDEN NASTOP AMERIŠKE VRHNIKE
Waukegan-North Chicago, lil.
—Nad 3,500 rojakov iz Wauke-gana in North Chicaga se bo zbralo skupaj k Velikemu zborovanju za pomožno akcijo v nedeljo, 2. novembra popoldne v Slovenskem narodnem domu, 424—lOth St. Tega zborovanja se bodo udeležili tudi odborniki Jugoslovanskega pomožnega odbora iz Washingtona, D. C., kakor tudi zastopniki jugoslovanske vlade ter nekateri drugi Jugoslovani, ki so pribežali v Ameriko, kateri bodo na programu.
i Da bo to zborovanje zares veliko, se razvidi lahko iz tega, da bo pri tem sodelovalo 14 raznih podpornih in drugih društev in klubov.
Odbor je pa sledeči: Anton Kobal, predsednik; Mrs. Jennie Kebfer, podpredsednica; Joseph Zore, tajnik; Frank Nagode, blagajnik; Matt Slana Sr., John Miks in Louis Košir, nadzorniki. Vsi tajniki društev in klubov pa bodo sodelovali kot
podprla tukajšnjo Jugoslovan-! pGmožni odborniki pri tem zbo-dto pomožno akcijo, ker samoj -0Vanju.
visoko doneči članki v časopis-j Društva, oziroma organizaci-ju ne bodo pomagali trpečemu ^ kJ se b0Cj0 zborovanja udele-Ijudstvu v domovini.
Denar, ki ga kontrolira vlada, je last vseh Jugoslovanov in če je kaj iskrenosti, bi moralo vsaj nekaj tega denarja priti v blagajno pomožne akcije. Tako bo dokazano, da je resen namen vlade pomagati vsem, kateri stradajo in da ne bodo do-tili samo nekateri od denarja, kateri je last vseh davkoplačevalcev cele Jugoslavije.
Domovina plaka, sem naslovil za uvod in kljub temu, da vem, da je treba hitro pomagati, je veliko mrtvilo v celi pomožni akciji. Vzroke, zakaj ne gre kot bi moralo iti, sem nave-
! žila in člani, ki jih bodo zastopali so sledeči: Sloga, št. 14 SNPJ, Frank Artač in Lovrenc Ogrin; Slovensko samostojno društvo, Frank Nagode, Frank Brence in John Jelovšek; Little Fcrt Lodge, SNPJ, Anton Kerzic; Slovanski Sokol, Lobis Ko-z.r in Math Warsek; sv. Jožefa, št. 53 KSKJ, John Miks, Joseph v Zore in Joseph Petrovcic; sv. Ana, št. 127 KSKJ, Frances Furlan, Louise Count in Fran-»3S Drobnic; Marije Pomagaj, oL 79 KSKJ, Jennie Keber, John Hladnik in Anton Mozi-na; Women's, C. O. F., Marga-
ret Repp; sv. Rok, št. 94, ABZ,
del zgoraj. Naš? ljudje ne za- Anton j^bal", Ahton Stanovnik
Domovina plaka
Chicago, 111. — Pod kopitom trdega, brezsrčnega diktator-stva Nemčije in Italije, plaka in umira Jugoslavija. Kot je vsem znano, pri vsaki sili in premoči, trpi največ tisti, kateri je šibkejši in to je v bivši
m
rkupno slovensko sodelovanje.
Da imamo take ljudi med na-predjaki, klerikalci, socialisti in drugimi strankami, je gotovo dejstvo, katerega vsak lahko vidi, kdor pride količkaj v doti-ko z našimi ljudmi, ki so različnega prepričanja. Ta fanatizem je največja rana na telesu slovenskega naroda v Ameriki in čim preje stopijo voditelji vseh strank skupaj in poskusijo preprečiti razširjenje te bolezni, tem bolje bo za narod. Ni še prepozno, da se popravi krivica, katera je bila storjena.
Voditelji, stopite na plan in
upajo in. tudi jim ni nič zame riti, ker so že velikokrat dali, pa je malo kdaj prišlo v prave roke. Sedanji odbor slovenske akcije je vreden popolnega zaupanja, saj vodijo, to akcijo osebe, katerim smo zaupali voditi naše podporne organizacije že več desetletij in so naš denar pošteno upravljali. Ako bo ta odbor vpošteval vse stanove in s2 držal svojih smernic, katere si je začrtal ob ustanovitvi, bo uspeh gotovo dober
Odbor naj posluje na strogo nadstrankarski podlagi in naj ne dovoli nikomur kovati politični kapital z nabranim denarjem in to tukaj ali pa v domovini. Ker, ako hoče katera stran-
priznajte, da ste vodili narod | ka ali posameznik izkoristiti to nekoliko preveč po stranskih nesrečo v svoje sebične namene, potih in v bodoče učite naše lju-1 to ni stranka Slovencev in tak-
di, da v prvi vrsti so Slovenci in šele potem pridejo stranke in prepričanja in da zaradi nazorov ni potreba nobenemu Slovencu svojega brata sovražiti.
Te napake bodo priznali in poskusili popraviti samo pravi voditelji, kateri imajo v resnici široko obzorje, ker to je gotovo,
narrow
šen posameznik ni
gospodinjsko šolo, tečaj za ši#- vzeli iz njega ciborij s posveče- In I$og zna, kako bo z nami, da-
Jugoslaviji — Slovenija. Ker I da kateri je sam Slovenija meji na bivšo Avstri- j minded," ne more učiti svojih jo, oziroma Nemčijo, je razum-' učencev, da naj bodo "broad ljivo, da bo Hitfer poskusil čim- j minded." Ta rak se je v letih preje ponemčiti vse Slovence in zagrizel že zelo globoko med
to seveda t silo in krivico. Prav lahko razumemo, zakaj pošilja vsaki dan na stotine Slovencev
ameriške Slovence in treba bo voditeljem storiti zelo težko in nesebično delo, ako hočejo reši-
v tujino in jih izpostavlja po-1 ti tukajšnje Slovei.ce narodne-časnemu umiranju. Ako nočeš ga propada, kateri jim preti za-ali ne moreš postati čez noč | r a d i nesmiselnega strankar-Nemec, te velika Nemčija ne siva. Kaj je sad razdvojenosti, potrebuje in zapisan si poginu, j je gotovo najbolj razvidno tu-To je nemški načrt glede slo- kaj v Chicagu, kjer imamo pre-
voditelj
ameriških Slovencev. Kadar se bo lahko pomagalo, naj odbor posluje skozi Ameriški Rdeči Križ, ker le tako smo lahko za- f/0®1 gotovijeni, da bodo v resnici dobili tisti, kateri so v potrebi.
Meni se vidi zelo potrebno, da si vse zgoraj navedene stvari enkrat povemo v obraz, ker le na ta način bo mogoča skupna akcija vseh Slovencev v Ameri-riki. Dokler bomo slepomišili, ne bo nikdar pravega zaupanja in tudi ne uspeha.
Slovenci, zbudimo se in str-nimo vse svoje moči v pomoč ubogi trpeči domovini. Kdor ne pristane sedaj v skupno delovanje, ni zaveden Slovenec in še manje Amerikanec. Ako bomo nastopili skupno, nas ne bo nihče premagal, ako se bomo pa
! in John Zalar; sv. Družina, Jo-ccph Drassler; Vitezi sv. Jurija, Math Slana Sr., Joseph Slana in Anton Bezpalec; Sacred Heart Court, COF, Frank Ogrin Sr. in Frank Ogrin Jr.; I Slovenski dobrodelni klub (Slovenian Welfare Club), August Cepon in Mike Opeka, in National Home Choral Societv, Joseph Košir.
Ta organizirana skupina * bo i sodelovala v tej kampanji po državnem dovoljenju, ki nosi številko 478, za pomoč od vojne j tako težko prizadetim v starem kraju. Vsi v ta namen nabrani darovi se bodo oddali Jugoslovanskemu pomožnemu od-! boru v Ameriki, katerega glavni t odborniki so:
j Vincent Cainkar, predsednik; Joseph Zalar, tajnik, in Leo Jurjovec, blagajnik.
Dosedaj se je izdal oglas na : razna društva, v katerem se skupnega sodelovanja, i Vsak dar bo s hvaležnostjo sprejet.	Odbor.
HITLER SE BO BORIL Z NACIJI
William Patrick Hitler, 30-letni nečak nemškega kanclerja ,ki je dve leti potoval in predaval po Kanadi in Združenih državah, je prostovoljno vstopil v kanadsko armado ter je bil nedavno poslan v Anglijo.
W. P. Hitler, ki smatra svojega strica za "največjega škodljivca sveta," je dospel pred dvemi leti v Ameriko s svojo materjo, Brigito Hitler. -o-
venskega naroda, katerega z vso naglico in krutostjo Nemci izvršujejo. Del Slovenije, ki je prišla pod Italijo, je seveda za-
a kljub temu nimamo niti enega narodnega doma, kjer bi se lahko shajali vsi Slovenci.
cej veliko slovensko naselbino j cepili, bo uspeh klavern kot je Obrambno-varčevalni bondi se
morejo kupiti na več kot 16,000 poštnih uradih in v 9,000 ban-t kah Širom Zedinjenih držav.
bil dosedaj. Voditeljem tukaj in v domovini pa kličem s pesnikom :
DRUŠTVENA NAZNANILA
,, Društvo sv. Jožefa, šf. 57,
Brooklyn, N. Y. Predpriprave za našo 40-letnico
(Nadaljevanje)
To je tudi res, da je želja na- namreč tretjo nedeljo v mese-
šega društvenega ustanovnika, brata Jožeta Kobe-ta, da naj se vsak član in članica udeleži naše 40-letnice ne samo igre in veselice, ampak tudi da se udeleži sv. maše, katera bo darovana za vse žive in mrtve člane in članice našega društva v nedeljo, dne 19. oktobra v slovenski cerkvi ob 10. uri zjutraj. Člani in članice se zberemo v cerkveni dvorani ob 9:45 zju^-aj in potem skupno odkorakamo v cerkev. Rečem, da je želja sobrata Kobe-ta, ker on je pisal pismo na društvo, da bi bilo res lepo in nas je na to opomnil, ker se je bal, da bomo morda pozabili in obhajaji 40-letnico brez sv. maše. Torej hvala, Jože!
Naš Jože Kobe, kakor vam je znano, da je zdaj v Pennsylva-niji v Hawley, in je malo predaleč, da bi sej udeležil, toda piše pa, da se bo sigurno udeležil 40-letnice, ako bo le zdrav. In ako Kebe lahko pride na to proslavo, mislim da se iste udeleži tudi lahko vsak član v Greater Nevv York. Poleg tega moram tudi povedati, da je brat Kebe dobil dva boosters in je tudi sam plačal polovico strani za oglas za Spominsko knjigo.
Ni pa samo Kobetova želja, da se vsi udeležimo sv. maše dne 19. oktobra, ampak je tudi želja drugega Jožeta in to je vašega predsednika, da se sigurno, brez izjeme vsi skupaj zberemo v cerkveni dvorani ob 9:45 dopoldne in skupno odkorakamo k sv. maši in se Bogu zahvalimo, da smo tako ta jubilej doživeli. In ako nimate nobenega usmiljenja do vašega
članom in članicam našega društva, da se prihodnja redna društvena seja začne zopet ob navadnem ali zimskem času,
cu; torej prihodnja seja bo 19. oktobra, začetek iste točno ob dveh popoldne v navadnih prostorih.
Vsi člani ste naprošeni, da se te seje gotovo udeležite polnoštevilno, ker poleg drugih važnih stvari, vam bodo na tej seji predložene tudi glasovnice, tikajoče se glede nabave lastne tiskarne pri naši KSKJ. Prosim vas, da glasujete po svojem najboljšenf prepričanju tako, kakor vidite, da bo bolj prav.
Vas vse skupaj bratsko pozdravljam,
Joseph Lekšan, tajnik.
Društvo sv. Valentina, broj 145, Beaver Falls, Pa.
Poziv na sjednicu
Cijenjeno članstvo našeg društva se poziva, da do j de na redovitu sjednicu, koja če biti 12. oktobra; sastanek sjednice je svima poznato mesto kako i obično do sada.
Sa prvim putom j avl jem članstvu, da sam primio izglav-nog urada glasovnice u zadeVi lastne tiskarne; onda treba da budete glasovali "proti" ili "za" i podpisali svoje ime na gla-sovnicu. Zato vas molim, da bi mi dali manje puta ako dojde-te svi na ovo sjednicu 12. oktobra, jerbo nimamo puno vremena to pridržati kod sebe; se mora vratiti glasovnice na glavni urad šta je prvo moguče.
A sada još jedan put poziv-ljen članstvo na dojduču sjednicu. Nešto je prišlo med odborom našom—neka resolucija, da ne more obdržati svojo čast za ove tri mjesece 1941 svojega
dela. To izgleda, da čemo ima predsednika, ne do brata Ko- ti izbore prvog decembra. .Ne beta, usmilite se pa saj enega mogu pisati, koja krivnja je, drugega vašega sobrata in to je čuti čete na sjednici, što je na naš slovenski župnik, Fatherj stvari. Malo je žalostno za od-Pij Petric v New Yorku. Nje- sjek kod dodjejo takve neprili-gova želja je tudi, da se vsi ke med članstvo ove par godine skupaj zberemo dne 19. okto- natrag, da ni nas jedan odsjek bra. Father so nam pisali pi- preskočio sa našoj slogo. Dane smo, da je nedelja, dne 19. ok-; so prilike članstvu take, da ni-tobra določena za brooklynske ma nijedno društvo urejeno za Jožete. Kakor sem slišal, so člana ili članico u velikoj ne-naš župnik tudi premišljevali, i sreči po duženoj. kaj bi pa oni storili za našo' Na toj sjednici i čuti čete iz-40-letnico in so rekli: "Storil vješče tajnika za prošle tri bom za Jožete, kar največ po- mjesece, kako obstoji naša dru-trebujejo," in sklenili so, da štvena blagajna velikega i ma-bodo 40-krat——?	'
Ko tole pišem, mi je telefoniral naš sobrat Jože Supan-cic in me je nekaj takšnega vprašal, da sem. se kar ustrašil. Pravi. "Tako, veš kaj sem slišal, da bo naša Spominska knjiga obsegala samo 40 strani, jaz imam pet oglasov in 10
lega oddelka, zato budite svi navzoči.
Do svidenja! Sa pozdravom, Peter Starasinich, tajnik.
Društvo sv. Mihalja, broj 163, Pittsburgh, Pa. '
1.—Javljam svem članom i
_____________________ članicam našeg društva, da če
boosters* pa" sVbojim, da sem | se održevati dojduča sjednica prepozen." In ko sem k sebi j na 12. oktobra točno u 2. sata prišel, sem povedal Jožetu, da! posle podne u navadnim pro-se je govorilo, naj bo knjiga 1 storijama. Na istu sjednicu ste najmanj 40 strani, več je lah-1 pozvani, da prisustvujete u što ko, samo da manjša ne sme bi-; večem broju jer imamo veliko
ti. In tako se je naš Jože oddahnil in rekel, da bo še naprej delal in prinesel na pri-\ hodnjo sejo mogoče še več oglasov in boosters, rekel je tudi, da je bil pri sobratu Gabri-elu Tassotti-ju, kjer so se tudi pogovarjali glede naše društvene 40-letnice. Gabriel je omenil, da bo tudi on dobil toliko oglasov in boosters, kakor jih ima brat Supancic. Tako je Gabriel tudi obljubil dati svoj oglas v našo Spominsko knjigo, kakor že obljubljeno bratu tajniku Jack Žagarju.
Dodatno k temu bo tudi Mrs. Tassottijeva nekaj dobrega storila za naše društvo, saj tudi ona prihaja iz banjeloške fare kakor tudi vaš predsednik. .
S pozdravom,
Joseph J. Klun, predsednik. (Dalje sledi) ,
Društvo sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O.
Uradno se naznanja vsem
gurate i društvu napravite ve-! liku čast, ako ga pripeljate u naše redove. Ne bo se kajal, jer bude pristupil u dobro, pošteno i bogato društvo i Jednotu med sposobne muže in žene.
Naposlijed još danas umo-ljavam sve one, koji još niste promenili svoje certifikate razreda A i B, promjeniti ih sada, jer nudi vam se najbolja prilika. Sa pdzdravom,
Matt Brozenič, tajnik.
Iz urada društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.
Vabilo na sejo
Na rokah imam glasovnice za splošno glasovanje, ki naj odloči vprašanje nakupa in vzdrževanja lastne tiskarne KSKJ. Glasovanje je zelo važno. Radj tega opozarjam vse članstvo našega društva, da vsi glasujete. Volite lahko na društveni seji ali pa pri meni na domu, ko plačate asesment.
Je-li je priporočljivo, da si naša Jednota nabavi svojo lastno tiskarno, o tem bomo lahko pojasnjevali in debatirali na naši prihodnji seji, ki se vrši v četrtek, 16. oktobra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Da boste na jasnem, kako glasovati, je potrebno, da ste na tej društveni seji navzoči. Ako pa kateremu nikakor ni mogoče se te seje udeležiti, pa naj pazi na Glasilo, ko bom več pisal o vprašanju nakupa lastne Jed-notine tiskarne. Splošno glas-vanje traja od 1. oktobra do 29. novembra, 1941.
Z bratskim pozdravom,
John Pezdirtz, tajnik.
važnih točka na dnevnom redu rešavati. I to imamo na ruka-ma glasovnice zaradi naše vlas-ne tiskarne kakor ste vidili v Glasilu. Ako se ne razumite, zato isto pridite na sjednicu, da vam se raztumači o stvari.
2.—Na	ovoj sjednici biti če predavano trimjesečno izvje-šče, pak budete isto čuli i budete sigurno ponosni sa našem gospodarstvom.^
3.—Imat	čemo na pretresa-nje o našoj budučoj proslavi
itd. •
4.—Bračo	i sestre! Vse to li-jepo i de ovoj put, samo naša kampanja na mjestu stoji. A da je to puno dela, ne bi zamiral, nego samo svaki enega no-vog uda u kome oddelku bilo; i
• to još ne bi vam bilo badova, več bi dobili lijepo nagradu. Ja ne mislim, da ne bi mi ima-li svaki po jednog prijatelja, da ne bi ga dobili u društvo. Sa tome napravite tri lijepe zgo-de: Vam je nagrada, člana osi
Društvo Marije Pomagaj, št.
176, Detroit, Mich.
Vabilo na sejo
S tem prijazno prosim vse članstvo našega društva, da se prav gotovo udeležite prihodnje redne seje dne 12. oktobra ob navadnem času. Ker so prišle glasovnice iz glavnega urada, da Jednota nabavi svojo lastno tiskarno za tiskanje Glasila in vse potrebne tiskovine za glavni urad kakor tudi za vsa podrejena društva, zato se bo na tej seji razmotrivalo in glasovalo, ker zadnja konvencija je zadnjič odobrila glavnemu uradu to splošno glasovanje.
Nadalje so bodo tudi trimesečni računi brali po nadzornem odboru. Mislim, da se bo naša blagajna za nekaj skrčila, ker smo imeli več izrednih stroškov kakor po navadi.
Nadalje se vse člane razreda A in B izpod 60. leta opozarja, da naj svoje certifikate preme-nijo, v kateri drugi razred, da jim bodo veljavni, ker gori omenjeni stari certifikati niso veljavni; če se na plačuje ases-menta, drugi pa ne propadejo.
Naposled ste še prošeni, da kaj več novih kandidatov pripeljete, ker je zdaj kampanja v teku. V mladinski oddelek se člane sprejema, kakor hitro so rojeni in ta sprejem velja brez zdravniške preiskave do 16. leta, v odrasli oddelek pa od 16. do 60. leta in se lahko zavarujejo od $250 do $5,000.
Na syidenje v obilnem obisku na prihodnji seji.
S sobratskim pozdravom, Paul Madronich, tajnik.
nekem državnem zavodu za stare ljudi.
Nikakor pa ne verjamem, da bi se moglo tako podjetje, oziroma dom vzdrževati s samo 3 centov mesečnega asesmenta na člana, vsaj ne, ako ga hočemo pravilno urediti. Tako smo imeli v letošnjem avgustu v odraslem oddelku 27,188 članov in članic, kar bi znašalo po 3 cente od vsakega samo $815.00 na mesec; to bi prav gotovo ne zadostovalo!
