St, 100. V Grorioi, v petek dne 31. oktobra 1013. fehaja dvakrat na teden, in* sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne, Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Vi leta • . . „ 5*~ ¦-Vi » o . . „ 2'5« Posamične številke stanejo . . .8 vin. Ha naročila brest doposlane naročnine ae ne oziramo. \ Telefon št. «3. ^---------— .*Vun za narod, svobodo m napredek!« Dr. K Lavrič. Tedaj XLUI 4 ' v Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.. Ujpravništvo se nahaja v Oosposhi ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslaniee se računijo pb Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. P. n. naročnike, ki še niso poravna!! naročnine, prosimo, da to storijo v najkrajšem času. Uprava »Soče«. Delo med ljudstvom. Potreba politične izobrazbe. Po dolgem mrtvilu, po težkih časih, začelo je smotreno delo med našim ljudstvom na Goriškem. Letošnje deželno-zborske volitve so bile rnično vabilo za tako delo. Pokazalo se je, koliko je zrelega ljudstva in koliko se ca še pridobiti, izobraziti in uvrstiti ga v naše vrste. Znano je, da na Goriškem se čita jako mnogo. V vsaki hiši na kmetih dobiš list ali celo dva ali celo tri. Vse čita rado in na vasi živijo prav dobri poznavalci naših političnih razmer, sposobni politični in gospodarski delavci- So pa tudi politični analfa-beti; tudi na Goriškem jih je še preobilo. Prve treba ukrepiti in ustaliti v stranki, drug pridobiti in jih zjednačiti s prvimi. V dve smeri mora iti naše delo med va-šim ljudstvom. Pričelo je tako delo, in da-si verno, da je trdo, da so vmes velike težkoče, se tega dela ne strašimo, marveč po prvih uttsih. po prvih uspehih si velimo: Naprej! Slovensko politične društvo v Gorici, ustanovljeno v dezolatnih razmerah, se je namah dvignilo !n zajelo ljudstvo. In to novo politično društvo si je postavilo namen: r a zš i r j a t i politično izobrazbo med slovenskim ljudstvo m. To je prva točka namena v § 2. pravil omenjenega društva. To pa je tudi najpotrebnejša: politična izobrazba. Dandanašnji ima vsakdo, ki je star 24 let, volilno pravice. Na ta način sme govoriti in odločevati o usodi države, o smeri državne politike, o državni upravi; glas vsakega 24-letnega človeka pada dandanašnji n* tehtnico, kjer se odločuje o vseh mogočih vprašanjih. Zato pa je dolžnost vsake resne politične stranke, ki hoče ljudstvu dobro, da svoje pristaše politično izšola. Sredi splošne volilne pravice — kako žalostno tilogo igra politični analfahet. ki ne pojmi važnosti in dalekosežnosti političnih vprašanj, ki dere za vsakim političnim kričačem, ki se da ujeti na lima-nice robatih fraz. katerega povleče s se-boj še tako slabo trenotno javno umenje in skloni hrbet pod strahom gospodarske in službene odvisnosti. Koliko je tu še de la, da se iztrebi politični analfabetizem iz ljudstva i Res, so tu dobra sredstva: časopisje, shodi, zaunniki, agitatorji, brošure, ki pojasnjujejo nolitičita vprašanja, toda tudi nasprotniki takega delovanja ne počivajo, je tu druga stranka, kf meče v ljudstvo zavijanja in predsodke in moti pošteno naše delo. Zato pa Je potrebna politična izobrazba. Ta utrdi pristaja, da ga ne pre- makne še tako sirensko vabilo nasprotnika. Politična šola je potrebna, iz novega delovanja Slovenskega političnega društva morajo iziti najboljši stebri naše narodne samostojne stranke. Dela v to smer in to svrho je obilo po celi deželi. Zasnovalo se je. vrši se in vršilo se bo in mora doseči velike uspehe. Goriško slovensko ljudstvo mora biti do dobra politično izobraženo. Imamo med ljudstvom dobre politične izobražence in ponosni smo na nje. Čaka pa nas ž njimi vred še obilo in obilo \'ela, da zajame nov politični tok s svojimi plemenitimi intencijami naš rod in ga kulturno in gospodarsko dvigne. Kako radi poslušajo naši ljudje predavanja. Čez leta še se spominjajo na nja. Kako so dovzetni za pametno besedo v tem ali onem oziru! Je res tuintam še kaj strahopetnosti, neodločnosti, obzirov in nezaupanja, ali dobro seme, usejano v vasi, rodi dober sad. Tzpahtevaio v nič dvomi, mesto neodločnosti zavzame odločnost, nezaupanje se poizgubi, in tu imaš dobrega vaškega politika, moža sposobnega za koristno narodno, gospodarsko, kulturno delo. Stik z ljudstvom rodi zaupanje in izobraževalna beseda ne pade na kamen. Počasi pa gotovo, krepko nanrej, od sela do sela! 0 našem deželnem zlom (Konec.) Še o davku na pivo. Naša dežela ima naklado na pivo 4 K na hekto le s pogojem, da dobijo okrajni šolski zalogi iz tega vira določen prispevek. Tak pogoj je diktirala viada pri po-višku naklade na pivo na 4 K. Država ščiti pivovarsko industrijo, ki podpira tudi poljedelstvo (ječmen, hmelj) ter je močan jez proti žganjepitju. Zato je veliko vprašanje, če bi vlada dovolila goriškemu deželnemu zboru povišek naklade na 8 K in zato je bilo v zbornici opravičeno rečeno: iiaj se poprej poizve, kak povišek se d a d o se č i. Vlada ne bo kar tako, Fonu na ljubo, dovolila nak ade na pivo s 4 K kar na 8 K. In če bi kaj dovolila, pride gotovo zopet s pogoji, ki določijo uporabo poviška naklade na pivo, kakor jo je določila pred leti s poviškom na 4 K. Letos so v Štajerskem deželnem zboru povišali naklado na pivo za 2 K pri 100 litrih, tako da imajo tudi na Štajerskem sedaj deželno naklado na pivo 4 K, Ali hitro na to, po sprejetju naklade, so dovolili učiteljskemu osobju draginjsko doklado; če bi ne bil sprejet povišek naklade, bi ne bilo dra-ginjske doklade. Zopet pogoj, v kak namen se ima porabiti povišek naklade na pivo.« Tudi pri nas bi vlada pri eventu-elnem novem povišku naklade brez dvoma določila uporabo novih dohodkov — in bi dežela ne razpolagala ž njimi tako, kakor trdi »Slovenec«: za ceste, vodovode in tako dalje I Predlog za povišanje naklade na pivo je vinogradnikom gotovo simpatičen in v deželni zbornici se ni nikdo izrekel proti povišanju te naklade; predlog je šel v odsek in če se bo dalo kaj doseči, v to svrho stori brez dvoma svojo dolžnost deželni odbor in za njim deželni zbor. Da bi pa deželni zbor sprejel kar hitroma tak povišek, kakor ga hoče Fon, to pač ne gre, ker je prav gotovo, da bi vlada ne predložila v sankcijo takega zakonskega načrta. S. L. S. se hoče kazati za marljivo zastopnico kmečkih koristi; z?tegadel je stavil poslanec Fon tak predlog, dasi sam dobro ve, da bi se mu vlada zoperstavila, ne pa da finančni minister komaj čaka, da bo sprejet Fonov zakonski načrt o povišku naklade na