Recimo, da kupimo prostor, katerega brat Dečman omenja za $30,000, oprema sob, stroji itd., bi veljala nadaljnih $25,-000. Dalje je treba misliti na .zdravniško oskrbo, najeti stalnega zdravnika in bolničarke (nurses), ker bi morali imeti tudi nekako bolnišnico; morda bi zadostovalo samo par sob v ta namen; vendar se tega ne sme prezreti.
Potem smo dolžni tudi skrbeti za dušni blagor teh ljudi; treba je vsaj, ako ni ono posestvo v bližini kake katoliške cerkve zgraditi kapelico in imeti hišnega kaplana. To so stvari, katere se mora vpoštevati brez uslužbencev.
Predno se pa to zadevo zavetišča predloži članstvu na refe-
Častita sestra je gojila že v njenih mladih letih srčno željo, da bi postala redovnica, in to je z božjo pomočjo dosegla leta 1935. Poprej je učila v katoliški šoli v St. Louisu štiri leta, zdaj je pa bila premeščena v Denver, Colo., kjer podučuje 48 otrok petega in šestega razreda v šoli St. Louis fare v En-gle^oodu.
Letos 1; julija nas je obiskala za štiri dni, toda ne kot nekdanja Jennie, ampak kot častita sestra Monika Joseph. Ah, kako nas je bila vesela vseh in da je zopet videla svoj rojstni dom in našo. lepo državo Colo-rado ter njene romantične hribe! Rekla je: "Ko sem se vozila na vlaku iz St. louisa, sem drugo jutro pogledala iz vago-^ na in zdihnila: To je moja domovina, lepa, sončna država Colorado, s tako lepim hribovjem, bodi mi pozdravljena'!"
Ko smo se po njenem prihodu nekoliko venkaj peljali, je omenila: "Če bi bil človek še tako bolan, pa bi se tukaj v naravi sončil in poslušal te žuboreče kristalne čiste gorske potoke in- yžival ta čisti zrak, pa bi kmalu okreval."
Jaz sem jo šla v St. Louis obiskat leta 1936 za dva tedna
rendum ali splošno glasovanje,, v januarju, pa nisem ves čas je po mojem mnenju treba po- videla sonca, ampak samo me
dati članstvu tudi natančen načrt ali proračun, koliko bi približno veljala skupna oskrba takega doma; nakup posestva sam na sebi ni tako važen, saj nekateri stari ljudje tudi radi delajo kolikor jim moč* dopuščajo; toda zdravnik, duhovnik, in zdravniška postrežba, to so tri važne točke, ki bodo najtežje zgrešiti, bVez teh pa zaveti
glo tudi čez dan. Rekla sem, da bo menda deževalo, ker sem mislila, da je oblačno, pa so se mi smejali, češ, da je ondi pozimi vedno tako vreme.
Drugo leto bo imela zopet dovoljeno, da me pride obiskat za en teden, česar se že sedaj zelo veselim. Naj še omenim, da je bila moja hčerka, predno se je, podala v samostan, članica
šče ne bo zavetišče,'tudi če ima- i društva sv. Jožefa, št. 55 KSKJ
mo celo armade uslužbencev.
Ne pišem tega v smislu kakega nasprotovanja, pač pa zato, ker je ta zadeva v interesu vsakega člana KSKJ. Vsi vemo, da je človek že bolj v poznih letih podvržen boleznim fn potrebuje postrežbe; zato pa, dragi mi Jednotarji, povejte svoje mnenje v Glasilu. In ako smo
S pozdravom,
Mrs. Ana Težak,
P. O. Box 238. Ko je bila moja hčerka pri slovesni obljubi preoblečena, mi je sestra prednica poslala
lepo angleško pesem v spomin. Preštava te pesmi se glasi sledeče :
"MATI NUNE SEM"
zadosti močni, da pripravimo j Res, preoblekli so mi hčerko,
MOJE MNENJE GLEDE JEDNOTINEGA ZAVETIŠČA
Johnstoum, Pa. — V Glasilu št. 38 z dne 24. septembra, 1941 sem čital članek sobrata Deč-man-a, predsednika porotnega odbora KSKJ, da bi si naša Jednota omislila svoj dom ali zavetišče za staro članstvo. Ker pa brat Dečman omenja, naj se v tem oziru še kdo drugi oglasi, prihajam z nastopnimi vrsticami menda jaz prvi?
Ta ideja je res blaga in plemenita; le ako je tudi izvedljiva? Znani so tudi meni žalostni slučaji, ko je šel nekdo na svoja stara leta rajši v smrt, kakor pa da bi bil v nadlego v
miren dom svojim onemoglim in zapuščenim bratom in sestram, pa naj se istega omisli. S pozdravi:
Mathias Kluccvsek,
član društva št. 187, 317 Bond St., Johnstown, Pa.
-o-
DOPIS SREČNE MATERE
Cicstea Bulte, Colo.—Cenjeni sobrat uradnik: Tukaj Vam pošiljam sliko moje hčerke redovnice,, ki je naredila večno obljubo 15. avgusta, leta 1940 v, nekem samostanu ali konventu v St. Louis, Mo.
Februarja meseca bo že sedem let, kar je zapustila svoje ljube domače in sorodnike ter se podala v St. Louis, Mo., kjer je postala sestra redovnica sv.
Jožefa in dobila ime Monika Joseph.
Navedena moja hčerka je bila rojena tukaj v Crested Butte, Colo. Njen oče, sedaj že pokojni Martin Težak je bil rojen v vasi Dule, št. 9, fara Suhor na Dolenjskem, jaz sem p? doma iz Boldraža, št. 13, fara Rado-vica pri Metliki, rojena Žlogar; torej sva oba doma iz Bele Krajina.
in vesela sem srčno, saj jo čuva od zibelke moje materno oko. ,
Ko odšla je tisto jutro, me bolelo je srce, mislila sem, kako prazna naša hiša bo brez nje.
Ali zdaj se zdi drugače,. in ko zjutraj ob soncu zreiji, mi srce veselo poje: "Mati nune sem!"
V zmote pasti je človeško, in storimo marsikaj, kar bo treba poravnati, preden smemo v sveti raj.
A preveč v skrbeh ne mislim o dejanju mojem vsem, bom zašepetala sv. Petru: "Mati nune sem!"
Opomba uredništva: Originalna pesem v angleščini bo priobčena drugi teden na Our Page.
POROČILO O^ DELU SLOVENK ZA AMERIŠKI RDEČI KRIŽ
Sheboggan, Wis. — Letošnjo pomlad so se na poziv glavne predsednice Slovenske Ženske Zveze, Marie Prisland sestale zastopnice slovenskih ženskih društev v • Sheboyganu, Wis., ter si ustanovile svoj odbor in svojo posebno sekcijo za delo pri ameriškem Rdečem križu.
V priznanje našim Slovenkam, naj bo javnosti povedano, da je sheboyganska slovenska naselbina lahko ponosna na svoje žene in dekleta, ki sodelujejo pri Rdečem križu, ter dajo spoznati ameriški javnosti, kako se zanimamo za vsako človekoljubno delo, ki ga vodi naša
nova domovina—Amerika. Naša naselbina je pri tem na ugledu pridobila, saj slišimo od me-rodajnih oseb, kako je odbor
Rdečega križa zadovoljen z le-' pim in ličnim delom naših Slo-' venk.	1
Delo pri Rdečem križu je razdeljeno v tri dele: šivanje, pletenje in bolniške obveze. Za; vsako delo so določene načelni-ce, ki si same naprosijo delavke, jim prinesejo delo na dom in ga pozneje spet odnesejo na postojanko Rdečega križa skupno z imeni onih, ki so delo iz-gotovile.
Šivalni klub je ravnokar iz-gotovil 90 oblek. Sledeče rojakinje so šivale: Apolonia Je-ray, Jennie Starich, Stefie Va-tovec, Frances Debevec, Angela Rozman, Louise Bohan, Christine Rupnik, ,Mary Remshak, Mary Sebanz, Agnes Gergisch, Antonia Hlade, Frances Ribich in Mary Turk.
Oddelek za pletenje je izgo-tovil 30 "sveaterjev" (jopičev). Pletle so sledeče: Frances Me-lavz, Ivanka Mohar, Mary Meš-nig, Mary Godez, Mary Kovačič, Josephine Dragan, Mary Jelovnik, Frances Šimenc, Mary Saje, Mary Bernot, Ana Ortar, Frances Bolf, Ana Kotnik, Matilda Skrinar, Mary Brezovnik, Frances Jakel, Mary Požun, Paiila Turk, Mary Berce, Frances Skruber in Mary Repenšek.
Medtem, ko je gorimenjeno delo izvršeno na domih, se bolniške obveze izgotavljajo v uradu postojanke Rdečega križa. Pri tem delu so vposlene sledeče: Mary Fedran, Ana Zaverl, Phyllis Brulla, Mary Markelc, Mary Godez, Frances Jakel, Louise Mesnig, Ana Schuster, Mary Radovan, Helen Valen-tinčič, Hermina in Jennie Ribich, Mary Majcen, Mary Bre-'zovnik, Frances Perkovich, Katarina Halstead, Sophie Go-renz, Vivian Zore, Marcella Skrube in Ljudmila Klančar.
Spodaj podpisane načelnice ■se v svojem imenu zahvaljujemo vsem tem pridnim delavkam pri delu za Rdeči križ. Zahvaljujemo se pa tudi v imenu vrhovnega odbora ameriškega Rdečega križi1, ki nam je naročil, da naj njegovo zahvalo sporočimo vsem, ki so vposlene pri tem delu.
Marie Prisland, Julia Zorman,
načelnice za šivanje;
Marg Repenšek, načelnica za pletenje;
Marg Fale,
načelnica za bolniške obveze.
v mehkih besedah—miren—v
razburjenem svetli, odločen in gotov svojega mesta med hrupom, kjer se meče
zbadljivke. On se ne trudi, da bi razlagal 1 . svoje lastne načrte, tako se tudi ne ponižuje, da bi
se laskal v prahu— Njegovi ideali so v resnici navadnega Človeka; on si prizadeva zmagati, ker je
njegov načrt pravičen. To mesto je imelo predolgo ča-- sa izgubo vsled nesramnih debat,
zapravilo je dragocene ure in ni pokazalo nobenega dobička. '
Zdaj je na nas ležeče, dokler ne
bo prekasno, da poiščemo moža, katerega motivi (razlogi) so še jasni.
Naj gre zdaj beseda iz ust do ust:
Cleveland potrebuje njegovo izkušeno vodstvo. *
PRIZNANJE FRANK J. LAUSCHE-TU
Kako priljubljen in spoštovan je naš rojak, bivši okrajni sodnik Frank J. Lausche med ljudstvom v Clevelandu, ki kakor znano kandidira za župana, je razvidno iz nastopne pesmij katero smo čitali dne 2. oktobra v znanem elevelandskem dnevniku "Press."
FRANK J. LAUSCHE He stands adamant in the prideful race, Soft-spoken — calm — in a bledant ivorld, Resolute and certain of his plače
Amid the din where epithets are hurled. He does not strain to further his own plans, * JVor does he stoop to grovel in the dust— His ideals are in truth the common man'8; He strives to win because his cause is just. Too long this citg lost in sham debate
Has squandered p r e Qi o u s hours cuid shoived no gain, It is for us before it is too late To seek a man whose motives stili are plain. Now let the icord pass on from lip to lip— For Cleveland needs his ster-ling leadership.
—James Liotta. Dobesedna prestava te pesmi bi bila takole:
FRANK J. LAUSCHE On stoji trdo v ponosni tekmi,
KAKO SE VRAČAJO PTlCl
Zanimive stvari iz življenja ptičev je dognal ljubitelj ptic neki nemški učitelj Berendt iz Strassfurta. Na tamkajšnjem pokopališču je našel leta 1931 devet parov slavcev, katere je takoj obročkal. Drugo leto je potem na podlagi obročkov znova dognal, da je izmed lani ob-ročkanih ptičev prišlo nazaj v lanska gnezdišča le devet samcev, medtem ko se ni vrnila niti ena samica. Toda med samci je vsak pripeljal seboj novo samico.
Potem je mož obročkal še vseh devet novih samic. Toda leta 1936 so obročkani samci pripeljali seboj neobročkane samice.
Učitelj Berendt pa je obročkal vsako leto ne le stare, ampak tudi mladiče, ki sta jih stara dva zredila. Toda niti eden izmed teh mladičev se ni nikdar več vrnil na tisto pokopališče gnezdit. Novi pari pa so vsakokrat gnezdili blizu lanskih gnezd, nikdar pa seveda ne v lanskih.
V šoli
Učitelj: "Torej poslušaj, Tonček! Če imaš pred seboj vzhod, na levici sever in na desni strani jug, kaj imaš zadaj?" • Tonček (sramežljivo): "Raztrgane hlače, gospod učitelj!" -—o-
DELUJMO ZA DOSEGO 40.000 ČLANOV!
THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Teehnologj- t angleščini GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dohiti s knjigo NEW ENCTCLOPE. DIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasmije vporabo vsakega stroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako je treba vi»orabilji načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje dela Ne glede na to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga rolo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik in risb. r>70 strani, trdo vezana knjiga stane SAMO $1.98. — Pofitnino plačamo mi. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PTBLISIIINO COMPANV, 216 \Veet ISth ST., NEW TORK. — Zaloga nI .velika. Naročite to važno knjigo še danes.
"GLASILO K. S. K. JEBNOTE"
i aauxim« Jednoto v Zdrotuih drftavah
MIT 8T. CLAIR AVENUE
TJBMSiaŠTVO a GFRAVNlflTVO
CLJEVKLAND, OHIO
' Vsi rokopisi In oglasi moralo biti v naiem uradu najpomeje do pcndaljka dopoldne m priobčite* * IUiUM tekočega tadna_
Naročnina:
Za člane na teto.—,------
Za nečlane za Ameriko... Za inosematro-----------
..$0.64
..$1.60 .$$.00
OFFICIAL ORGAN OF AND PUrtMBHICU BY THE ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U m the interesi of the Order
fl. A
ererr Wednesday
OFFICE: «117 ST. OLAIR AVENUE
Phcoe: HEnderson $811
CUEVELAND, OHIO
For members. yearly„
For nonmembers.----
Korelgn Oountries.__
Terma of subecrlptlon:
,.$0.84 ..$1.00 ..$3.00
88
VAŽNOST UDELEŽBE DRUŠTVENIH SEJ
Ako bi vprašali kakega večletnega društvenega tajnika ali tajnico o glavnih težkočah njegovega poslovanja, bi vam hitro navedel dvoje vzrokov: prvič neredno in slabo plačevanje ases-mentov od strani članstva, drugič pa slaba udeležba na mesečnih sejah.
Vsled prve nerednosti kliče in opominja zaostankarje v Glasilu, in potom kartic; ako vse to nič ne pomaga, mora celo trkati na njih vrata in skuša kolektati prispevke kakor kak in-surance agent. Ker pa vse to morda nič ne pomaga, se poslužuje suspendacije na podlagi pravil. Seveda mu tako ravnanje in početje povzroča nepotrebne skrbi in pota, toda samo na ta način je mogoče rešiti zadevo zaostankarjev.
Povsem v bolj zamotanem položaju in razočaran je pa tajnik z ostalim odborom vred, ki sedi na dan seje skoro v prazni zborovalni dvorani. Dvakrat po vrsti je vabil članstvo na to sejo v Glasilu, poleg tega je pa še razposlal vsem članom vabil-ne kartice po pošti, toda vse zaman! Niti toliko članov ni navzočih, da bi bilo mogoče tvoriti kvorum in sejo začeti! V tem slučaju je pa naš ubogi tajnik v resnici brez moči in ne more ničesar v tej zadevi ukreniti. Da bi vsakega s taksijem ali pa na vrvi pripeljal na sejo, tega se ne more pričakovati.
Žal, da se je zadnji čas lenoba glede neudeležbe društvenih sej razpasla skoro pri vseh društvih; vsak predsednik ali tajnik se radi iste pritožuje, osobito glede neudeležbe mladine. Ne-* kaj dobrih starih ali že priletnih članov še pride, drugim je pa st\a deveta briga od* začetka do konca leta. V resnici je tako ravnanje ali početje napram društvu nelepo, nepravilno in ne-fcratsko.	' v :
Predstavljajmo si društvo enako kakemu delniškemu podjetju. Delničarji in ravnatelji se shajajo večkrat skupaj, da se ukrepa o poslovanju podjetja, o napredku, o dohodkih itd. Enako bi moralo biti tudi pri vsakem podpornem društvu, saj je vsak posameznik delničar istega, ker iz posameznikov sestoji celota ali društvo. Pri društvu velja tudi geslo: #"Vsi za enega, eden za vse!"
Zdaj, v jesenskem in kmalu nastoplem zimskem času se ne more noben član pritoževati, da ga je huda vročina ovirala, da ni prišel na sejo. Ob nedeljah ljudje ostajajo doma, torej ima vsak lepo priliko eno ali dve uri ob nedejjah ali na soboto zvečer enkrat na mesec žrtvovati za svoje društvo. Pn»d vsem bi se moral vsak ali vsaka udeležiti saj četrtletne seje in pa glavne letne seje v decembru. V resnici je žalostno pri društvu, kjer se tajnik ali predsednik pritožuje, da osebno še ne pozna vseh članov.
Prihodnje leto je naše konvenčno leto posebno važno v zadevi udeležbe mesečnih sej od strani članov, ki hočejo kandidirati za delegate bližajoče se naše 20. konvencije v Chicagu, 111. Glasom Jednotinih pravil se mora vsak tak kandidat udeležiti naj manj %štirih sej v konvenčnem letu, drugače ne sme in ne more biti izvoljen za delegata; tajniki in tajnice naših društev bodo na to posebno pazili.
Naša iskrena želja je, naj bi predstoječi članek vsak naš član in članica prečital(a) in se začel redno udeleževati mesečnih sej svojega društva.
v spomin
društva št. 224, Cleveland, 0.„ Našim pokojnim članom stara 55 let.
John Pavusic, član društva št. 64, Etna, Pa., preminul 27. avgusta, star 59 let.
Margaret Tratar, članica društva št. 204, Hibbing, Minn., preminula 2. septembra, v starosti 48 let. •
Frank Cujnik, član društva št. 5, La Salle, 111., preminul 3. septembra, star 69 let.
Mathias Bajuk, član društva št. 4, Soudan, Minn., preminul 4. septembra, star 70 let.
Frank Bradač, član društva št. 25, Cleveland, O., preminul 6. septembra, star 55 let.
Anton Novak, član društva št. 7, Pueblo, Colo., preminul 8. septembra, v starosti 57 let.
Ernest Maierle, član društva št. 65, Milwaukee, Wis., preminul 9. septembra, star 25 let.
Frank Zupan, član društva št. 58, Haser, Pa., preminul 10. septembra, star 82 let.
Anton Golob, član društva št. 69, Great Falls, Mont., preminul 16. septembra, star 63 let.
Dorothg Arch, članica društva št. 159, Hostetter, Pa., premi-
Od zadnjega naznanila do 22. septembra je umrlo 16 naših članov in štiri članice; torej 20 skupaj. Najmlajši izmed njih je bil star 25 let, najstarejši pa 82. Ti pokojniki so:
Steve Barkovich, član društva št. 64, Etna, Pa., preminul 14. avgusta, v starosti 44 let.
Frank J. Drassler, član društva št. 169, Cleveland, O., preminul 18. avgusta, star 54 let.
M ar g Spetich, članica društva št. 111, Barberton, O., preminula 20 avgusta, stara 46 let.
Joseph Brula, član društva št. 4, Soudan, J4inn., preminul 22. avgusta, v starosti 72 let.
Martin Kambich, član društva št. 8, Joliet, 111., preminul nula 17. septembra, stara 46 let. 22. avgusta, star 74 let.	Ignac Praznik, član društva
čfanica št. 63, Cleveland, O., preminul
19. septembra, star 59 let.