pivo na 8 K v Goriško-Gradiščanski! Kako pa je ščiteno v i n o v naši vinorodni deželi? Užitnina na vino znaša od hektolitra v občinah I. razreda K 18'30, v občinah 11. razreda-K 1373. Naglasa se vedno, da je vino glavni pridelek dežele, | da ga treba torej varovati, prodajo- podpirati. Ali lepa je taka podpora v. vinorodni deželi! Povišala se je užitnina na pivo š t i r i k r a t n o (od 1 K na 4 K), užitnina na vino pa — šestkratno. Tako se ščiti vino, domač naš pridelek! Mislimo, da je s prejšnjim in s tem člankom zadosti pojasnjeno, v kake n a-mene je bil stavljen Fonov nujni predlog za povišanje naklade na pivo. Kako da ga ni stavil še v prejšnji zbornici?! Brezobrestna posojila. Trnjeva je pot vinogradnikov za brezobrestna posojila! Kako je prosil goreče včasih v deželni zbornici bivši vrli kmet-ski poslanec Žtrekelj, naj se povišajo prispevki in stori vse, da pridejo trpeči vinogradniki do brezobrestnih posojil. Zaman. Večina je bila gluha. Od Poncija do Pilata so hodili ubogi ljudje leto za letom, čakali so zaman in zaman. Leta 1908. je bila obstrukcija v goriškem deželnem zboru, kateremu se prav nič ni mudilo obnoviti že zapadlo dovoljeno podporo 50.000 K! Dolga storija je to, s temi posojili. In če gre uradnik okrajnega glavarstva v Sežani, ki ima referat o teh posojilih, na vojaške vaje za par mesecev, zastane vse deJo z brezobrestnimi posojili za celo deželo! Samo v Avstriji mogoče! i Na dolgo se je govorilo v zbornici o vinogradniški mizeriji in Fonov predlog gledč podaljšanja roka za vračanje brezobrestnih posojil je bil oddan odseku, kakor je predlaga! že prvotno on, poslanec Fon. »Slovenec« pa pravi, da so »liberalci« vse zavrgli in zavrgli so tudi podaljšanje roka za vračanje brezobrestnih posojil. Kdo more še tako brezvestno poročati, kakor poročata »Slovenec« in »Novi Čas«? Tako pisanje, polno neresnic in zavijanj, je vse obsodbe vredno, mislimo pa, da sodimo prav, če rečemo: da tako pisanje omenjenih listov v izvestne namene ne bo čisto nič korisUlo novi struji S. L. S. Je preveč očita hudobija in preočit namen! In s tem zaključujemo. Deželno tajništuo. Pri deželnem odboru v Gorici manjkata sedaj dva uradnika-jurista in sicer umrli Dosso in vpekojeni dr. Pcttarin. Zdi se, da novi dež. odbor ne bode mogel dolgo odlašati s popolnitvijo če že ne takoj obeh, vsaj začasno enega mesta. Stvar je umevna. Če manjkata pri deželnem tajništvu kar dva jurista in med temi taka upravna kapaciteta kakršen je bil dr. Pettarin, delo zaostaja in ne more se vršiti tako, kakor je želeti. Da je to res, potrjuje sam deželni glavar dr. Faidutti, ki kakor se čuje namerava premestiti nekega laškega jurista iz druzega oddelka k deželnemu tajništvu, ker da tajništvo ne izhaja z delom in da se nadomesti dr. Pet-tarina. Če je temu tako, se moramo tej nameri z vso odločnostjo upreti in opozarjamo na to slovenske deželne odbornike. Izpraznjeni mesti, če sta potrebni izpopolnitve, naj se brez druzega pravilno razpišeti. Mi gremo še dalje in izjavljamo že danes, da je conditio sine qua non, da ju zasedeta slovenska kompeten-ta. — Deželno tajništvo ne sme biti še dalje izključna domena laških juristov. TaČals sta tam vslužbena podtajnika dr. Gruso-vin