John Snedic, član društva at. 186, Willard, Wis., preminul
18.	septembra, star 61 let. Joseph Bevec, član društva
št. 153, Strabane, Pa., preminul
19.	septembra, v starosti 34 let. Laiorence Music, član društva št. 53, Waukegan, 111., preminul 22. septembra, star 48 let.
Naj v miru božjem počivajo! -o
Nekaj za starše
GLAVNE NAPAKE OTROKA
Sebičnost.—O tej slabi lastnosti se je že večkrat govorilo. Naj navedemo le par iskrenih besed vzgojitelja Alfonza Kar-ra: Preveč dobro skrbimo, da otrok ne občuti, kako je slab in nemočen in odvisen. Kar sproti izmišljamo, kaj bi si še mogel poželeti, da mu to brž preskrbimo. Približamo mu vse predmete, četudi je le nehote roko stegnil za njimi. Samo malo naj zajoče, že je v trenutku vse na nogah: ljudje in stvari, vse mora biti samo zanj. Še več: damo mu vedeti, da se ga bojimo, ker je močan, in da vse od-visi od njegove volje.
Zares! Nekateri store vse mogoče, samo da bi mu v vsem mogli ustreči; trositi mu cvetje na pot, koder bo hodil; napolniti mu roke in srce z užitki in slastmi!
Drugo pa je vprašanje: Bo ta tvoj otrok zmiraj otrok in ti zmiraj ob njem, da mu služiš in da ga varuješ od bodečega trnja, katerega je polno naše življenje?
Ne! Ostarel boš in odšel v večnost. Toda še prej, nego se to zgodi, se bo tvoj otrok vrgel v vrtinec življenja z vsemi iluzijami, ki se Jih je od tebe naučil in videl. Srečal se bo s tisočerimi težavami pri ljudeh in stvareh: tukaj si razbil glavo, tam bo krvavelo srce.
Kaj ne, ta razmišljanja niso vesela, pa tudi ne prestroga. Takšna je pač gola resnica!
Sebičnost ubija v človeku vse junaške in krepostne sposobnosti; je kakor nenasitni vampir v človeški podobi, ki se hrani z žrtvami drugih—je izrabljeva-lec, pijavka.
Sebičnež nikdar ne mere umeti potrebe drugih; vedno je sam sebi v mislih in dejanjih. Imamo pač dovolj živ primer: današnjo vojno grozoto.
Jeza.—Komaj se je otrok rodil že ,se opažajo znaki jeze: sol^, krič, brcanje z nogicami; celo telo pokazuje razburjenost.
Otrok se je prevrnil s stola.' Pestunja ga miri in mu svetuje: "Udari ta grdi stol, ki te je vrgel! Pokaži mački jezik, ko te je tako opraskala."
Se nam ne zde smešni takšni nasveti ? Kaj se bo otrok zadovoljil s takšnim početjem? Ne! Še bolj se bo razvnel ob nemi odpornosti mrtvih tvari, ki ne reagirajo na njegovo jezo.
Prvi in glavni vzrok jeze pač tiči v slabosti in odvisnosti in čimbolj se tega zavedamo tem močnejša je ta strast.
Zelo je torej važno, da kakor vsaki slabi stvari takoj vj začetku napovemo boj, tako tudi jezi. Saj jeza popolnoma pokvari otrokov značaj. Čut se razdraži ob najmanjen odporu, volja pa vedno bolj peša. Otrok pade v pravo razdraženost, ki je mnogokrat prevei smešna in odvratna zdravemu umu. Tudi razne bolezni imajo izvir v jeei, kakor na primer krči, amariu-sis (zguba vida), (božjast).
veda razumno, kakor že pač zahteva karakter in slučaj.
Strah.—Slušni vtiski so prvi povzročitelji straha majhnemu otroku. Krič, kakršenkoli ropot vznemiri otroka, kateri bi ob največjem ognju ne pokazal nič razburjenja.
Očka so nas včasih hrabrili, da je strah v sredini votel, okrog pa ga nič ni. Verjeli smo jim, da strahu ni, vendar pa smo si ga v svoji domišljiji prirejali. Gotovo otroci od šestega do desetega leta so najbolj podvrženi strahovom svoje domišljije.
Težko pa ti bo otrok priznal, da je strahopeten. Nekaj bo samoljubja, a mnogo pa je ne-zaupnosti. Z draženjem in stra-šenjem ga ne boš ozdravil od te napake, pač pa, če ga prepričaš, da res strahu ni, temveč da si ga sam povzroča.
Strah je mnogokrat posledica kakšnega doživljaja. Na primer parkrat me jev doma krava vzela na roge. Od takrat še zmiraj čutim strah pred to živaljo. Tudi gos me je nekdaj dobro naščipala, da si jo bom pomnila za celo življenje. Vsak se nečega boji, kar mu je kdaj povzročilo škodo. Včasih je to dobra stvar, včasih tudi ne.
Noči pa so res nekaj strašnega za otroka. Ne moreš ga. zlepa nagovoriti, (Ja ti nekaj prinese iz temne veže ali kuhinje.
Zanimivo se mi zdi, kako se nekateri otroci branijo pred strahom: "U, zdaj bo nekaj skočilo iz kota," misli, pa skoči, kakor da je tisto "nekaj" že za njim. Brat si je žvižgal ali prepeval, če smo ga poslali zvečer po vodo v kuhinjo. Jaz pa sem hodila tiho, po prstih, brezdiš-no skoro, da me strah ne bi slišal. Nekateri pa ob vsakem koraku kličejo: "mama, mama!" Ce se. še mamin glas sliši, tedaj so še na varnem.
Otrok je slišal pripovedovati o duhovih, ki prihajajo z drugega Sveta, pa tudi roparji ir. tatovi so predmet otroške domišljije v nočni temi. Z velike težavo smo ugasnili luč. Vse jc tiho: "U, nekaj se je zganilo (menda je obleka padla na tla les je počil v omari), ah, tu so roparji, dnhovi," kuje otrošk domišljija. Hitro se pokrije čez glavo, telo pa zvije v klop ko—srce tolče, sapa zastaja. Z odprtimi očmi pod odejo, z napetimi ušesi pričakuje nepri-jatelja, dokler mišičevje ne popusti ter se začne potiti in nazadnje pade v nemirne sanje. Namesto da mu noč služi za počitek mu je za pokoro, kakor pri nas pravijo.
Z osmimi leti sem čitala knjigo: "Žalost in veselje." Aven-ture nekega Jakoba z morskimi roparji. Tedaj sem komaj začela čitati, tako da nihče ni polagal mnogo važnosti mojim knjigam. Te aventure so pustile globok vtis v mojih slabih živcih. Nekoliko mesecev sem cele noči padala v strašne sanje, ki so me večkrat pod posteljo prebudile. Vedno sem bila v rokah razbojnikov. Par let pa nisem mogla zaspati v hiši, če j? imela majhna okna in železne križe. Ob 11 v noči sem od tetke utekla domov. Tudi zaklenjenih vrat nisem mogla prenesti. Zdelo se mi je, da bo gorelo ali bodo prišli tatovi, pa ne bom mogla ven.
Kako zelo je tofej važno paziti na otroka, kaj dela, kod hodi, kaj čita, da ga veš ravnati in voditi k dobremu. Kako pa sanjajo današnji otroci ob tako živih predstavah in domišlji-epilepsia jah, kakor vidijo v kinu? D.
—-o-
mnogo znamenitih ljudi umrlo od jeze. Tako se pripoveduje o Valentinijanu, da se je tako
v zgodovini se čita, da je Kontinentalno kmetijstvo
v novi Ameirki
Poljedelski pridelki v novi
razjezil nad vojakom, ker ga je	Ameriki se bodo pridobivali na
ta neprimerno obvestil o zmagi	obsežnih, strokovno obdelova-
Rimljanov nad Moravci, da je	nih kmetijah. Vsaka taka kme-
začel bruhati kri in takoj umrl.	tjja bo v obsegu 25 štirijaških
Koristno vplivajo na takšen	milj. Vsaka kmetija (farma)
razdražljiv značaj umivanje z	bo opremljena z najbolj moder-
hladno vodo, samota, kazen, se-	nimi stroji in obledovana z naj-
bolj izkušenimi in sposobnimi osebami. Načelstvo ali vodstvo bo pod preiskušenim agrobiolo-gistom in nadzorstvom pa pod veščim agrokemistom.
Obdelovalo se bo 24 ur na dan, v šestih spremembah osob-ja. Izučeni mehaniki bode oskrbovali vse potrebne stroje, da bodo vedno v najboljšem stanju za 24-urno obratovanje skozi obdelovalno dobo. Natančni kemični preiskusi zemlje in pravilno gnojenje bo preprečilo zlorabo zemlje; obenem bo natančno proučeno in potrebno namakanje zemlje; suša bo po-zabnost preteklosti.
Iz takih kmetij bo stalno od-važanje potrebne hrane in drugih kmetijskih pridelkov na vse kraje obširnega kontinenta, za obstoj, vzdrževanje in blagostanje civiliziranega prebivalstva. Kmetijstvo se bo obratovalo po načinu, kakor bi moralo v resnici biti—največja kemična izde-lovalnica na svetu, sintetična hrana za človeštvo od sončnih žarkov in organičnih kemikalij.
To pridelovanje v kontinentalni Ameriki bo v blagostanje za Amerikance; vsak prebivalec nove Amerike bo prejemal in užival pridelke in izdelke od zi-beli do groba. Vporaba poljskih pridelkov bo omejena izključno za najboljše življenj sko prehranjevanje in blagostanje. Prevoz prehrane, kjer bo pridelana, v shrambe življen-skih in drugih potrebščin bo stalno brez motenja. V shrambah pa bo na razpolago vsakemu prebivalcu.
Ob času, ko si je prizadeval nezabni Abraham Lincoln doseči politični urad, je podal temeljito resnico o ekonomskem stanju tedanjega časa v Ameriki. Rekel je; "Ta dežela ne more več obstojati polovico suženjska in polovico v preizobi-1 ju ..." Leta 1863 je moč upra ve federalne vlade, s zaslombo vojaške sile, izdala proklamaci-jo odstranitve* suženjstva nad črnci. Danes zamoremo napra viti slično praklamacijo za vse skupaj. Priznati je treba, da današnja obsežna in brza pro dukcija, v primeri s prošlo ma lo in počasno produkcijo, pa bilo naekmetijah ali izdelovalni cah, nima prilike za nadaljni obstoj. Eno ali drugo mora iti
Amerikanski kmetovalec kot neodvisen izkoriščanec, je že od vselej sejal in žel, a drugi so imeli koristi ali dobiček. Tudi ameriški kmet nima jamstva ali varnost za obstoj v nadaljevanju po sedanjem načinu: Prejemanje vladne pomoči ali miloščine nima trajnosti, to pomeni neizogibni narodni gospodarski propad. Skrajni čas je tudi za ameriškega kmetovalca, da se zdrami in prične z borbo za pravo prostost, v socialnem pogledu—jamstvo in varstvp. ki bo edino v novi Ameriki!
To je kratek opis o obrisu za poljedelstvo, ki ga ima v načrtu organizacija Technocracy Inc. Organizacija ne sliči nobeni sedanji organizaciji, ni politična, pač pa temelji na znanstvenih preiskušnjah. Nima nobenega stika s komunizmom, fašizmom ali nacizmom. Organizacija kot taka ima natančne in temeljite ter izvedljive pogojne načrte, skrbno proučene s pozorno pre-iskušnjo znanstvenikov in strokovnjakov v vseh panogah. Organizacija ima preko 40 tisoč obrisov (blue prints), kateri zaznamujejo vse potrebno v po-slugo prebivalstva ameriškega kontinenta in za človeško blagostanje.
Oktobrsk^števUka "Novega Sveta"
Koncem tega tedna bo izšla oktobrska ali deseta številka zanimivega slovenskega družinskega mesečnika "Novi Svet" s sledečo vsebino:
f'Do miru" (uvodni članek); "Pregled" (tekočih političnih in drugih dogodkov); "Pred revo-
lucijo v Rusiji" (članek); A. Vaclik: "Za skorjico kruha"
((črtica); J. M. Trunk: "Tihe ure" — "Organizem . Cerkve" (premišljevanje); "Moderno orožje" ($anek); C. K.: "Grofov jagar" (povest iz slovenskih krajev); "Slovenski pijonir" (zgodovinsko opisovanje slovenske naselbin^ v Clevelandu);
Dom in zdravje" (nasveti za zdravje, gospodinjstvo itd.); "Za smeh in zabavo"; Josip Pre-mrov: "Zvesta srca" (roman).
Mesečnik "Novi Svet" izhaja stalno in redno vsaki mesec okrog 15. dneva v mesecu. Se dve številki in bo zaključil že četrti letnik. V vsaki svoji številki ima zanimive zgodovinske podatke o naših slovenskih naselbinah in o naših slovenskih družinah. Ti podatki so važni in zanimivi. Tekom zadnjih štirih let je ta list objavil toliko še doslej ne objavljenih podatkov od naših pijonirjev, da si je že tem zaslužil vse priznanje med svojim narodom v Ameriki. Ta zgodovinska povestnica o slovenskih ljudeh v Ameriki gre naprej v "Novem Svetu," ki bo skušal to delo po najboljši možnosti v nekaj letih dokončati, da bo ostal tako časten spomin v zgodovini slovenskega naroda na ameriške Slovence. Kdor se za slovenstvo kaj zanima in mu je kaj na tem, da spomin na ameriške Slovence ne bo izginil, naj pomaga in sodeluje. Posebno smo ameriški Slovenci dolžni gojiti slovenski tisk med seboj zdaj, ko je kruti sovražnik uničil našemu narodu doma na slovenskih tleh ves njegov tisk in ustavil vse njegovo kulturno in prosvetno delovanje in giba nje. Bolj kakor kdaj doslej v zgodovini smo ameriški Sloven ci po teh žalostnih dogodkih poklicani, da »storimo vse kar je v naši moči, da slovensko kulturo ohranimo pri življenju. Z ni komur drugim jo pa ne bom ohranjevali bolj, kakor s svojim slovenskim tiskom. List kakor-šen je "Novi Svet" je košček slovenske kulture. In zdaj k je v domovini vse uničeno, je to kar velik kos našega kulturnega dela in mi ameriški Slovenci moramo biti ponosni nanj.
Iz gori omenjenih razlogov vabimo vsakega zavednega ameriškega Slovenca in Slovenko, ki še nima tega lepega lista, d j se nanj naroči. Zdaj za jesenske in zimske dneve in večere si ne morete,dobiti lepše in bolj zdrave zabave, kakor je zabava ob lepem zdravem berilu. Naročite si "Novi Svet" in uživajte ob njegovem lepem berilu in bogatite svojega duha. List stane letno samo $2.00. Naročila sprejema: Uprava "Novi Svet," 1849* W. Cermak Rd., Chicago, Illinois.
in plesna veselica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., v šolski dvorani.
16. novembra (Martinova nedelja): Domača zabava društva sv. Ane, št. 173, Milvvaukee, Wis., v Tivoli dvorani.
23. novembra: Praznovanje 35-letnice društvenega obstan-ca in praznovanje 25-letnice mladinskega oddelka KSKJ društva sv. Jožefa, št. 103, West Allis, Wis.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. -o-
Razne prireditve Jed-notinih društev
11. oktobra: Plesna veselica društva sv. Patrika, št. 250, Girard, O., v Slovenskem Narodnem Domu. Jack Persinov orkester bo igral.
11. oktobra: Domača zabava društva Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., v Kraljevi dvorani.
18.	oktobra: Tretja letna veselica Bridgeport, Ohio KSKJ Booster kluba v Boydsville dvorani.
19.	oktobra: 40-letnica društva št. 57, Brooklyn, N. Y.
26. oktobra: Jednotin dan v Chisholm, Minn., in praznovanje 35-letnice društva Friderik Baraga, št. 93.
26. oktobra: 35-letnica društva sv. Ane, št. 105, New York City.
2. novembra: Dobrodelna prireditev vseh slovenskih društev v North Chicagu-Waukegan, 111., v Slovenskem Narodnem Domu v prid slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora.
9. novembra: Gledališka igra
HLAČNI GUMB MESTO ZLATEGA ZAKLADA
Med angleškimi ladjedelci je stoletja stara navada, ki pa žal sedaj z jadrnicami že izumira. Po stari navadi so namreč angleški ladjedelci pri vsaki novi jadrnici položili v luknjo, v katero je bil zasajen jambor, zlat cekin ali pa kar neobdelano zlato kepo.
Kadar so čez mnogo let tako jadrnico razdirali, ker je doslu-žila, so delavci v tej luknji našli zlat zaklad, ki je bil njihova last. Ker pa je sedaj jadrnic vedno manj, je seveda tudi takih zakladov vedno manj. Zato je bila za angleške delavce te stroke velika senzacija, ko so zadnjič začeli podirati in razdirati staro jadrnico "Discov-ery." Kar sedem delavcev je željno zrlo v temno luknjo, kjer se bo zabliskal zaklad. Ker se ni hotelo nič zabl iskati, so začeli brskati in iskati. In so našli. Pa kaj? En hlačni gumb, en novčič za pol penija ter eno pisemsko znamko za en peni j. O zlatu pa ni bilo nikjer ne duha ne sluha.
Kako je kaj takega mogoče, so se spraševali prevarani delavci. Za zadevo se je zanimala tudi luška oblast, katera je na podlagi zapiskov dognala, da je staro jadrnico pred dolgimi leti dalo zgraditi škotsko mesto Dundee. Menda bo torej le nekaj resnice v šalah,'katere zbijajo Angleži s škotsko skopost-jo in varčevanjem.
-o-
SREČEN STREL
Iz Vilamban na Sardiniji poročajo tale dogodek:
Zunaj hiše se je pod milim nebom igral otročiček nekega i^mkajšnjega vaščana. Otroče je bilo staro štle 16 mesecev. Naenkrat je izpod neba švignil na tla velikanski orel, ki je zgrabil otroka ter ga odnesel s seboj. K sreči je to takoj opazil oče, ki je skočil v hišo po puško ter je ustrelil za orlom, ko je bila ptica že 300 metrov visoko. Oče je tako srečno ustrelil s kroglo, da je orla zadel. Živa! se je začela polagoma spuščati na tla ter med padanjem otroka ni izpustila iz krempljev.
Ko je nazadnje padel orel na zemljo, je na tleh obležalo tudi malo dete, docela nepoškodovano. Orel, ki je bil mrtev, je meril v krilih v širino dva metra 75 centimetrov. Težak pa je bil celih 27 kilogramov.
-o—:-
ŠPORTNI KLUB "STARIH OČETOV"
Pred nekaj leti je bil v angleški vasi Lingdale ustanovljen nogometni klub starih očetov, kateri se je med prebivalstvom kmalu močno priljubil. Ta klub je z uspehom tekmoval že v raznih angleških mestih ter so bile te tekme nadvse dobro obiskane. Sedaj so take klube starih očetov začeli snovati tudi po drugih krajih in celo po mestih. Prihodnje dni bo nogometni klub starih očetov v Londonu.
Člani dotičnega kluba so že vsi nad 70 let stari. Sedaj se bodo pa pomerili med seboj, kaj še znajo. Znati pa morajo še precej, saj je predsednik tega kluba že 85 let star. Vseh članov je 190 ter so vsi skupaj nad 14,000 let stari.
9C
Uatanovljena t Joltetu, DL, dne I. acrlla. UM. btaportna* f Joheto. državi UHaota, dne U. januarja, 1898 GLAVNI URAD: 881 N. CHICAGO OT- JOLH7T, ILL Telefon t glavnem uradu: JoUet 6448; stanovanje gl tajnika- »448.
Od ustanovitve do 31. avg., 1941 znaša skupna izplačana podpora $8,027.860 -__________________Solventnost 135.19%
ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH OmOAOO. ILL OLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN PERM, 817 Bast "O" St- Pueblo, Ooto. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 8738 W. I5th St., Ohioag©, HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4718 Hatflekl St- Plttsb'gh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196-33nd St. N. W- Barberton, O. Četrti podpredsednik: MTKK CERKOVNIK. P. O. Bok 387 Bij, Mlnn. Peto podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1188 DUlingham Ave- Sheboygan, Wlsconsin.
Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4873 Pearl St, Denver. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago 8t- JoUet, DL Pomožni tajnik: LOUIS ZELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St, Joliet DL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA. 351 N. Chicago St., JoUet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 418 N. Chicago St- JoUet Tin, Vrhovni zdravnik: DR M P. OMAN. 8411 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 718 Jones St, Eveleth,
I.	nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 B. 30th St- Lorain. O.
II.	nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Haarthorne St. Pittsburgh. Pa ni. nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. IV. nadzornica: MARY HOCHEVAR, 31341 MUler Ave- Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St, JoUet, m. MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth, ufan RUDOLPH G. RUD MAN, 400 Burlington Rd- Wllkinsburg. Pa.
POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, 1102 Jancey St., Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St , Pueblo. Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St., MUvaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, HI.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORO, 1045 Wadsvorth Ave., North Chicago, DL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poAilJsJo na glavnega tajnika JOSIPA ZALAR J A, 351 N. Chicago 8t., Joliet, HI.; dopise, društvene vesU. razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K S. K. JEDNOTE, 6117 St Clair Ave- Cleveland, Ohio.
K URADA GLAVNEGA TAJNIKA
ČLANSKE PREMEMBE ZA MESEC Tony R. 23 SlOCO. 12. avg.
AVGUST 1941 Odrasli oddelek Društvo sv. Štefana št. 1. Chicago,
III.: Prestopila k društvu- Marije Po-magajž št. 78 Chicago, IU.: BB-18443 Salmich Lillian R. 16*500. 31. avg. — Premenila zavarovalnino iz razreda "A" in "B" v razred "CC": Klopcic VVilliam CC-42331 R. 24 $1000.
Društvo Vitezi sv. Mihaela št 61,
Youngstown, O.: Suspendirana: D-3414 Janic Stephen R. 18 $1000; BB-31064 Markovic Joseph R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 64, Etna, Pa.: Suspendirana: BB-20676 Petrovich Mary R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Janeza Evangelista št. 65, Milvaukee, Wis.: Pristopila: DD-
Društvo sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111.: (^2390 Starich -Katie R. J8^$500^CC-Vzela še en certifikat: CC-42436 Kos-	" "
meri Jennie R. 23 $1000. 31. avg.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 Tower, Minn.: Pristopile: KK-42430 Cvetan Margaret R. 16S500; DD-43282 Mesojedec Helen R. 16 $500. 10. avg. — Prestopila k društvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely. Minn.: D-1805 Vesel Angeline R. 17 $500. 31. avg.
Društvo sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo.: Pristopila: DD-43283 Jesik Do-rothy R. 18 $500; CC-42342 Krall Albert R. 18 $5C0. 3. avg. — Zopet_spre-
42352 Veselka Clarence R. 27 $500. 12. avg. — Zopet sprejet: 20407 Cvelbar Anton R. 26 $500. 31. avg. — Prestopila k društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 Eveleth, Minn.: 4179 Pene Johanna R. 39 $1000; 14069 Pene Anton R. 41 $1000. 12. avg. — Suspendirana: DD-183 Erchul Frederick R. 21 $250; DD-181 Erchul Victor R. 20 $250. 31. avg. — Premenili zavarovalnino iz razreda "A" in "B" v razred "CC": Uhan Vincent CC-42440 R. 23 $500; Anzur Frank CC-42336 R. 24 $1000; Anzur
ieta- BB-13770 Jesih Dorothy R. 16 Joseph CC-42337 R. 28 $1000. S500; BB-12772 Krall Albert R. 16 Društvo gv. Antona Padovanskega «S00 1 avg — Prestopila od društva i št. 72, Ely, Minn.: Pristopil: DD-42391 sv- Martina št. 213 Colorado SpringsJ Volk Frank R. 16!S500. 12 avg • -Colo : C3735 Logan Jennie R. 25 $1000. Vzel še en certifikat: DD-42333-A Er-12 avg - Suspendiran: BB-25974: chull Anton R. 30 $500. 31 avg. ----- --	Prestopila k društvu sv. Cirila »n Metoda št. 4 Soudan, Minn.: D-1805 Vesel Angeline R. 17 $500. 31. avg. — Pre
___ avg.
Starcer Rudolph R. 16 $500. 31. avg Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8,
Joliet, 111.: Premenil zavarovalnino iz
razreda "D" v razred "CC": Gaspe- i menil zavarovalnino iz razreda "A" in "ch Frank CC-42310 R. 22 $1000. - ^" v razred "DD": Erchull Tony
Suspendiran: DD-41713 Papesh Fran- DD-42333 R. 16 $500.
cis Rev R 16 $1000. 31. avg."	Društvo Marije Vnebovzete st. 77,
Durštvo sv Jožefa št. 12, Forest Ci- ; Forest City, Pa.: Suspendirana: 28675 tv Pa - Pristopila: CC-42343 Simoncic; Oven Frank R. 18 $1000; BB-19229 Anna R. 18 $500. 10. avg. — Zopet Novak Francef R. 16 $500. 31. avg. sprejeta: BB-12954 Simoncic Anna R. j Društvo Marije Pomagaj št. 78, Chi-16 $500. 10. avg.
Društvo sv. Frančiška Šaleškega st. 29 Joliet, 111.: Pristopili: CC-42344 Stefanich Marjorie R. 20 $1000; CC-42345 Klobutcher Raymond R. 18 $500; CC-42346 Nem ga r Helen R. 17 $500, 3. avg — Suspendirana: DD-1629 Eci-movich Christme R. 18 $500. 31. avg.
Društvo sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa : Pristopil: DD-42384 ' Skerlong Kari R. 22 $2000. 24. avg. — Suspendiran: 12895 Lokar Joseph Rr25 SlOCO. 31. avg.
Društvo sv. Alojzija št. 42, Steelton. Pa.: Pristopil: CC-42347 Nazay Frank R. 18 S1000. 12. avg. — Zopet sprejet: BB-12489 Nazay Frank R. 16 $500. 12. avg. — Suspendiran: BB-15281 Vra-nichar Martin R. 16 $500. 31. avg.
Društvo Vitezi sv. Florijana št. 44; So. Chicago, IU.: Pristopil: DD-42385 Pertekel Joseph R. 17 $1000. 12. avg.
Društvo Marije Device št. 50 Pittsburgh, Pa.: Pristopil: CC-42348 Bosko-vic Robert R. 16 $1000. 23. avg.
Društvo »v. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind.: Pristopila: CC-42349 Seu-fert Janet R. 19 $1000. 23. avg.
Društvo sv. Jožefa št. 53 VVaukegan, 111.: CC-42350 Hodnik Frank R. 16 $1000; CC-42351 Zaugra John R. 25 SlOCO. Prist. 12. avg,—Zopet sprejetaC 3359 Grampocnik Edward R. 22 $1000; Piasecki Michael 30327 R. 34 $500. 31.
avg. _ Zvišala zavarovalnino: BB-
24729 Krantz Robert R. 16 z $500 na $1000; BB-21788 Remsgar Florence R. 16 z $500 na S1C00. 31. avg. — Premenil zavarovalnino iz razreda ' A m
cago, 111.: Prestopila od društva sv. Štefana št. 1, Chicago. 111.: BB-18443 Salmich Lillian R. 16 $5C0. 31. avg. — Premenila zavarovalnino iz razreda "A" in "B" v razfed "DD": Kavcic Antonia D D-42334 R. 33 $2000.
Društvo Marije Pomagaj št 79, Wau-kegan, 111.: Pristopila: DD-42392 Grom Angela R. 16 $500. 12. avg. — Premenila zavarovalnino iz razreda "A" in "B" v razred "CC": Mozina Mary CC-42335 R. 22 $500.
Društvo Marija čistega Spočetja št. 80, So. Chicago, IU.: Suspendirana: CC-865 Podlipec Frances R. 18 $500. 31. avg. — Zopet sprejeta: D-4103 Golob Mary R. 20 $1000. 31. avg.
Društvo Marija Sedem Žalosti st. 81 Pittsburgh, Pa.: Pristopili: CC-42354 Sfialamunec Stella R. 26 $250; CC-42353 Levstik Margaret R. 17 $500; CC-42355 Simcic Robert R. 18 $1000. 23. avg. — Zopet sprejet: BB-10848 Simcic Robert R. 16 $1000. 31. avg.
Društvo Marija Čisegat Spočetja št. 85, Lorain, O.: Pristopila: DD-42393 Varouse Frances R. 26 $250. 1. avg.
Društvo sv. Srca Marije št. 86 Ročk Springs, Wyo.: Pristopila: CC-42356 Taucher Maxine R. 20 $1000. 7. avg. — Suspendirane: BB-109C0 Krek Anna R. 16 $500; BB-12547 Bogataj Angela R. 16 $500. 31. avg
Društvo sv. Petra iu Pavla št. 91. Rankin, Pa.: Suspendiran: BB-27928 Marecic Albert R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Barbare št. 92, Pittsburgh. Pa.: Pristopila: DD-42394 Prc-mozich Elizabeth R. 18 $500. 29. ave
Berlich Valeria R. 18 $500.- 10. avg.
Društvo ar. Joiefa it. 110, Barberton, O.: Pristopili: D D-42400 Smole Louis R. 16 $500; DD-42399 Stanger Edvard R. 18 $500; DD-42398 Uanik Mathev R. 18 $500. 15. avg.
Društvo sv. Srca Marijinega it. 111 Barberton, O.: Pristopila: DD-42401 Steb!y Mary R. 18 $S00. 25. avg. — Suspendirana: BB-31654 Bednarih Paul R 16 $500; BB-31653 Bednarih Carl R. 16 $500. 31. avg.:— Odatopila 17022 Penko Mary R. 16 $1000. 31.
aVfhmštvo sv. Jožefa, 112, Eljr, Mina.: Pristopil: DD-42402 Saari Uno R. 31 $500. 23. avg.
Druitvo sv. Roka it. 118, Denver, Colo.: Prestopila od društva Marije Pomaga] št. 190, Denver, Colo.: 11770 Skrjanc Jennie R. 25 $500. 11. avg. — Vzela še en certifikat: DD-42437 An-
?erer Mary R. 44 $500. 31. avg. — opet sprejeta: C-3072 Grabrian Anna R. 21 $1000. 31. avg.
Druitvo sv. Veronike it. 115, Kansas City, Kans.: Premenila zavarovalnino iz razreda "D" v razred "CC": Deliva Agnes CC-42338 R. 24 $1000. — Zopet sprejeta: C-3161 Goich Frances R. 18 $1000. 31. avg.
Druitvo sv. Ane št. 120, Forest City, Pa.: Suspendirane: BB-12926 Walsh Fr&pces R. 16 $500; BB-24405 Pun-gerchar Helen R. 16 $500; BB-14862 Cerar Josephine R. 16 $500; BB-18377 Zupančič Marion R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Ane št. 127, Waukegan, IU.: Prestopila k društvu Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis.: CC-980 Barbuch Mary R. 18 $500. 13. avg. —
—	Suspendirana: 10430 Pustavrh Frances R. 16 $500. 31. avg.
Druitvo Marija sv. Rožnega Venca št. 131, Aurora, Minn.: Pristopila: DD-
42438	Korenchan Earl R. 18 $500; DD-
42439	Kocjancich Joseph R. 18 $500. 30. avg.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 135, Gilbert, Minn.: Pristopila: FF-42429 Paik Florence R. 18 $500. 17. avg.
Društvo sv. Ane Št 139, U Salle, IU.: Premenila zavarovalnino iz razreda D D" v razred "CC": Weyand Christine CC-42338 R. 19 $500. — Pristopila: CC-42362 Zabkar Adeline R. 29 $500. 12. avg.
Društvo sv. Janeza Kretnika št. 143, Joliet, IU.: Pristopila: CC-42363 Jakse-tich Bernard R. 19 $1000; CC-42364 Jaksetich Vincent R. 21 $1000. 12. avg.	"tj
Društvo sv. Valentina št. 145, Beaver Falls, Pa.: Pristopili: CC-42366 Pin-tun Tony R. 23 $500; CC-42367 Pintur Frank R. 20 $500; CC-42365 Pintur Nicholas R. 25 $500. 25. avg. — Suspendiran BB-17295 Opijrchat Michael R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Jožefa št. 146, Cleveland. O.: Pristopil: DD-42403 Maur Robert R. 16 $500. 10. avg. •
Društvo Marije Pomagaj št. 147, Rankin, Pa.: Pristopila: DD-42404 Eva-novich Margaret.R. 18 $500. 10 avg.
Suspendirana: BB-19721 Polak Em-ilv R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn.: Zvišala zavarovalnino: DD-767 Markoya Anna R. 18 z $501 na $1000. 31. avg. — Pristopil: DD-42405 Markoja Louis R. 16 $1000. 10. avg.
Društvo sv.' Ane št. 150r Cleveland O.: Suspendiran: BB-12693 Bokai John R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Mihaela št. 152, So. Ch.-cago, III.: Zoept sprejeti: 35656 Bun-cich Catherine R. 17 $1000; D-230? Monauhio Mildred R. 22 $1000; C-2784 Buncic Michael R. 18 $1000. 31. avg. — Suspendirani: 17329 Stampar Margaret R. 20 $1000; D-3635 Marko-vich George R. 17 $500; Butkovich Anna CC-584 R. 16 $1000; DD-41329 Lvanatz Louis Jr. R. 33 $1000. 31. avg.
Društvo sv. Jeronima št. 153. Canonsburg, Pa.: Prestopil k društvu sv. Jožefa št. 169 Cleveland, O.: DD-4105.-Florganic Edward R. 20 $250. 20. avp
—	Zopet sprejeta: D-4774 Crosson Do-rothy R. 17 $1000. 11. avg. — Pristopili: DD-42408 Patrick Joseph R. 17 $1000; DD-42407 Po!osky Mary R. 23 $500; DD-42409 Kubacki Joseph R. 21 $500; DD-42406 Polosky Martha R. 19 $500. 15. avg.
"B" v razred "CC": Lesnak John CC- — Zooet sprejeta: BB-10964 Premo 421^2 R 26 $1000 — Suspendirana:1 zich Elizabeth R. 16 $500. 31. avg. BB-?60Š5 Ban Mary R. 16 $500. 31. j Društvo Friderik Baraga št 93 Ch.s
I holm, Minn.: Suspendiran: 31671 Gaz Druitvo sv Jožefa št. 55 Crested voda Albert R. 16 $500. 31. avg BuVte Colo - Pristopili: DD42387 Pi- Društvo Marija Zdravje Bolnikov št har^h Rnšlvn R 18 -$500- FF-42434 94, Kemmerer, Wyo.: Pristopila: CC RadosS Ros^ R 22 $tS6-: FF-42433j 24357 George Elizabeth R. 18 $500
424^U^Radoshejohne R 25 $\000; D^'-j'V/altvo sv. Alojzija št. 95,.Brough 42386 Sedmak Mary R.
av«. _ Zopet sprejeta: chur Joseph R. 50 $500; BB-11586 Pe-caric Rosalia R. 16 $500. 4. avg
Društvo sv. Jožefa št. o6, Leadville, Colo: Pristopil: DD-42388 Vidmar Frank R. 32 $1000 23. avg.
- Društvo sv. ».Jožefa št. 57 Brooklyn. N Y • Suspendiran: BB-13715 Pesel Joseph R. 16 $500 31. avg .
Društvo sv. Cirila in Metoda št. o9, Eveleth, Minn.: Prestopila k društvu sv. Janeza Evangelista št 65 Milvaukee Wis.: 4179 Pene Johanna R. 39 $1000; 14069 Pene Anton R. 41 $1000. 12. avg. — Pristopil: DD-4238p Bonach
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101
Lorain, O.: Suspendiran: C-2348 Muc Ferdinand R. 18 $500. 31. avg. MM Društvo Marija čistega Spočetja št 104, Pueblo, Colo.: Pristopila: -DD 42396 Korun Vera R. 16 $500. 10. avg Društvo sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111.: Pristopile: DD-42397 Residori Ma ry R. 32 $500; CC-42358 Annunzi Ma ry R 39 $250; CC-42360 Papesh Fran ces R. 18 $500; CC-42359 Annunzi Gloria R. 17 $500. 10. avg. 1
Društvo sv. Družine št. 109, West Aliquippa, Pa.; Pristopila: CC-42361
Društvo sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn.: Premenila zavarovalnino iz razreda "A" in "B" v razred "CC": Pechovnik Valeria CC-42441 R. 23 $500.
Društvo Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis.: Prestopila od društva sv. Ane št. 127, VVaukegan, IIL: CC-980 Barbuch Mary R. 18 $500. 13 avg. — Pristopile: DD-42414 Shirccl Hazel R. 26 $1000; DD-42413 Skrube Marcella R. 16 $500; DD-42412 Virant Doniella R. 16 $500; DD-42410 Su-scha Mary R. 16 $1000; DD-42411 Shircel Ann R. 22 $1000. 21. avg.
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O.: Znižala zavarovalnino: D-4740 Smolic Molly R. 16 z SlOCO na $250. 31. avg. — Suspendirane: FF-42107 Malley Mary R. 26 $1000; DD-42234 Bradač Gloria R. 18 $500; D-3129 Anzelc Valeria R. 16 $500 ; 8209 Bradač Katherine R. 29 $1000; BB-19442 Per Johanna R. 16 $500; BB-17395 Jelenich Otto R. 16 $5C0; BB-12010 Hočevar Mary R. 16 $500; 15646 Bradač Josephine R. 16 $1000. 31. avg.
Društvo sv. Mihaela št. 163, Pitts burgh, Pa.: Pristopili: CC-42370 Ya gesh Helen R. 16 $1000; CC-4236S Rodman Joseph R. 28 $500; DD-424T Vuljanic Mary R. 18 $500; CC-4236? Rodman Thomas R. 31 $1000. 22. avg Suspendirana: CC-41658 Thomas Mary R. 18 S500; BB-11474 Vitunjac Joseph R. 16 $500 31. avg.
Društvo Marije Pomagaj st. 164 Eveleth, Minn.: Zopet sprejeta: BB-26346 Kocevar Margaret R. 16 $500 31. avg. — Pristopila: DD-42416 Kochevar Margaret R. 18 $500. 1. avg.
Društvo Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis.: Pristopili CC-42373 VVesell William R.' 18 $500 CC-42372 Krease Margaret R. 18 $500 CC-42371 Sezon Mary R. 29 $1000. avg.
Društvo Presvetega Srca Jezusove
ga št. 166, So. Chicago, 11!.: Suspen dirana: BB-15355 Vuich Michael R. 16 $1000; BB-10901 Plesha Katherine R 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Jožefa št. 169, Cleveland O.: Zopet sprejeti: 17248 Glavan Mary R. 35 $250; D-810 Obolnar John R 18 S500; D-1674 Mervar Louis R. 17 $500; D-579 Glavan Frank R. $1000 C-2687 Hribar Albin R. 16 $500; C 1242 Verbanek Edward R. 18 $500 17748 Zurga Marie R. 22 $1000 ; 32637
Strah Rose R. 24 $1000; 11152 Rutar Frances R. 16 $1000; 27200 Rutar Frank R. 21 $1000; 26268 Belcjan Frank R. 28 $1000; 32413 Kovač An-thony R. 22 $1000; 15274 Puntar Josephine R. 31 $1000; 14316 Spilar Jennie R. 16 $1000; 33337 Proznik Mary R. 23 $1000; 12534 Klemencic Victoria R. 17 $1000; 11508 Hariper Regina R.
17	$1000; 9724 Stamfel Mary R. 16 $500; 24822 Stamfel Frank R. 18 $500; 16647 Bizjak Mary R. 23 $500; 15454 Rutner Mary R. 16 $500; 32273 Zurga Stanley R. 16 $500 ; 4741 Rudman Frances R. 25 $500 ; 28990 Gor j up Frank R. 16 $500; 29372 Kastelic Matt R. 16 $500; C-843 Zurga John R. 16 $1000; C-2404 Zurga Virginia R. 22 $1000; C-2843 Zakrajšek Anton R. 19 $1000; C-2147 Piks Anthony R. 20 $500; C-3051 Gorjup Molly R. 23 $500; 14557 Baraga Jennie R. 20 $500; D-4026 Jamnik Frank R. 47 $250; CC-42223 Zotler Margaret R. 22 $1000; DD-1369 Krasoc Edward R. 27 $1000; DD-1371 Krainz Joseph R. 18 $1000; D D-41282 Pekol Anthony R. 16 $1000; DD-42056 Sercel Gabriella R. 18 $500; D D-41579 Stefanic Martin R. 18 $500; DP-1361 Skozier Antonia R. 56 $250; D-957 Smrdel Frank R. 37 $250. 31. avg. —. Preetopil od društva sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa.: DD-41053 Florganic Edward R. 20 $250. 20. avg.
—	Prestopila k društvu sv. Kristine št. 219 Euclid, O.: 30030 Lousin Joseph R. 24 $1000; 11647 Lousin Rozalija R. 16 $1000. 14. avg. — Suspendirani: 31764 Boldin Ludvick R. 21 $2000; 32637 Strah Rose R. 24 $1000; 11152 Rutar Frances R. 16 $1000; 17748 Zurga Marie R. 22 $1000; 27209 Rutar Frank R. 21 $1000 ; 26268 Belcjan Frank R. 28 $1000; 14157 Nadrah Ana R. 33 $1000; 14555 Hoffert Josephine R. 18 $1000; 33805 Malnar Anthony R. 31 $1000; 17449 Kogoy Anna R. 16 $500; 4C015 Boldin Anton R. 26 $500; 18097 Tomazic Mary R. 16 $500 ; 33646 Miller Helen R. 24 $500 ; 30029 Toplak Frank R. 21 $500; D-2322 Rupnik Thomas R. 18 $500; 17248 Glavan Ma-ry R. 35 $250; CC-528 Hribar Alfonze R. 17 $1000; CC-818 Opalek Mary R. 26 $1000; DD-1650 Strmole Tony R.
18	$1000; D D-268 Zaric Helen R. 50 $500; FF-42097 Metelko Robert R. 16 $1000; BB-16060 Vidmar Ignatius R.
16	$500. 31. avg. — Odstopil D-810 Obolnar John R. 18 $500. 31. avg.
Društvo sv. Elizabete št. 171, Nevr Duluth, Minn.: Premenil zavarovSTTTtno iz razreda "D" v razred "CC": Jaksha Fred CC-42341 R. 23 $500.
Društvo Presvetega Srca Jezusovega št. 172, Cleveland, O.: Pristopila: CC-42374 Golick VVanda R. 23 $1000. 12. avg.	• -
Društvo sv. Ane št. 173. Milvaukee, \Vis.: Pristopila: DD-42417 PavCr Ma-ry R. 18 $500. 16. avg. — Zopet sprejeta: BB-23585 Paver Mary R. 16 $500. 31. avg.
Društvo Marije Pomagaj št. 174«
VVillard, Wis.: Prestopila k društvu sv. Jožefa št. 249, Detroit, Mich.: 14395 Butala Frances R. 16 $500. 20. avg.
Društvo Marije Vnebovzete št. 181, Steelton, Pa.: Suspendiran: BB-14803 Kostelec Joseph R. 16 $500. 31. avgT
Društvo av. Vincenca št. 182, Elk-hart, Ind.: Suspendiran: BB-13339 Prijatelj VVilliam R. 16 $500. 31. avg.
Društvo Dobri Pastir št. 183, Ambridge, Pa.: Suspendirani: CC-871 Prevish Paul R. 29 $250; DD-42061 Uhernik Louis R. 18 $250; DD-447 Uhernik John R. 16 $250; DD-1484 Ya-ger Mary R. 27 $1000; C-2845 Peltz Margaret R. 19 $500; BB-25513 Sum--rak Harry R. 17 $500; BB-14866 Vre-cek Lucia R. 16 $500. 31. avg. — Zopet sprejeta: DD-299 Schulada Julia R. 52 $250; CC-878 Flajnik James R. 22 $1000. 31. avg.
Društvo Marije Pomagaj št. 184, Brooklyh, N. Y.: Pristopila: CC-42375 Maurin Katherine R. 44 $500. 12. avg.
Društvo sv. Antona Padovanskega št. 185, Burgettstovn, Pa.: Pristopil: DD-42418 Gruber Jfcseph R. 18 $500. 14. avg. — Suspendiran: 31543 Shim-kus Albin R. 18 $250. 31. avg.
Društvo Marije Pcmagaj št. 188, Homer City, Pa.: Zopet sprejft: DD-1645 Kalenak John R. 19 $500. 31. avg. — Suspendirana: BB-24657 Yanity Peg-gy R. 16 $500. 31. avg.
Društvo Marije Pomagaj št. 190, Denver, Colo.: Prestopila k društvu sv. Roka št. 113, Denver, Colo.: 11770 Skrjanc Jennie R. 25 $500. 11. avg. — Pristopila: DD-42419 Zalar Betty R.
17	$500. 10. avg. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191.
Cleveland, O.: Pristopili: DD-42420 Srpan Dorothy R. 27 $500; CC-42377 Rossman Ralfch R. 16 $500; CC-42376 Perusek Vera R. 27 $500. 13. avg.
Društvo sv. Helene št. 193, Cleveland, O.: Suspendirane: DD-41696 D'Amelio Olivia R. 44 $500; DD-42190 Poznik Florence R. 18 $500. 31. avg.
Društvo Kraljica Majnika št. 194, Canonsburg, Pa.: Pristopila: FF-42431 Tomsic Dorothy R. 16 $1000. 12. avg.
—	Suspendirana: BB-30426 Kustrle Rosalia R. 16 $500. 31. avg.
Društvo Marije Vnebovzete št. 203, Ely, Minn.: Premenila zavarovalnino iz razreda "CC" v razred "DD": Stupnik Ann DD-42092 R. 20 $1000. — Pristopila: CC-42378 Sever Irene R. 29 $500. 12. avg.
Društvo Marija Majnika št. 203. Hibbing, Minn.: Pristopila: EE-42423 Tratar Anna R. 18 S500. 12. avg.
Društvo sv. Neže št. 206, So. Chicago, IIL: Suspendiran: BB-28878 Krema George R. 16 $1000. 31. avg.
Društvo sv. Družine št. 207. Maple Heights, O.: Pristopil: CC-42379 Kastelic Robert Rs 16 $500. 10. avg.
Društvo sv. Ane št. 208, Butte. Mon-'ana: Suspendirana: BB-17421 Baker Florence R. 16 $500. 31. avg.
Društvo Marije Vnebovzete št. 210, Universal, Pa.: Odstopila: 14246 Cae-sar Mary R. 19 $25 0. 31. avg.
Društvo sv. Martina št 213. Coloradu Springs, Colo.: Prestopita k dtuštva ■■.v. Jožefa št. 7. Pueblo. Colo.: C-3735 Lopan Jennie R. 25 SlOCO. 12. avg.
Društvo sv. Antona št. 216, McKees Rocks, Pa.: Pristopil: D-42421 Falo-shey Florian R. 51 $250. 12. avg.
Društvo sv. Kristine št. 219, Euclid, O.: Prestopila od društva sv. Jožefa št. 169, Cleveland, O.: 30030 Lousin Joseph R. 24 $1000; 11647 Lousin Rozalija R. 16 $1000. 14. avg. — Suspendirana: D-5288 Brecelnik Frank R. 45 $500; BB-29636 Tercek Wallace R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Antona Padovanskega 222. Bessemer,, Pa.: Pristopil: DD-42422 Oblak Wifliam R. 18 $500. 3.
16 $500; CC-42380 Stagar John R. 27 S5C0, pristopila 1. avg.
Društvo sv. Terezije it 225, So. Chicago, IIL: PristopUa: DD-42423 Fabjan Frances R. 35 $500. 17. avg.
Druitvo sv. Jožefa it. 241, Steelton, Pa.: BB-26704 Tlvadar Joseph R. 16 $1000, suspendiran 31. avg.
Druitvo sv. Veronike it 242, West Bridgevater, Pa.: DD-42426 Borkovich Nick R. 53 $500; DD-42425 Borkovich Mary R. 42 $500; DD-42424 Petro Margaret R. 22 $500. Pristop. 23. avg.
Druitvo sv. Srca Jezusovega it. 243, Barberton, O.: Pristopil: DD-42427 Žagar Edvard R. 18 $1000. t. avg.
Druitvo Lurika Mati Božja št 246, Etna, Pa.: Suspendirana: BB-29221 Merzlak Sarah R. 16 $500. 31. avg.
Društvo sv. Jurija št. 248, Cleveland, O.: Suspendiran: BB-17205 Belcjan Francis R. 16 $500. 13. avg.
Dr. sv. Jožefa it 149, Detroit Mi-chigan: Prestopila od društva Marije Pomagaj št. 174, Willard, Wis.: 14395 Butala Frances R. 16 $500. 20. avg.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
-O-
MESECA AVGUSTA 1941 IZPLAČANA REZERVA V ODRASLI ODDELEK 1 PRESTOPILIM ČLANOM NAČRTA "AA" Dosežena starost 16 let Dr. Cert.
št. št. Ime	^ Znesek
4 23773 Helen Mesojedec........$ 3.62
50 16543 Robert Boskovich ...... 10.41
79 16567 Angela Grom .............. 10.41
111/ 19620 Louis Anton Smole .... g.52
148 21448 Louis Markoja............ 5.32
157 19761 Mary Suscha .............. 8.52
191 18205 Ralph T* Rossman .... 9.73 194 16524 Dorothy Tomsic ........ 10.41
Skupaj ......................................$66.94
IZ NAČRTA "BB" Dosežena starost 18 let
Dr. Cert.
št. št. Ime	Znesek
4 27545 Margaret Cvetan ......$ 1.99
7 12772 Albert Krall .............. 4.24
7 13770 Dorothy Jesih ......... 4.24
12 12954 Anna Simoncic .......... 4.24
29 25610 Raymond Klobucher .. .34
29 16728 Helen Nemgar .......... 5.25
42 12489 Frank Nazaj .............. 4.24
44 26051 Joseph Pertekel ........ 1.26
55 11586 Rosalia Pecaric .......... 4.24
65 30869 Katherine J. Starich .50
72 29623 Frank Vovk .................78
81 10848 Robert Simcic ............ 4 58
92 10964 Elizabeth Premozich.. 4.24
94	28129 Elizabeth Annie
George .........................98
95	26883 Rose Ferlic ................ 1.52
108	11640 Frances Papež .......... 4.24
109	22108 Valeria Berlic ............ 2.19
110	12590 Edvard Stangar ........ 4.24
111	25683 Mary Stebly ...............34
111 28106 Mathev Usnik ...........49
131 25029 Earl George
Korenchan ...............34
131 29660 Joseph Kocjancich .... 1.09 135" 15207 Florence Paik ............ 4.24
146	16463 Robert Mauer ............ 10.41
147	15343 Margaret Ivanusich .. 4.24
157 18991 Marcella Skrube ...... 9.73
163 11851 Mary Vuljanic ............ 4.24
163	16399 Helen Jagas .............. 10.41
164	26346 Margaret Kochevar .. 34
165	22147 .VVilliam VVesell ........ 2.19
165 20678 Margaret Kresse ........ 3.19
173 23585 Mary Paver .................34
185 20805 Joseph Gruber............ 3.19
190 16685 Elizabeth Zalar ........ 5.25
204 15233 Anna Tratar ............. 424
207 16565 Robert Kastelec _______ 10.41
222 178S0 VVilliam Oblak ............ 2.68
224 17820 Mary Klucarich ........ 9.73
243 17148 Edvard Žagar ............ 2.68
Skupaj
....................................$143.08
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
SPREMEMBE V ČLANSTVU MESECA AVGUST 1941 MLADINSKI ODDELEK
Pristopili novi člani načrta "AA" K društvu sv. Janeza Krstnika št. 11, Aurora, IIL: 34915 Betty Lou Fayfar.
K društvu sv. Barbare št. 23, Bridgeport, O.: 34962 Dennis Lee Nemeth.
K društvu sv. Vida št. 25 Cleveland, O.: 34842 Ronald Clarence Schvert-
K druitvu sv. Jeronima it. 153, Canonsburg, Pa.: 34941 Brenda Fisher, 34942 VVilliam Byrd Lesko, 34943 The-odore Lesko, 34663 Robert Ducsay.
K druitvu sv. Ane it. 156, Chisholm, Minn.: 34992 Frank Richard Sushak.
K druitvu Kraljica Majnika it. 157, Sheboygan, Wis.: 34893 David Lee Majcen, 34958 Judith Ann Pauly, 34959 Daniel Joseph Marver, 34960 Judith Ann Hoffman.
K druitvu sv. Jožefa št. 169, Cleveland, O.: 34970 VVilliam Moonev, 34971 Henry Joseph Grzybovski, 34972 Marion Grzybovski, 34974 Gail Gornik.
K društvu Marije Pomagaj it. 174, VVillard, Wis.: 34837 Josephine Ann Arch.
K društvu sv. Antona Padovanskega št. 180, Canon City, Colo.: 34898 Frank Adamič.
7 K druitvu Marije Vnebovzete it. 203, Ely, Minn.: 34838 Genevieve Pirtz, 34899 Charles Novak Jr., 34946 Mary Ann Reko.
K druitvu sv. Martina št. 213, Colorado Springs, Colo.: 34839 Mariattnc Agnes Smentovski, 34857 Jerry Avsec.
K društvu sv. Kristine it. 219, Euclid, O.: 34840 Mary Anne Kovacic, 34841 Thomas Tekavec, 34900 VVilliam Jarc, 34901 James Jarc, 34902 Frank Jarc, 34903 Jerry Jarc, 34904 Eugene Berus, 34905 Francis Raymond Berus,
34906	James Anthony Dolrovolski,
34907	Andrev Kenneth Fink, 34906 Louis Richard Zgonc, 34909 Donald Conchar, 34910 Clara Jarc.
K društvu Kristusa Kralja it. 226, Cleveland, O.: 3485 John James Cerar, 34858 Judith Pucel, 34859 George Pucel, 34947 Stanley Gercar Jr.
K društvu sv. Veronike št. 242, W. Bridgevater, Pa.: 34911 Rita Mary Maikoch, 34912 John Paul Fabjanic Jr.
Pristopili novi člani načrta "BB"
K društvu sv. Jožefa št. 2, Joliet, IIL: 34827 Richard J. Govednik, 34828 jedec.
al
Od društva sv. Petra St. 30, Calumet, Mich.: 33776 CyrilOleskie, 33777 Peter Nicholas Oleskie, 39775 Ronald Ole-skie.
Od društva sv. Cirila in Metoda it. 59, Eveleth, Minn.: 3332 Gail Arleen Snidarich, 34414 bavid Louis Snida-rich.
Od društva Marija Sedem Žalosti it. 81, Pittsburgh, Pa.: 29722 Mary A. Slo-vikovsky, 32538 Helen Toladziecky.
Od društva sv. Srca Marije št. 111, Barberton, O.: 31656 Emma Bednarih, 31655 Joan Bednarih.
Od društva Marije Pomagaj it. 188, Honfcr City, Pa.: 34125 Mary Ann Che-losky, 34123 Lusie Chelosky, 34124 John Chelosky.
Od društva sv. Helene it. 193, Cleveland, O.: 30014 Anna Yunger, 34201 Margaret Domelio.
Od društva sv. Ane it. 218, Calumet, Mich.: 33066 John F. Kersting.
Od društva sv. Kristine št. 219, Euclid, O.: 29634 Daniel Tercek, 29635 Douglas Tercek, 29633 Raymond Tercek.
Od društva sv. ojžefa št. 241, Steelton, Pa.: 26938 Helen McCandless.
Zopet sprejeti
Pri društvu sv. Jožefa št. 53, Wau--kegan, IIL: 28299 Dorothy Grampo,
30898	Edvard Henry Grampo jr-
30899	VVilliam Peter Grampo.
Pri društvu sv. Mihaela it. 15C, So. Chicago, IIL: 27762 Raymond A. Mi-kus, 30044 Beverly Marie Mikus.
Pri druitvu Marije čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans.: 32586 James Taylor.
Pri društvu Jezus Dobri Pastir št. 183, Ambridge, Pa.: 25516 Anthony Ze-berna, 25510 Alice Zeberna.
Prestopili v odrasli oddelek
Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 4. Tover, Minn.: 23773 Helen Meso-
Suk!ey, 34861 Johanna Lunka, 34862 Therese Mary Stasko, 34860 Lavrence Rosemary Lunka, 34863 James Egizio.
K društvu sv. Cirila in Metoda St. 4. Tover, Minn.: 34864 John G. Nemanich Jr., 34865 Helen Marie Mesojedec.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 11, Aurora, IIL: 34914 Marlene Rose Gavorski.	•
K društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29, Joliet, IIL: 34868 Raymond J. Musich.
K društvu Vitezi sv. Florijana št. 44, So. Chicago, IIL: 34916 Alexandra Shi-frer.
K društvu sv. Jožefa št. 53, VVauke-gan, IIL: 34829 Anne Dorothy Kuhar,
34844	Elaine Anne Debevec, 34845
34845	Mary Frances Petrusky, 34846 Carol Ann Celesnik, 34847 James P. Kirn Jr., 34848 Anne Sherry Ekovich, 34950 Judith Marie Kuhar, 34851 John Francis Zaugra.
K društvu sv. Jožefa št. 55, Crested Butte ,Colo.: 34951 Jim TovnsenoKj
K društvu sv. Jožefa št. 56, Leadville. Colo.: 3869 Anna Koucherik, 34870 Beverly Jean Ryan, 34871 Ter-rance Kelly, 34872 Rose Koucherik, 34917 VVilliam Petey.
K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely, Minn.: 34830 Judith Ann Fink, 34926 Dennis Debeltz, 34952 Paul Joseph Slogar.
K društvu Marije Pomagaj št. 78, Chicago, IIL: 34953 Phyllis Ludmilla Broyan.
K društvu Marije Pomagaj št. 79,
Pri društvu Marije Device St. 50, Pittsburgh, Pa.: 16543 Robert Boako-
vich.
Pri društvu Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, 111.: 16567 Angela Grom.
Pri društvu Marije čistega Spočetja št. 104, Pueblo, Colo.: 33808 Vera Mae Krun.
Pri društvu sv. Srca Marije št. 111, Barberton, O.: 19620 Louis Anton Smole.
Pri društvu sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn.: 2148 Louis Markoja.
Pri društvu Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis.: 33616 Daniella Virant, 19761 Mary Suscha.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 191, Cleveland, O.: 18205 Ralph T. Rossman.
Pri društvu Kraljica Majnika št. 194,, Canonsburg, Pa.: 16524 Dorothy Tomsic.
Prestopili
Od društva sv. Ane št. 127, Wauke-gan, 111. k društvu sv. Jožefa št. 53, VVaukegan, IIL: 22424 Anton H. Grgas, 21378 Nicholas Grgas, 23025 Raymond E. Grgas.
Od društva sv. Jožefa št. 169, Cleve-lan<f O., k društvu sv. Kristine št. 219, Euclid, O.: 22435 Eugene J. Lausin.
Od društva Marije Pomagaj št. 190, Denver, Colo., k društvu sv. Roka št. 113, Denver, Colo.: 27593 Lillian Skrjanc.
Od društva sv. Martina St. 213, Colorado Springs, Colo., k društvu sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo.: 30614 Joan
VVaukegan, IIL: 34831 Charles John Marie Log'an
Grom.
K društvu Marija Sedem 2alosti št.; Zvišala zavarov«lnino od $500 na $1000
avg.
Društvo sv. Štefana št. 224, Cleveland, O.: CC-42381 Klucaric Mary R.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29 Joliet, IU.: 34867 Stanley Grego-rich,
K društvu sv. Jožefa št. 53 VVaukegan, 111.: 34849 Michael Nedelka, 34850 Michael Babich.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 Eveleth, Minn.: 34874 Anton J. Gradishar, 34873 VVilliam M. Sedey, Jr., 34875 Theresa Gams.
K društvu sv. Lovrenca št. 63 Cleveland, O.: 34876 Joann Mary Janezic.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 70 St. Louis, Mo.: 34922 Dolores VValther, 34923 Henry VValther.
K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72 Ely, Minn.: 34927 Terrence Mi-
kolich.	.	„
K društvu Marije Vnebovzete št. 7< Forest City, Pa.: 34877 Martin Konchar, 34878 Corinne Konchar.
K društvu Marija Sedem Žalosti št„ 81 Pittsburgh, Pa.: 34881 Leonard Po-"orzelski, 34882 Joseph Pogorzelski, 34929 Gloria Young. 34954 Joseph Ray-mond Safar.
K društvu sv. .Antona Padovanskega št. 87 Joliet, IIL: 34930 Francis D. Ramuta.	. .
K društvu Marija Čistega Spočetja št 104 Pueblo, Colo.: 3488n Arlene Joan Baldrin, 34931 Barbara Ann
K1l<ndruštvu sv. Ane št. 105 Nev York, N Y.: 34885 Beatrice Dorothy Mantico: K društvi sv. Genovefe št. 108 Joliet. IIL: 34886 Richard W. Bazzarone.
K društvu sv. Družine št. 109 West Aliquippa, Pa.: 34932 Frances Marie
Derglin.	m .	t11
K društvu sv. Srca Marije št. 111 Barberton, O.: 34955 Jack Theodore
^Kdruštvu sv. Roka št. 113 Denver Colo.: 34887 Frank Pogline, 34888 Jo-reDh I Rozman, 34889 VVilliam E. Va-gher 34890 Diann Marolt, 34933 Roce Marie Brozovich, 34934 Shirley Ann Franks 34935 Marlene Louise Brozo vich, 34936 James Brozovich.
K društvu Marije Pomagaj št. 119 Rockdale, IIL: 34834 Ronald Charles
^K^dVuštvu sv. Ane št. 123, Bridge oort O.: 34956 Rose Mary Volan
K društvu sv. Ane št. 127, VVaukegan IU - 34937 Deborah Elaine Labounty K društvu sv. Družine št 130, Wil lard VVis.: 34939 Bernedine Boh -K društvu sv. Cirila in Metoda št 144, Sheboygan, VVis.: 34835 Robert^ Car Suharepetz.	1SIC'
81, Pittsburgh, Pa.: 34879 Dorothy Jane Cavaner, 34880 Charles Joseph Mer-vial, 34948 Geraldine Irene Cernich.
K društvu sv. Ane št. 105, Nev York, N. Y.: 34949 Rose Marie Delach.
K društvu sv. Ane št. 127, VVaukegan, IIL: 34891 Albert John Belgrado.
K društvu sv. Družine št. 136, VVil-lard, VVis.: 34938 Louis Lesar.
K društvu sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn.: 34940 Robert Brunetti.
K društvu sv. Mihaela št. 152, So. Chicago, IIL: 34957 Frank Furlan.
K društvu Marije Čistega Spočetja št. 160, Kansas City, Kans.: 34944 Henrv James Klepac.
K društvu sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O.: 34936 Nicholas Do-ijac, 34§64 Barbara Ann Nemanich, 34965 Johanna Salomon, 34966 Berna-dette Bacho, 34978 Nancy Ann Hlad, 34979 Judith Marie Jasko.
K društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West AUis, VVis.: 34894 Nancy Carol Brodhagen, 34895 Michael Fa-bianec, 34896 Barbara Jean Fabianec, 34961 Dennis Charles Burzynski.
K društvu sv. Jožefa št. 169, Cleveland, O.: 34967 Gerald Brodnik, 34968 Anthony Louis Pizmoht, 34969 Judith Anne Pizmoht, 34973 Gregory Gornik.
K društvu Marije Pomagaj št. 176, Detroit, Mich.; 34945 George Anton Morse.
K društvu Kristusa Kralja št. 226, Cleveland, O.: 34855 Doreen Okicki, 34856 Frank Okicki.
Pristopili novi člani načrta "CC" K društvu sv. Petra in Pavla št. 64, Etna, Pa.: 34918 Johanna Zupančič.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo.: 34919 Lillian Gregory, 34920 Norma Josephine Ramsheck, 34921 Raymond Vincent Gregory, 34924 Ralph Stonich.
K društvu Marija Sedem Žalosti št
Pri društvu sv. Barbare št. 40, Hibbing, Minn.: 34739 Anthony James Pe-trich.
Pri društvu sv. Genovefe št. 108, Joliet, IIL: 33880 Margaret Jean Vesel.
Prememba zavarovalnine iz razreda "B" v razred "CC" 1
Pri društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo.: 30342 Richard A. Skoff, 21197 Helen D. Skoff.
Umrla
Pri društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111.: 33464 Dorothy A. Grof.
-O-
NOVA ADAMIČEVA KNJIGA
Naš rojak, Louis Adamič, ki je že napisal več knjig v angle-fkem jeziku, je zopet napisal novo knjigo pod naslovom "Two-Way Passage," ki vsebuje okoli 300 strani in jo bo izdala knjigarna Harper & Brothers v Nevv Yorku. j Knjiga vsebuje poglavje o ameriških Slovencih, kakor tudi popis o uničenju Jugoslavije in o sedanjih strahotah, ki jih uganjajo Nemci in Italijani p<* slovenskih krajih.
Ko je Mr. Adamič 18. avgusta izročil svoj rokopis knjigarni, je rekel:
"Upam, da boste mogii kon-
81, Pittsburgh, Pa : 34832 Richard	troljrati svoj sum glede moje Frank Plantan, 34883 Virginia Ann J	°	J
Piantan.	zdrave pameti, dokler ne boste
K društvu Friderik Baraga št. 93,	prebrali mojega rokopisa."
Chisholm, Minn.: 34833 Ludvig Jo-	^	" . ,
seph Zuzek.	Založnikom pa se je Adami-
K društvu sv. Jožefa št. 169, Cleve-	čevQ dej0 zdeiQ tak0 zanimivo, land, O.: 34975 John Churney, 349/6
Robert Chumey, 34977 Ruth Ann Chur-ney.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 172, Cleveland, O.: 34897 James Michael Golich.
K društvu Kraljica Majnika št. 194, Canonsburg, Pa.: 34852 Martha Soberl.
Pristopili novi člani načrta "FF'
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 4, Tover, Minn.: 34866 Dominick J. Te-kautz.
K društvu sv. ajneza Krstnika št. 11, Aurora, IIL: 34913 Fred VV. Runge.
K društvu sv. Vida št. 25, Cleveland, O.: 34843 Ernest Anton Ogrinc.
K društvu sv. .Antona Padovanskega št. 72, Ely,„Minn.: 34925 Mary Elaine Leustek, 34928 Rudolf J. Kolan.
K društvu Kraljica Majnika št. 194, America" Canonsburg, Pa.: 34853 Joseph Tom-
i Lands.
da so ga takoj poslali v tiskarno. Knjiga bo izšla v oktobru. Veljala bo $2.50 ter jo je mogoče naročiti naprej naravnost od pisatelja, čegar naslov je: Louis Adamič, Milford, N. J.
Adamičeve prejšnje knjige', ki so zbudile v ameriški javnosti veliko zanimanja, so: "Dy-namite," "Laughing in thcJun-gle," "The Native's Return," "Grandsons," "Cradle of Life," "The House in Antigua," "My in "From • Many
KAKO SMO POTOVALI PO KANADI
(Piše Michael J. PrebUich,
Eveleth, Minn.) Že več časa je minulo odkar sem se zadnjič oglasil v tem listu; mog«če si že ljudje mislijo, da nisem več med živimi ali pa, da sem odšel v stari kraj na vojno. O, ne! Vojne se bojim. Nisem še bil v nji, zato pa vsako nedeljo pri božji službi molim : Bog nas čuvaj vojske, itd.
Že več ljudi meje poizpraše-valo, ko smo se srečali to leto na izletih ali piknikih, ako smo to leto potovali v kakšne kraje in če bom zopet kaj pisal o mojem potovanju v Glasilu, češ, da take dopise tudi radi bero ker so zanimivi, posebno pa če pišem o naših rojakih s katerimi pridemo v dotiko po deželi. Predno pa nadaljujem, se moram na tem mestu naj prvo malo opravičiti zakaj, da sem se toliko zadržal s tem dopisom. Prvi vzrok je, da sem izgubil knjižico v kateri sem imel popisane svoje paberke ali beležke, imena in mesta od tega potovanja in to knjižico sem šele zdaj našel; drugi in največji vzrok je pa t«, da sem postal že malo len za pisavo. Prvi vzrok bo menda opravičen, drugi pa ne vem? Ali naj bo kakor hoče, naj torej po svoji sla bi moči za pisanje nekoliko objavim kako smo to leto potovali v Kanado in sicer v Timmins, Ontario.
Ker imamo ravno tako bolezen, da si radi ogledamo razne kraje tega sveta in vandramo vsako leto od kraja do kraja po deželah in le Bog ve, kdaj bomo s svojim vandranjem nehali? Lansko leto sem nekoliko pisal o našem potovanju v Kaliforni jo, to leto, kakor že omenjeno, čeravno sem nekoliko pozen, pa hočem po svoji slabi možnosti opisati naše potovanje v Kana do. Zdaj, ko smo že vse pridel ke pospravili v shrambe za zimo imamo toliko več časa za pisanje čeravno vsak rajši bere kakor pa piše, tor^j oni, katere bo ta dopis zanimal, bodo tudi imeli toliko več časa za čitanje Pred petimi leti sem bil prvič obiskal mojo sestro in družino v Timmins, Ont., Kanada. Veliko se je Kanada spremenila v teh letih. Takrat sem nekoliko opisal, kako smo se \ozili po ti stih blatnih potih, po katerih so Ojibway Indijanci na konjih nosili kože v North Bay, kjer je svoja leta Hudson Bay kompanija imela svoje postojanke ali zaloge za kože.
Premišljeval sem, kako bomo prešli čez mejo. Ce bomo imeli morebitne sitnosti zaradi tega ker Kanada je angleška koloni ja in kot taka* mora biti direktno z evropsko vojsko. Ampak to so bile vse nepotrebne brige Kanada je danes manj v vojski kot so naše Združene države Zelja me je tudi poprijela, da bi še enkrat videl svojo sestro, svaka in njih otroke in vse naše prijatelje, s katerimi smo se ta ko fino imeli pred petimi leti Tako smo se spravili 14. juli j a na vse zgodaj proti Timmin su. Zjutraj, ko smo se vzdfgnili na pot z avtomobilom je bilo le po vreme in hladno, od vzhoda je pihljala lepo topla sapica Na nebu so piliva!! majhni oblački, kakor da bi nas spremlja li po poti. V avtu nam je igral radio tako, da smo prišli v Du luth, ki je 60 milj od Eveletha kakor bi mahnil. Tukaj se ni smo nič ustavili, ampak naravnost nadaljevali po cesti št. 53 čez Duluth in Superior most na katerem se plača lOc od avtomobila in 5c od vsakega vozni ka ali osebe. Iz Superior, Wis. smo potem zapeljali na lepo široko, cementirano cesto št. 2, katera se vije skozi vso državo Wisconsin in Michigan noter do kanadske meje do Sault Ste. Marie. Ob tej poti št. 2 je dosti zanimivih stvari na ogled. Ob etraneh se vidi lepe farme zasajene z raznimi nasadi, oko-
.ugodnost za človeško razvedri-. Vendar pa zapuščajo z dovolje- ]q ribolov in plavanje. To dr.
njem vlade v poletnem času te 2ftVo Bog bogmto blagoslovil • „ ™ w -.rini vrti ia-l tesne kraje in se	. ° z trdim lesom, bakreno in žele-
Lk n «Hvl .iv? sno^ na proti ^ med dvihzirani zno rudo. Se danes se dobi tam « l^ krf ie Vse not W svet DaneS 11180 V*Č T™? Pragozdove ali virgin forests, laznamova 2 t*1^0^ žive v	H trdim lesom, katere je država
'^TR C^Odlu P°nujaj0 av0je r0Čne "^rezervirala za spomin original-™v uup,
TnaiLo žetiogle- Tudi mi 8m° namerava 1 ^ nosti. A žalibog, da večina tak- Moskvo: kaj smo si najprvo želeli ogle i ^ ^^ nekaj indijan-|,_„_	— I ____..
skih rezbarij in vezenin, okoli	._______. . K_, .
^ T>Qffin«nn ptrk ka-grede kupiti nekaj teh .ind*ja?" šnih lepih šum je že danes izgi-	Kdor pride v Moskvo, naj t*.
iJ?skih rezbariJ in veze™' tod* nila za dobiček bogatim druž-	ga le nikar ne zamudi! Pozne-
mil1 dati ave od meeta Supe- ostal° * samo p? d°b" ?bam, katere se je posekalo. Tu-	ga popoldneva naj vsekakor
m J - M nnt nam 1A bila oredolga m ,. - __ __ ,_„ ..._______ D /JrtAi	n V\A inmVai
30
rior. Ta park obsega 660 rov zemlje. Skozi njega teče reka po imenu Black River, ka-
Indijanci najraje hodijo po n0gan, Iron Mountain, Manisti-	moških in ženskih otrok, ki se
tera Dotem pada165 čevljev I stezah in potih. Tukaj imajo quef Munising, Marquette in	gnetejo k Ljeninovemu mayzo-
loboko čez kamenito skalo Na tudi svoje prodajalne, katoliško Menomenee, v katerih je bilo	le'ju. Nocoj jih tam stoji v dolgi
g 1 cerkev in šolo, v kateri usmilje- na tisoče delavcev zaposlenih so	vrsti najmanj 2000, po dva in
MALIK NA MESTU BOGA
Ugleden francoski časopis Sept" je pred kratkim prinesel popisovanje vtisov na grobu Ljenina, kakor jih je doživljal
ri, pot nam je bila predolga nismo imeli časa.
di velike žage za les, katere so gre na Rdeči trg, da bo tamkaj bile v mestih Ironwood, Onta- gledal neskončno dolgo reko
zemljišče podarila son mestu Superior v njen spomin. Tukaj so nam pravili, da je bil pokojni Mr. Pettinson bogat trgovec z zemljišči in isti kos zemlje je njegova žena podedovala za njim. Ko smo si ogledali ta park, smo se zopet podali naprej po cesti št. 2 do takozvane sloveče reke Brule River in v Brule River State forest ali hosti, na katerih prostorih je leta 1928 naš po-cojni predsednik Združenih držav Calvin Coolidge stanoval za časa svojih letnih počitnic. Ja-
15 milj na uro." Čudno se mi ne8 dela po železnih jamah v je zdelo, zakaj voziti tako po- Marquette okraj blizu Ishpe-1 časi? Saj po večina mestih, ka-1 m|ng jn Champion, v Gogebip
okraju od Ironvvood do Wake-field in v železnem okraju blizu Iron River, Crystal Falls in Iron Mountain.
(Dalje prihodnjič.) -o-
tera smo že prevozili, se sme voziti od 25 do 30 milj na uro. Tega sem se kmalu prepričal, ko pridemo v vas, in to zaradi tega, ker so Indijanci počasne hoje in če hodijo po poti, se no^| čejo avtomobilu umakniti marveč se mora avtomobil umakniti njim. Tukaj se nismo ustavili, vozili smo počasi, ter si na ta način lahko dobro ogledali to naselbino. Ko pridemo par milj
ko lep je razgled po gosti veliki ven iz n^esta, zopet zaženem av-
šumi Virgin Forest, v kateri še nikoli ni pela sekira ali žaga. Ravno nasproti te reke in sicer na poti črka "H" je državni ribnik za rejo rib, v katerem na umeten način izredijo na stoti-soče žlahtnih rib na leto, katere potem zmečejo v razne reke in jezera po državi Wisconsin. Tukaj smo se mudili le za nekoliko časa, ker smo želeli priti v mesto Ashland za južino. Mesto Ashland stoji ob Superior jezeru in v njem živi okoli 10,-700 ljudi. Svet se ukvarja s trgovino in razno drugo industrijo, na primer mlekarstvom; tu so parni mlini, papirnica, žage za les in topilnice za železo. Zraven jezera so tudi štiri veliki pomoli za železno rudo, iz katerih potem nakladajo parne ladje z rudo ter isto odvažajo skozi kanal Sault Ste. Marie po jezeru Michigan in £uron v Chicago, Detroit in Cleveland. To rudo prevažajo v Ashland iz železnih rudnikov iz Ironwood, Mich. in okolice, kjer je vse pol-no takih rudnikov; v Ironwoo-du je tudi nekaj naših rojakov ker ima naša Jednota ondi svoje društvo št. 20. V Ashlandu Wis. je tudi višja šola in akademija; v te visoke šole pohajajo tudi farmarski učenci. Na okoli mesta so lepe velike farme in par milj iz mesta, zraven jezera Superior je lep velik park. V več krajih po tem parku so zabite v zemljo železne cevi, iz katerih teče kristalno Čista in mrzla voda za piti. Med tolikem prebivalstvom mislim, da tudi živi kakšen naš rojak
to okoli 60 milj na uro/ Hipo ma se me je oprijela neka slutnja, zdelo se mi je, kakor da nisem na varnem. Čudno, sem si mislil sam pri sebi, saj sem vendar prevozil že mnogo mest in krajev, pa se nisem še nikoli bojazljivega počutil, kakor sedaj. Pred nami je bila ravna pot. Ob cesti so bili jarki in zraven so pa rastli majhni grmiči. Kmalu vidim zraven ceste napis "Side Road," neka farmarska stranska pot. Kakor bi trenil ven iz te stranske poti in naravnost pred nas, pride potniški avto, nabasan z Indi janci, po številu menda kakšnih 12. Ves prestrašen sem bil. Kaj naj zdaj storim?! Katastrofa je neizogibna! V tem trenutku rečem sam pri sebi: Bog in sv. Krištof pokažita mj srečno pot! Kar zakadilo se mi je pred očmi. Zavijem na stran in zopet po nekakšni viži pri dem nazaj na pot. Tako sem se izognil velike nesreče. Sam sv. Krištof in njegova svetinja nas je čuvala, katero nam je da, la sestra Birchman pred dvemi leti, ko smo jo šli obiskat v Danville, Pa. klošter na našem potovanju v New York. To svetinjo hranim pri sebi, ko gre mo na pot, kakor v varstvo proti nesreči. Indijanci pa, katerih krivda je vse to bila, ker bi se morali ustaviti predno stopijo na glavno pot, se niso za to niti zmenili, ampak so vozili naprej, kakor da se ne bi pripetilo ničesar. Nevedoč, da če ne bi jaz na stran zavil v tisti naglici, bi bila oba . avta razbi-
tukaj, ampak morejo biti jako ta in mogoče nas več mrtvih. To
redkU ker ne vidim, da bi kakšna naša Jednota imela svoje društvo tu.
Devet milj od Ashlanda smo prišli v majhno naselbino Oda-nah, v kateri živijo sami Indi-1 janci, katere kličejo Ojibway Indians. Njih hiše so revne in zapuščene brez vsakega hodnika. Pred kočo je iz dveh, treh kamnov sestavljeno ognjišče, okrog njega pa stoje iz gline iz-
je bil zame strašno dober nauk. Od zdaj naprej, kadarkoli sem se bližal stranski poti, sem vedno zmanjšal hitrico iz bojazni, da ne bi zopet naletel na kakšne Indijance, ker teh je vse polno po državi Michigan in Kanadi. Vzelo mi je nekoliko minut predno sem se zopet zbral, in si potolažil živce in dobil zopetno korajžo za šofira-nje. Tako smo kmalu dospeli
delani lonci, ki nadomeščujejo do mesta Hurley, Wis., in Iron-
skledo, škaf in korec. Bakreni kotlički pomenijo v indijanskem šotoru že bogastvo.
Indijanci so rdečkaste polti, črno žimastih las in srednje,
wood, Mich., katera sta ravno na meji države Wisconsin in Michigan, da bi si človek mislil, da je to vse eno mesto.
Nekaj zgodovinskih podatkov o orglah
Orgle moramo prištevati k najbolj znanim važnim instrumentom. Že v sv. pismu stare zaveze lahko čitamo sledeče:
In ime njegovega brata je bilo Jubal; on je bil oče vsega ravnanja i harfo (plunko) in orgel." Jubal je živel leta 4004 pred Kristusovim rojstvom; iz tega je razvidno, da sta bili harfa in orgle že v oni dobi najbolj znana in važna muzikalič-na instrumenta.
Zaeno se tudi misli, da izvirajo orgle iz starih grških časov. Tako lahko vidimo na sli ki grškega mitelogičnega boga Pan-a, kako piska na svojo pi-ščal, katero so Grki imenovali sydinx. Ista je vsebovala osem neenako dolgih cevk iz trs j a v razni debelosti, ki so proizvajale razne visoke in nižje glasove, torej eno oktavo.
V	zgodovini dalje čitamo o italijanskem brivcu Ctesibiju, ki je živel leta 284-246 pred Kristusovim rojstvom, da je se stavil jako rabne orgle, katere so imenovali "Hydraulus." Do tega izuma je prišel s tem, da je v cevi spuščal vodo, vrh cevi je pa pritrdil malo trobento. Voda je na ta način v cevi pritiskala zralj" ki je povzročil glas v trobenti. Končno je sestavil več takih cevi skupaj z različnihii glasovi in z več oktavami ; to so bile prednice naših današnjih modernih orgel.
Leta 450 {>o Kristusovem rojstvu so bile orgle v rabi skoro že v vseh cerkvah na Španskem, v Rimu se je pa iste prvič rabilo leta 666 za časa papeža Vita-liana in sicer zato, da se je z njimi lepšalo in boljšalo cerkveno petje; 100 let zatem so prišle orgle v rabo tudi na Angleškem in v Franciji, v Nemčiji so pa orgle leta 880 prvič za-bučale in sicer v mestu Aachen. Isto leto je papež John XIII. naročil orgle za neko cerkev v Rimu, tako tudi nekega nemškega organista, ki je vodil v Rimu orglarsko šolo.
V	10. stoletju je sv. Dunstan zgradil lepe orgle za svojo opatijo v Abingtonu, Anglija. Cez 100 let zatem so v Madgeburgu na Nemškem postavili orgle s 16 manuali ali tipkami, širokimi po tri palce. Kako vse drugače so pa izgledale takozvane Winchester orgle z 4,000 bronastim* piščali ali cevmi, z dvema
Ker sem. imel v rokah tujsko vstopnico, sem smel takoj stopiti v grobnico. Znotraj prevladuje rdeča barva, ki spominja na strnjeno kri, zgrajena je grobnica v kvadratni obliki tik ob starem kremelskem zidu. Vhod v mavzolej stražita dva vojaka rdeče armade z nasaje-nina bajonetoma.
Okoli in okoli se gnetejo sami Moskovčani. Jaz sam sem edini tujec. Resno in togih obrazov se moški in ženske večkrat drže za roke. Le počasi moremo v notranjost, iz katere nam udarja nasproti zopern vonj po potu. Po nekaj stopnicah iz sivega marmorja stopiš navzdol v dvorano, kjer je na odru balza-mirano truplo prvega zapoved-nika ruskih sovjetov. Ob njegovem vznožju stražita d v* vo-
sivo-zeleno bluzo, na prsih pa je pripet nekak red. Na blazini iz rdečega žameta leži glava z obrazom,-ki je voščene barve, z vzbočenim čelom, redko in kratko rdečkasto brado. To je tisti mož, ki je leta 1917 v plombiranem vagonu lahko skozi Nemčijo prišel v Rusijo, mož, Ri je nato zavladal največji državi sveta ter sedaj spi v večnosti.
Tukaj ni mogoče stati. Množica obiskovalcev se počasi pomika naprej. Preden stopiš na stopnice, se oči še enkrat ozro nazaj. Kdo bi mogel povedati, kaj pogledi teh ljudi pomenijo in izražajo. Kakor člen neskončne verige se počasi bližamo izhodu, medtem ko drugi silijo v grobnico, kjer zaprte oči obo-ževanega revolucionarja še vedno drže v oblasti neštevilne
množice.
Povsod, kjerkoli ljudje prebivajo, je na vrsti vprašanje vere. In nekam čudno ter nerazumljivo se človeku zdi pri vseh teh modernih državnih in družabnih teorijah, da hočejo ljudstvu same postati vera, torej da hočejo človeku same postati kakor trde o katoliški
"opij,' veri.
Moder odgovor 1
Nekega trgovca so vprašali, koliko je star.
"Ne vem natančno, mislim pa, da sem star 40 ali 45 let," je odgovoril.	1
"Kako je mogoče, da ne veste, koliko let ste na svetu?" so
jaka kakor dva živa kipa. Oko- se čudili, li in okoli mene sami resni togi obrazi. Ženske imajo sklenjene roke. V prostoru se Človeku zdi, kakor bi v njem ljudje molili.
Ljeninovo truplo leži v stekleni krsti ter je dobro osvetljeno in dobro ohranjeno. Do ledij ga pokriva rdeča zastava, ki na njej leži košček krepa. Zgornje truplo pa je oblečeno v
To je tako," je modro pojasnil trgovec; "štejem svoj denar, svoje konje, svojih let pa ne štejem nikdar; predobro vem, da ne morem nobenega leta izgubiti in da mi tudi ukrasti ne morejo nobenega."
-o-
Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti.
NAJNOVEJŠE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
prej šibke kot pa krepke posta- speli iz meje Wisconsin v lepo ve. Ženske, podobne bolj staro- tako imenovano Hiawatha Land
Ob eni uri popoldne smo do-1 manuali,po 20 tipk; seveda je
bil pogon teh orgel narejen na sapo ali meh. Tako čitamo v
krajskim. ciganom, opravljajo	ali državo Michigan, o kateri
domača dela in izdelujejo iz	je znani pesnik Longfellow
rastlinskih vlaken, ljubja in bi-	mnogo pisal in sestavil pesmi,
čevja razne igrače in drobnari-	Država Michigan leži med sve-170 mbčnih mož.
zgodovini, da je moralo leta 950 pri igranju orgel v Win-chester katedrali goniti mehe
Pred 16. stoletjem so imeli
je." Moški so po večini z doma tovno znanimi jezeri Superior na lovu v gozdu ali na jezeru, in Michigan. Oblika zemlje je izdelovanje v oskrbi orgel iz-Po združitvi in politični uredit- v primeri naše države Minneso-1 ključno menihi po raznih samo. vi Amerike jim je država naka- te. Majhni hribčki, holmčki in stanih; od tedaj naprej so pa zala takozvane rezervacije, og- dolinic* oor«i*>ne z lep" zHeni nastale tvornice orgel med pn-rajene prostore, v katerih se mi šumami, po katerih se razli- vatniki ali civilisti, kakor je svobodno in nemoteno gibljejo, vajo kristalno čista jezera, je | isto še dandanes.
UŽICE: NOV NAČIN ZVE-RINSTVA NEMČIJE IN NJENIH PRISRAJČ-NIKOV
Washington, D. C., 2. okt. — (JCO) — Dan 27. marca je bil težak moralni udarec za nemški novi red. Srbski narod, ki so se mu pridružili Hrvati in Slovenci, je v dobi občega podrejeva-nja dal hraber odpor Nemčiji in Italiji in pozneje Madžarski in Bolgariji, odpor proti njihovemu novemu redu, ki v resnici pomeni pohlepnost in gospodo-valnost. S svojim kratkim a krvavim odporom je Jugoslavija neprecenljivo koristila zavezniškim bojiščem na Srednjem Vzhodu, položaju v Indiji, Iranu, Iraku in Palestini kakor tudi ruskemu odporu proti nemškim napadom. O tem so pisali vsi listi svobodnega sveta, tako tudi severno-ameriški listi.
Najboljši dokaz kako resnična je vsa ta divjaška ^surovost, neštevilna zverinstva, ki jih Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija počno v vseh pokrajinah Jugoslavije.
Toda bombardiranje LJžica je nov način zverinstva, ki doslej še ni bil zapisan v zgodovini sveta in ki ga doslej tudi sama nacijska Nemčija ni zagrešila.
To je prvič, da je v zasedenem ozemlju neko mesto bilo uničeno in bombardirano z najhujšim nemškim ubojnim orožjem "Stuka."
Užice, okrožno mesto z 12,-000 prebivalci . . ženami, otroci, starčki, s šolami, bolnicami in z vsemi mestnimi ustanovami, je uničeno. Užice ni uničeno v vojni, ne na bojišču, temveč tisoče kilometrov daleč od bojnih črt, v ozemlju, ki je že šest mesecev zasedeno z nemško vojsko; in to v državi, ki je njena vojska bila premagana na bojnem polju in skoraj vsa
odpeljana v ujetniška taborišča v Nemčijo.
Ni dovoljeno bojevati se brez vojne napovedi; kakor drugod so Nemci in njihovi prisrajčni-ki napadli Jugoslavijo brez vojne napovedi. Ni dovoljeno bombardirati nezavarovana mesta; kakor drugod, Nemci so s svojimi nejunašMmi soudeleženci divjaško bombardirali Beograd in druga srbska mesta. Ni dovoljeno ubijati nedolžne talce; kakor drugod, vedno v isti družbi, so Nemci ubijali v Jugoslaviji tudi talce. Nemci so s svojo družbo kakor drugod mučili in ubijali ugledne ljudi; pravoslavnega patriarha so zaprli in v zaporu mučili; pravoslavnega škofa Platona so ubili na divjaški način; mnoge in mnoge druge zločine so zagrešili. Kot zadnjega z žalostjtf beležimo neizzvano ustrelitev uglednega beograjskega razumnika Dragana Miličeviča. Kakor drugod Nemci in njihovi poma-gači Italijani, Bolgari in Madžari ropajo, kradejo, delajo nasilje, ubijajo . ... Vendar, kakor nikdar doslej ; kakor nikjer Nemci v zasedenem ozemlju, tam, kjer se hvalijo, da so prišli uvajat "nov red," se maščevalno znesejo zaradi upiranja nerednih čet, ki se bore po gozdovih, nad mirnim mestom. Obkolijo s topništvom, privedejo z bojišč najstrašnejše orožje kar ga imajo, "Stuke," in z združenim ognjem uničijo malo mesto Užice . . ., kulturno središče pokrajine, z vsem žitjem.
Ta novi način zverinstva je moral srbski narod prvi okusiti. Jugoslavija bo tudi ta krvavi zločin dostojanstveno zdržala. Zblazneli nemški narod je v družbi svojih pomočnikov zaznamoval novo črno stran v debeli knjigi svojih zločinov. Toda ti nasilniki so s takim svojim početjem dosegli samo, da
so še na drug, nov način pokazali svojo blaznost, a niso dosegli in ne bodo, da bi ubili duh odpora v Jugoslaviji in s tem novim zločinom niti za en trenutek niso ustavili veliki pohod do zmage, ki prihaja, da prinese izmučenemu svetu pravico in svobodo. NEMCI BOMBARDIRAJO VASI
Angora, 30. sept. — Po poročilih tujih vojnih dopisnikov v Angori nemško težko topništvo bombardira vasi v zapadni Srbiji v prizadevanju, da zatre upore srbskih četnikov in da se maščuje zaradi ponavljajočih se napadov.
Težko topništvo je popolnoma uničilo dele srbskih vasi Lu-žnica, Krupanj in Ljubovka. Hkratu so Nemci zagrozili, da bodo « Topčiderja bombardirali Beograd, če četniki ne bodo prenehali s svojimi nočnimi po-hodi, rušenjem in streljanjem v okolici Beograda.
Italijani so pričeli z zračnimi napadi tistih vasi v južni in srednji Srbiji, ki so jih razvpiti kot središča odpora, Nemci pa, kot trdijo poročila, v pomanjkanju bomb za zračne napade uporabljajo težko topništvo. Velike zaloge topovskega streliva (155 mm), ki so jih pripeljali v Beograd v času bojev v Jugoslaviji in Grški, se zdaj uporabljajo v odprti vojni proti Srbom.
Po vesteh kratkovalne postaje v južni Srbiji je število prebivalcev v Skopi ju, ki je prej bilo 60,000, zaradi smrtnih obsodb, zapiranja in pobegov preživelih v severno in srednjo Srbijo padlo na 20,000. Ubežniki iz Skoplja se umikajo v gore in pridružujejo četnikom.
Poročajo, da so v zadnjih desetih dnevih Paveličevi "vstaši" s pomočjo Gestapo-a in nemških čet ustrelili več sto Srbov v Bosni. Med žrtvami je tudi Dušan Jeftanovič iz ugledne sarajevske srbske rodbine, znani radikalni prvak in narodni delavec. Dušan Jefremovič je bil zet lastnika paroployne družbe, g. Petrinoviča in lastnik znanega sarajevskega hotela "Evropa." Dušan Jefremovič je bil dobro znan mnogim ameriškim potnikom, ki so potovali po Jugoslaviji.
Kratkovalne radio vesti iz Črne gore poročajo, da Italijani pošiljajo v svoje vojašnice nove divizije oboroženih fašističnih in rednih čet z velikim številom topov in letali "Savoia Marchetti," bombarderji, ki pristajajo in se dvigajo z albanskih ravnic in kotorskega zaliva. Italijanske vojne ladje so začele obstreljevati dalmatinsko obalo, kjer se ponavljajo izpadi Črnogorcev in Dalmatin-cev. Po teh vesteh je tretjina Budve porušena z ognjem težkega topništva.
London, 30. septembra.—Začetek tretje, še bolj mračne zime v tej novi svetovni vojni je v znamenju poročil o vstajah, na-silstvu in krvavih maščevanjih. Ta poročila govore o "uporniških" vaseh, porušenih da tal in o mestih v Jugoslaviji, ki so jih italijanska letala in vojne ladje zasule s težkimi bombami.
Uradna ruska poročevalska družba "Tass" pravi, da je ita lijansko brodovje s pomočjo letalskih sil zravnalo z zemljo mnoga mesta in vasi na dalmatinski obali, da bi zadušili upore dalmatinskega prebivalstva, ki je doslej uničilo mnoge italijanske vojašnice. "Tass" pravi, da se je upor tako razširil, da so bili Nemci prisiljeni poslati še 45,000 vojakov v Jugoslavijo. Potniki, ki prihajajo v Carigrad, pripovedujejo, da so srbski četniki porušili progo Beograd-Niš in da so veliko število častnikov jugoslovanske vojske poslali v koncentracijska taborišča. Nemci so razglasili, da bodo za vsakega ubitega nemškega vojaka v Srbiji ustrelili 50 do 100 srbskih častnikov.
• (Dalje na 7 strani)
med Bečkerekom in Pančevom.
Takoj so ustrelili 12 drugih in njihova trupla razobesili na
glavnem trgu v Bečkereku za
24 ur. Prebivalci ob progi morajo zdaj stražit progo na vsakih 15 minut, v zaporih v Bečkereku pa je 38 talcev, ki jih bodo ob prvem neredu obesili.
temveč skušali porušiti progo med Kikindo in Mokrinom, v Mokrinu dvignili v zrak hiše, v Tordi presekali telefonsko zvezo in se zarotili, da bodo pobili nemške oblastnike.
Trideset oseb, ki j in razglas z imeni objavlja, so ustrelili. Temu je sledil napad na vlak
LISJAKOV JI HČI
POVEST
SLOVENSKI DNEVNIK
ki izhaja v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih
MandeFs Headache Tabs
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti
Lastnik te lekarne je čla:: <lru* štva sv. Jožefa št. JGO K^KJ
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
v tej posojilnici
zavarovane do $5.000.00 po Federal Savingi & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ;in društvene vloge,-
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnderson 5670 Cleveland, Ohio
V trojen spomin
V trajnem spominu hečemo za vedne ohraniti našo nepozab-ljtnc ljubo sestre, ženo, mater in teto
Anna Koren
rojena KRONOSHEK
katere je kruta smit tako naglo in nepričakovano odtrgal* iz naše srede dne 6. mejo, 1941. Pozno pcpcldne orodnega dne sva bila skupaj v mestu in tb mraku sc je nesrečnica prav gotovo namenila mene obiskat, kc jc slepila iz svoje hiše. katero sta si s svojim nuž.m preuredila za bivališče sve jih zadnjih let, se je Dri peti la nesreča na cestnem Uaku, katero je hotela prekrižati, nakar pridrvi avtomobil in z hudim udarcem na mestu uniči življenje naše ljube ookcjnice.
Luč sveta je zagledala v p-ijazni vasi Trnove:, fara Mozirje na bivšem Štajerskem, dne 19. julija, 1878. kjer je preživela svoja najlepša dekliška leta. nakar se je podala za starši v Amerike leta 1984 in sicer v Indianapolis, Ind., kjer je stanovala skorc ves čas razun nekaj časa v Shebcjrganu. Wfe.
Pckejnica se je vedne udejstvovala v kulturnem življtnju. bila je med prvimi ustanov niki slovenske cerkve sv. Trcjiee, bila je večletna ceikvcna pevka sc pranirtinja; bila je agilna članica pevskega zbera; bila je ustanoviteljica podružnice 5 SŽZ, večletna uradnica, ednesno predsednica iste, p:d katerim vcistvom je podružnica vedne lepo napredovala. Take je bila vedne pripravljen steriti dobro vseir. slovenskim društvom, raj je bila članica diuštva sv. Alojzija, št. 52 KSKJ; dr ušiva sv. Jožefa. •).. 15 \BZ; društva France Prešeren, št. 34 SNPJ; podružnico ŠL 5 SŽZ in Oltarnega društva cerkve sv. Trojice. Vsa društva so se rwav iepo izkazala na njenem pogrebu, za kar naj jim na tem mestu izrekamo toplo zahvalo.
Take nas tudi veže dolžnost, da se zahvalimo Mr. Maksu Korenu ter Tereziji Peternel in njenima dvema nečakinjama, ki so prišli iz Sheboygana. Wis.. na pogreb in nas tolažili v naših bridkih urah velike preizkušnje.
Tako tudi hvala Mrs. L. C. VVoUastcn, pastorki, ki je prišla iz daljne Virginije.
Končno izrekamo prav prisično hvalo vsem darovalcem krasnih cvetlic; vsem darovalcem za sv. maše in vsem. ki so nam že na katerikoli način stali ob atranL
Ti pa. draga Ana, prehitro si nas zapustila iz te solzne doline. Tvoja duša tako ljubezniva se sedaj gotovo veseli v družbi starišev in Tvojih treh lastnih otrok; kamor pojdemo tudi mi enkrat za Tel^oj. Do takrat pa Te hočemo ohraniti v spominu in v molitvi.
Žalujoči ostali:
JOSEPH KOREN, soprog.
,MARY GASNIK (DONASi, sestra. URŠULA ROSENSTAIN, sestra, ter FRANK. FRED in GORDON KRONOSHEK, bratje.
Indianapolis. Ind., 5. oktobra. 1941.

BR00KLYNITES STILL PLUGGING FOR 40 MEMBERS FOR 40TH JUBILEE
Brooklyn, N. Y. — Our last regular meeting was well attended. We had some women in attendance at ouir last miting, and it is reported thatthcrt will be more at the»next mtet-ing.
From what I hear, some of the members had it arranged to keep the women members at home during the last meeting cn account of the refreshments after our every third meeting, or maybe it was that every member did not have the four boosters yet and are vvaiting to get them soon.
Mrs. Koprivshek was admit-ted at the Sept. confab and the first thing she said after being sworn in vvas, "Can I have some tickets for the 40th annivers-ary, so I can start selling them?" Believe it or not, she sold two of them within five minutes after the meeting. Good work, Geraldine, keep it	4Mh annive^ry.
up! No wonder Jerry said, "We will do our best for the 40th anniversary!"
Don't forget to teli your friends that our lodge will give you for 50 cents and everyone else who will be with us on Oct. 19th, a swell play, chance of winning one of the 40 attendance awards, and dance to Jer-ry'8 Starlight band, plus accor-dion for some fast polkas—ali for 50 cents! Of course, if you prefer to purchase a ticket and stay at home, you may do so.
I'm happy to announce that Bro. Žagar accepted the pow-tion as chairman of the Journal Committee. - AH ads and boosters are to be sent to him at 95— 04 Linden Blvd., Ozone Park, Long Island, N. Y. Bro. Žagar said that he is ali set for at least a 40-page Journal. What do you say, members, if he vvants the work let's give it to him and give him plenty so that he will have to double the number of pages! Yfcu know that he can't do it alone, but we ali together can!
No, we did not as yet get the 40 new members, we didn't get the 40 ads, nor 40 boosters, nei-ther 40 prizes, but I will say that ve are on the way and well started. To complete ali this is up to each and every member of our lodge, so won't you do your bit? You don't
have to do a lot, just a littie bit
No, Mr. and Mrs. Charles Guardia did not as yet join our society, but Bro. Žagar has the applications ready for them. No, we did not hear from our vice president* Supancic in reference to his son-in-law and grand son, but from what I hear, Max has the application blanks. Of course, the campaign for 40 new members isn't over yet, so where there is life there is hope.
Joseph J. Klun, pres.
GIRARD PATS READY TO MfELCOME TO BIG FALL FESTIVAL SATURDAT
Girard, O. — My, hovv.the time seems to fly! It seems only last week we asked you aH to reserve a certain date for St. Patrick Society's big Fall Frolic. The date is Saturday, Oct. 11. We hope you've ali made arrangements to come. Rut if you haven't, you stili have a few days left—so hurry. We're sure you'll have "the time of your life."
The committee has made ali arrangements. The very best of refreshments, and as for mu sic — why, Jack Persin's or-chestra is the best. Come and see for yourselves. We'll be
looking forward to seeing our old and new friends from Lorain, Barberton, Euclid, Nevv-burgh, Cleveland, Youngstown, Bridgeport, Bessemer, Strabane, Ambridge, and ali those other Kay Jay towns. Aside to those of you who will wish to stay over night, we have made ali necessary steps to accom-modate you.
Now, on the.eve of the big affair we once again extend a most sincere invitation to you aH to come to Girard — where friend meets friend and a jolly good time awaits.
Committee.
MESABA JAYS _ PLAN MAMMOTH KAYJAYDAY
Chisholm, Minn. — The Ali Mesaba Range Societies of K. S. K. J. Day celebration plans to date are as follows:
The day's program vvill open vvith the members of KSKJ together vvith supreme officers at-tending Holy Mass in a body at 8:15 a. m. in St. Joseph's Catholic Church, Sunday, Oct. 26.
The afternoon program be-gins at 2 p. m. and will consist of singing groups, musical units and speakers from the various societies on the Range. . Chis-holm's part will be centered around the Juvenile Department, as this department is cel-ebrating its 25th aniversary. The evening will be given over to the banquet at 6 p. m., and the supreme officers in attendance vvill be, the principal speakers. Banquet tickets have been mailed to the various secretaries on the Range and vve hope they vvill do their utmost to seli as many as possible. This KSKJ day is not only Chis-holm's affair; it belongs to each and every person, who is a member,, of this great KSKJ, therefore, the committees are working hard and expect a large turnout from the entire Range.
Shovv that špirit of co-oper-ation and be vvith us from the opening at Mass until the last speech is spoken, and the last song sung.
The comittees in charge of this gala occasion are as fol-lovvs: Joseph Verant, general chairman;. Mary Verant, ban-quet chairman; Anna Mahne, chairman of dining room; Frank Tekautz, program chairman; Mary Kosmerl, co-chair-man; banquet tickets and pub-licity, Mary Kosmerl, chairman; John Komidar, co-chair-man; John Kordish will be the toastmaster.
We hope to see you on Sun-riay, Oct. 26, so don't disappoint us!
Mary Kosmerl, sec'y No. 156.
3RD BIRTHQAY WILL BE MARKED WITH DANCE BY BRIDGEPORT BOOSTER CLUB
Bridgeport, O. — Bridgeport KSKJ Boosters have com-pleted final plans for the third birthday of their Booster club by staging a gala dance program Saturday, Oct. 18, in the Boydsville Hali at Stop 16, Bar-ton Line.
Music vvill reign from 8 to 12 p. m. featuring Joe Kramer Jr. and his Slovenian Trio from Brovvnsville, Pa. They are on the air every Saturday at 1:10 p. m. over station WMBS, Un-iontovvn, Pa."
The local Boosters expect a large attendance from Strabane, Pittsburgh, Brovvnsville Ambridge, Lorain, Cleveland,
Nevvburgh, Youngstown, and Girard.
. The committee in charge of this affair consists of John S. Roth, general chairman; assisted by Anton Hochevar, Joe Fa-bijan, Joe Simoncic Sr., Carl Barnes, Louis Strauss Jr., Joe Strauss, Joe Battočellitti,* Lud-vvig Gregorčič, Lavvrence Mi-chels and Julius Luko, Mrs. Joe Simoncic Sr., Mrs. Greecher,, Mary Greecher, Ann Gregorčič, Margaret Weidman, Justine Gregorčič, "Honey" Simoncic, Frances Smrekar, Carolyn Stefanich and Alberta Gregorčič, publicity.
Alberta Gregorčič.
ŠTEVES BOVVLING SCHED TAKES FORM, KEGLERS T0E-D0VVNT0 BUSINESS v
— Another Banich was high vvith 640, fol-
MILWAUKEE JOHNS SET NEW MARKS AS KEGLERS GO INTO SECOND ROUND
Milvvaukee, Wis. — Erasing ali of the previous week's record scores, St. John's keglers rolled into the second round of competition vvith Marn's Marble Arcade retaining its lead by taking two games from Tony Butchers Butchers. These tvvo vvins added to the sweep they made against the Tivoli Tavern squad the first week gives the Arcades a record of 5 won and 1 lost.
Second plače vvas taken over by Gregorcich's 4-U Tavern aggregation vvhich toppled the Tivoli team in three contests. Their record to date is 4 won and 2 lost. The Butchers have split even in six games for third plače and the Tivolis are guard-ing the cellar, stili vvaiting to taste victory.
Marn's boys hold the high team totals thus far, having an 813 single game and a 2306 series.
Frank Primozlch and John Vodnik, both of the 4-U's, splattered the maples for 219 and 211, respectively, for individual single game honors.
League meets. Featured per-formtfrs are Ignatz Gorenc and Louis Suban vvho are always ready to give out with a duet. The 4-U boys with their "Ko študent . . ." also help with the noise-making . . . The Arcade squad may just as well be called the Petersdorff team. Three Petes are liste d on thejr roster, Al Sr., Al Jr., and Gene who captains the boys in addi-tion to being league secretary . 4 . If you ever need an ex-cuse for a low bovvling seore, see Joe Strukel. He knovvs them ali.
Lud Skok, vvho led the loop with a 158 average the first week, hit the skids in the second round, averaging only 125 . . . Talk of inconsistency! — Frank Primozich hit 219 and followed vvith a 132. John Vodnik follovved a 128 vvith a 211. Ignatz Gorenc hit 200 and 135. Louis Velkovar, 124 and 192, and so they go, ali the way dovvn the list . . . Marty Gregorcich's biggest thrill: Picking up a 7-9 split last vveek
, .. _	. . ., . . . Joe Marn, proprietor of
High three game seore is held the &lleys> gQt hig firgrstrike
by Bob Ferko of the Butchers vvho combined 181, 178 and 179 for 588. &
Splattered Maples Joe Marn'8 alleys are a plače of merriment every Thursday when the St. John's Social
of the season and let every-body join in the celebration by buying the boyg a drink . . . Wonder why Bili Simerl had a 94 in the third game!
Gutterball.
STEVE LASSIES START PIN CIRCUIT
Chicago, 111. — St. Stephen's, No. 1 Ladies' Bowling League started the bali rolling last Wednesday, Oct. 1. Mr. John Zefran, lst vice president of KSKJ, vvas down to greet the ladies and to give them a good start. Mr. Zefran gave a talk and rolled the first bali which went for six pins. Mr. John Terselich, secretary of the men's league, was also down and gave the girls last minute instruetions.
The Ladies Bovvling League meets at the St. Stephen Rec-reation Hali. They have only tvvo teams, as no more alleys could be obtained. The tvvo teams are lst Vice Presidenfs Boosterets and Terselich's Boosterets, sponsored by Mr. John Zefran and Mr. John Terselich.
The Terselich's Boosterets took two games away from the Vice Presidenfs Boosterets. High for the winners vvas Jennie Terselich with 323, follovved by Elsie Gabor vvith 316. Following the two leaders for the winners were Millie Terselich with her 312, Helen Koporc
FLYING START PROMISES FAST PIN WHEEL FOR JOLIET KEGLERSH
Joliet, 111. — The Joliet K. S. running into splits and stili sal-K. J. Men's Bovvling League,'v^ging 201, not bad, Andy . . . composed of eight teams, got Chas. Gregory and Geo: Vertin off to a flying start for vvhat'getting their bearings in the looks like a very successful last game, thereby helping to season. A majority of the^vingame. . . theJ5agle's han-teams appeared vvith ali six dicapped with tvvo "absentees" men to determine the low man'. . . "Yours truly" nesed out in for the follovving vveek.	jthe streteh for high game hon-
In the opening ceremonies, ors by Tony Kuzma's 224 . . . Rev.t M. J. Butala, supreme ^ncidental^, Tony won't be spiritual director of KSKJ and vvith us anymore; must work Gene Težak, leafue president,' nights from now on . . . rumor rolled the first balls, getting 7, has it that Joe Savol avill sub-pins and a strike, respectively.; stitute . . . JAB falling off bad-Upon vvatc^ing their smooth jly in the last tvvo games, by the deliveries, this seribe vvonders way, JAB, there's a rule which vvhether they've been practic-1 says "Please keep back of foul ing ali sunvmer for this occa- line," but you get away vvith it sion.	anyhow, so what's the differ-
The results for the first week ;ence, eh! . . . Matt Stefanich's shovv that three game vietories ;hook bali vvorking wonders, vvere taken by the Schuster ,plenty of strikes he got, too . . . Plumbers over Avsec Printers' Gene Težak finding his range and by the Jay-Ay-Zeez (Doc in the lOth frame of the first Zalar's team), vvho conquered'game . . . the writer thinks he the Slovenic Coals for three.'gave aH he had in the first bali Other results shovv the Težak'rolling cetertidrites . . . Joey Flonirts and the White Fronts1 Horvat heard to remark "Is getting tvvo wins apiece, from that ali?" when told of his 586 The Eagles and Peerless Print-j series, which vvafe high for the ers, respectively. Team scores'evening. I vvonder what the were high considering this was'fellow wants? ... The Schus-a first night venture for mostiters ali riding high vvith good of them. Tezak's team spilled | scores . . . Cap'n "Teda" Av-total of s-ec leading his team in total niče going, "Teda" and it up . . . Matt Slana (\vith a multi-colored bali) taking it easy ali evening. . . Geo.
Chicago, 111. night has been marked up in the St. Stephen No. 1 KSKJ bovvling book. Here are the tinal scores of Tuesday, Sept. 30:
Dr. Grill 3, Fidelity 0
Frank (Red) Grill vvas hjgh for the vvinners vvith 584, follovved by Louie Prah with 558. For the losers Joe Mlakar vvas high vvith 520, second was Ed-die Bahar with his 513. Kosmach s 3, Korenchan* O , Johnny Bogolin was high vvith 527 and Stanley Kaiser vvas second with 503. For the losers Carl Strupeck had 515 and Bili Arbanas 4^3.
Dr. Olech 3, Monarch O Bili Bogolin vvas high with 539 and Louie Kovacic next vvith his 526. Anton Darovic vvas high for the losers vvith 601 and U. Strohen second vvith 461. The D. A. picked up a railroad for 601.
Tcmazins 2, Park View 1 Bicek vvas high vvith 685 follovved by Vic Kremesec vvith 591
For the Laundry, George bowl.
-o-
lovved by his brother vvith 544.	^tfj
Zefrans 2, Zelernikars 1
John Zefran vvas high with 579 and Slip Zefran vvas second vvith 545. For Zeleznikars William Necker vvas high vvith 512 and Louie Retel next vvith 507.
Pocket Hita
Fellovvs, it seems like a nevv bali does something to you. Look vvhat it did to George Banich. He had a nevv bali last Tuesday, and vvas he hot! He got 640. Our fellovv member Tony Wencel seems to have retired from bovvling, but stili is a good šport and came dovvn to vvateh the boys mow 'em dovvn. Father Ed seemed to have luck last Tuesday, too. He vvas ab-sent last vveek, vvhich vvas the opening night but made up for it by getting his first 200 on the head. Father Ed also finished up vvith 531. We again jnvite ali bovvling fans to come and i vvateh the St. Stephen League
F0RMALITIES MARK OPENING 0F JOLIET KSKJ B0WUNG LEAGUE
Joliet, 111. — Last Thursday and it vvill be interesting to see night the KSKJ bovvling season vvho takes the lead next vveek. opened officially. Rev. M. J.i The roster of bowlers for the Butala, vvishing everybody the .'41-'42 season are as follovvs: best of luck and sending the. Jay Zces: Vida Zalar, capt., first bali dovvn the alley, and Dorothy Sitar, Marie Terlep, prexy Eugene Težak extending Dee Bogner, and Dorothy Do-greetings. Even tho the vveath- linshek.
erman started last year's mean | Vcrbiccher Press: Terese Ju-tricks of rainy or nasty else- licic, capt., Florence Benedick, vvise bovvling nites, everybody Terese Gasperich, Betty Mar-vvas there including our friend- tincic and Dorothy Zlogar. ly speetators. It vvill be Kav Joliet Enginecring: Joseph-Jay. Nite every Thursday at 9 ine Ramuta, capt., Jo Stephen, for the tvvo leagues vvho each Gen Laurich, Julia Camp, and occupy half of the 16 alleys at Barbara Bucher. Rivals.	.	' Peerless Printing: Agnes Go-
There vvas the usual under- ivednik, capt., Ma.vme Umek, current of excitement to get |Donna Wilhelmi, Anne Vertin, going and make this the biggest j&nd Mary_Kren. The foul spotter was
over a three game 2920 pins, vvhile the Schustersjpins, vvere counting 2915. Single keep high team game was rolled by the Schusters vvith 1036, follovved closely by the Tezaks
Kari ali "agog" over his wife's
vvith 1030. As these scores i pickup of a difficult split constitute six men team totals, ]Mem0 to "Pro": vvill see
you
the 16th . . . "Chick" Kuzma hitting the vvood good, too . . . Mr. Zalar4 supreme secretary, missed by ali . . . Incidentally, the league received a vvire from Mr. Zalar and Mr. Germ, supreme president, vvhich read: "Best vvishes and good luck to ali KSKJ bovvlers!" . . . thank you, Mr. £alar and Mr. Germ . . . glad to knovv you had us in mind . . . the smiling faces cf our "soldier boys" (and last year's bovvlers, too), Anky Gre-gory, Charlie Petan, Bob Težak and Johnnie Nemanich missed by more than one bovvl-Firstfoul committed (and in er . . . also missed Ray Mutz, the very first frame, too) by v^ho novv is an "out-of-towner" Tony "224" Kuzma . . . first • • • thanks to J. A. Mutz for 200 game by Nick Kirincich, |help rendered . . . The poor vvho also had the first official j bovvlers are in the "doghouse" strike . . . first complete game for a vveek ... see you again,
they will»not appear in the official records for high games, etc. as only five men scores are to be used.
Individual honors for the evening vvere taken by Tony Kuzma vvith a high game of 224 and by Joey Horvat vvho rolled a 586 series.' Runners-up vvere Bob Kosmerl vvith 218 and Hubert Zalar, vvho carded a 545 series. Others vvho rolled seoros fit for the select cir-cle vverfcf J. Horvat, 214; A. Kludovich, 201; Frank Terlep, 201; and Nick Kirincich, 200.
Firsta of the Evening . . .
vvon by the Težak Florists . . . and the first split made by Ed Carpenter. Highlights and Sidelights of tke First Seasion Doc Zalar's "ringer," Frank Terlep, movving 'em dovvn
boys
The schedule for Oct. 9: On elleys 1 and 2: Avsec Printers vs. Jay-Ay-Zeez; 3 and 4: Slovenic Coals vs. Schuster Plumbers; 5 and 6: White Fronts vs. Težak Florists; 7 and 8: Peer-
vvith 276, and Jennie Ziherle Louis Zeleznikar, assistant su- less Printers vs. The Eagle.
vvith her 223.	| preme secretary, ali smiles as
For the losers Ann Coff vvas team vvon second game by five high vvith 287 and Dorothy Zi-' pins, aided and abetted by hert next vvith 275. Follovving! Frank Ramuta's timely strikes
Bye novv,—R. L. K. Joliet KSKJ Bovirling League
them vvere Tina Terselich vvith 275, Mary Gorkis vvith 243 and Rose Terselich vvith 237. Better luck next vveek, girls!
Jay Tee.
DO RIGHT—DO WRITE TOBOYS IN CAMP t
. . . A. Fabian, "the ole left-hander," rolling better than average scores . . . brother Joe surpassing even my expecta-tions . . , Hubert 21alar shovv-ing rare form much. to the de-light of "Doc" . . . Andy K. starting with four in a row,
Standings			
	W.	L.	Pet.
Schuster Plumb.	.. 3	0	1,000
Jay-Ay-Zeez	3	0	1,000
Težak Florists ..	.. 2	1	.667
White Fronts ...	2	1	.667
Peerless Print. ..	.. 1	2	.333
The Eagle	.. 1	2	.333
Avsec Printers ..	.. 0	3	.000
Slovenic Coals -	.. 0	3	.000
year
kept busv in the early frames. Bovvling is the popular šport and some of the lassies fell for the game right from the start. Thrills, spills, tumbles! Marv Salesnik and Anne Norgard vvent dovvn for a short count, then follovved Dottie Zlogar and Mayme Kren. Janet Rock-vvell (vvonder if her musical shoes stili have that plaintive squeak) follovved suit and Dot Dolinshek made it a double feature. Ha, ha, ha! ha'd the cthers. Pooh! It*s the fall season, the girls tittered. To relieve this possible monotony, Dee Telfer Bogner rather too£ herself a vvalk dovvn the aisle, I mean, alley — correction, she did both. Dee became a Mrs. since last season and here's vvishes for much happiness to our nevvest bride.
The teams are evenly mateh-ed and no one vvas the vvinner by a run-away seore. The Jay Zees took two from the Verbi-scher Press, one of them by a single pin. Peerless Printihg copped tvvo from the Joliet En-gineers, a pin making the vvinning difference in one of the games. Dinet and Co. beat the Težak Florists tvvice and pesh Tavern seored
Težak Florist: Jean Težak, capt., Eiizabeth Mutz, Katherine Kuhar, Helen Rozich, and Jo Kari.
Dinet and Co.: Anne Mutz, capt., Mavme Mutz, Lillian Grayhack, Anne Norgard and Marian Kaffer.
Gcrsich Market: Dorothy Skedel, capt., Mary Salesnik, Janet Rothvvell, Isabel Grego-rich, and Eiizabeth Konda.
P a pesh Tavern: Ann Papesh, capt., Helen Kieth, Vicky Bu-char, Margaret Dolinshek, and Betty Surinak.
Novv, to get back to good ol' Doc Sloan's liniment. (Methinks I vvas dovvnright bright to buy •some for the "after effects" at the start of the seaeon.) Hope to recover by next vveek -o-
BOOSTERETS START FALL CONFABS
Lorain, O. — The first of the nevv series of meetings for the fall and vvinter season began last Thursday evening for the Boosterets of the Immaculate Conception Lodge, No. 85. Mrs. Alice Surovjak of Lakewood vvas hostess for the group. A delightful evening vvas had vvith card playing serving as Pa- the main diversion. Traveling tvvo vvins avvards vvent to Miss Angeline
over the Gorsich Market.
Dorothy Sitar turned in the evening's high game vvith 172,
Tomazic and Miss Ann Polutnik. Pinochle high avvard vvas bestovved on Miss Ann Longar.
her first bovvling season being High prize also vvent to Miss
last year although she tosses 'em dovvn like a veteran. Marie Terlep vvas second vvith a niče 168 and Anne Vertin a close third, having 167, Anne helping herself get this seore by picking up 2-8-7 pins. 'Cause the season is young, Ann Mutz picked up the 5-10 baby split. Agnes Govednik dovvned the 2-5-10.
'Course ali the teams are novv tied for first or second plače
Alberta Mitock and lovv con-solation prize to Miss Alice De-bevec.
After cards, Miss Angeline Tomazic vvas honored vvith a miscellaneous shovver. She is to become the bride of Mr. Frank Zgonc, Saturday, Oct. 4, at SS. Cyril and Methodius church, Lorain.
The hostess, then aided by her sister, Miss Joanne Svete, served a dessert course.