in Achille Vidrig, oba Italijana. Zahtevamo, da bosta sedaj nameščena Slovenca in sicer po istem ključu in razmerju kakor je kostituiran deželni odbor: dva Italijana in dva Slovenca-jurista! To zahtevamo ne samo radi enakopravnosti amoak tudi v interesu deželne uprave. Deželno tajništvo ima pripravljati odbornikom materijal za odborove in zborove seje in reševati tekoče in manj važne stvari. Dočim je za laški del dežele preskrbljeno, nimata slovenska odbornika v tem oziru nikake opore in pomoči. V interesu rednega poslovanja dež! uprave je, da obdelujejo laški juristi laške in slovenski slovenske referate. S prevajanjem laskih referatov je delo zamudno, netočno in še bolj drago, ker treba zopet pomožnega osobja za prevajanje itd., ne glede na to, da je to za slovenski del dežele sramotilno in poniževalno.— Nameščenje slovenskih juristov upra« vičuje poleg tega število" pod nadzorstvo deželnega odbora spadajočih občin, ki jih je nič manj kot dobri dve tretjini nasproti komaj eni tretjini laških. Časi, ko se je pod Pajerjem imenovalo za vsakega laškega jurista v kompenzacijo slovenskega — diurnista, se ne smejo vrniti več! . Redni občni zbor »Socialne matice" u Sorici dne 26. oktobra 1913. Tako počasi vendar napredujemo. Daleč so za nami časi, ko je le redkokedaj zagledala slovenska knjiga beli dan in ko-irmj verujemo, da je bilo nad vse težavno ustanoviti Mohorjevo družbo. Pa ustanovitev se je izvedla in dobili smo z Mohorjevo družbo prvo kornpratijo, ki je skrbela za knjižno naobrazbo preprostega naroda. A naše zahteve so šle naprej, razum-ništvo je potrebovalo tudi za sebe književno organizacijo in dobili smo »Slovensko Matico«. In zopet smo rabili nekaj novega. It.ieli smo sedaj dva zavoda, ki sta skrfiela za čisto literarna izdajanja in ki bi se tako lepo lahko spopolnjevala, če ne bi bilo našega strastnega medsebojnega boja. Imeli pa nismo korporacije, ki bi skrbela sistematično za izdajanje znanstvenih in poljudoznanstvenih spisov. Potreba je sicer obstojala že dolgo, akutna pa je postala z naglim razvojem slov. znanstvene književnosti. Poročilo občnega zbora je pokazalo, da je imela »Socialna Matica« že prvo leto lep uspeh. Z veseljem ji čestitamo in želimo, da bi drugi občni zbor pokazal še veselejše. lice. V naslednjem poročilo o občnem zboru. Občni zbor je otvoril predsednik »Socialne Matice«, g. dr. B o g u m i 1 Vošnjak in podal sledeče poročilo. Spomladi 1. 1911 se je vršil v Trstu sestanek narodno-radikalnih starejšin, na katerem se je razpravljalo o organizaciji slovenske poljudno-znanstvene književnosti. Izprevidelo se je, da je treba organizirati ne le pisatelje, temveč tudi odjemalce takih spisov. Danes je na Slovenskem štiri do pet sto ljudi, ki redno kupujejo vsako slovensko knjigo. Ke. pa ni organizacije, pa ni mogoče izdajati spise, socialne in poljudno znanstvene vsebine. V najožjem stiku z vprašanjem poljudno znanstvenih knjig je pa bilo vprašanje »Vede«. Pripravljalni odbor »Socialne Matice« se je lotil svoje naloge intenzivno in smot-reno in že leta 1912 se je vršil ustanovni občni zbor »Socialne Matice«. V dokaz smotrenega dela služijo lahko' besede izrečene na katoliškem shodu v Ljubljani, da se vidi pri »Vedi« in pri »Socialni Matici« neka smotrenost. Začeli smo z delom, vi v Ljubljani, mi V Gorici. V začetku smo čuii samo svareče besede češ, kje dobiti denar, itd. Ali teh glasov se nismo zbali, ker smo bili prepričani, da moramo nastopiti s »Socialno Matico«. Začetek je bil sicer res težaven, a dobra volja je premagala ovire in danes imamo trdne temelje naše organizacije in pogumno gledamo lahko v bodočnost. Nato pozdravi g. predsednik vse navzoča, posebno pa predsednika »Slovenske Matice« g. dr. Hešiča. Tajniško poročilo je podal g. VI a d ir m i r K n a f 1 i č. Ker se je pa preseli! blagajnik g. dr. Brezigar za stalno na Dunaj, je podal tudi njegovo poročilo. Ustanovnikov šteje »Socialna Matica« 9 in sicer so njeni ustanovniki g.: Mihael Vošnjak, dr. Pavel Turner, dr. Fran Ilešič, notar Šorli, ministerialni svetnik dr. Ivo Šubelj, dr. Bogumii Vošnjak, posestnik Janez Štuhec, profesor Jerov-šek in Ljubljanska kreditna banka. Poverjenikov je 47, članov pa 437. Poleg tega veljajo za člani vsi oni, ki so pristopili k »Prosvetni knjižnici« in ki postanejo po dogovori s »Prosvetno knjižnico« člani »Socialne Matice«! Letošnja, naklada knjig bo znašala tisoč izvodov. V treh tednih so knjige dotiskane -in jih imajo v tem času poverjeniki že v rokL Blagajniško poročilo. Doslej je plačala polovica Članov ter 6 ustanovnikov, ko plačajo še ostali člani, je krit trošek za letošnje izdan je neglede na gotovi prirastek članov, kadar izidejo publikacije. Vsak prirastek pomeni čisti dobiček in ugodno stanje knjižne izdaje prihodnjega leta. O. tajnik se nato zahvaljuje vsem poverjenikom, ki so pridno delovali za »Socialno Matico«. Posebno Ante Beg v Ljubljani, dr. Ljudevit Pivko v Mariboru, dr. Lončar v Idriji. Izredno pridna sta bi.la tržaška poverjenika učitelja Andrej Čok in Fran Kos. Poročilom je sledila debata v katero so posegali g. dr. Vošnjak, dr. Ilešič, Mihael Vošnjak, Knaflič, dr. Žerjav in drugi. Sprožili so se zelo umestni nasveti, kako pomagati »Socialni Matici«, ki bodo donesli gotovo svoj uspeh. Nato so bila vsa poročila z odobravanjem sprejeta. Odbor je dalje predlagal, da se spremenil 12 in § 13 društvenih pravil tako, da ima društvo dva tajnika, da se tako izvede delitev preobširnega tajniškega posla. Tudi ta predlog je bil sprejet. Sledile so volitve in se je soglasno izvoli! sledeči odbor: Predsednik: dr. Bogumii Vošnjak, Gorica; podpredsednik: dr. Fran Ilešič, Ljubljana; I. tajnik: Vladimir Knaflič, Gorica; II. tajnik: Karel Gi-goj, Gorica; blagajnik: prof. A. Sovre. Gorica; knjižničar: prof. dr. K. Ozvald, Gorica; odborniki: dr. Vekoslav Kisovec, Trst; I. pl. KIeinmayr, Trst; Andrej Čok. Trst; prof. I. Berce, Ljubljana; prof. dr. D. Lončar, Idrija; prof. E. Gangl, Idrija; prof. dr. Ljudevit Pivko, Maribor; dr. Er-nest Kalan, Celje. x Nato se je zahvalil g. dr. Vošnjak vsem za udeležbo, dalje vsem onim, ki so s svojim delom pomagali graditi temelje »Socirln? Matice«. Posebna hvala pa gre* neumor-e-rtu tajniku Vladimiru Knafliču in bivšemu blagajniku dr. M. Brezigarju. Zn vzorno ureditev družbine pisarne je pa treba izreči zahvalo g. Majcemi. Ni bilo sicer mogoče nakrat izvršiti vsega a temelji so položeni, vse je v pfiln: in ne bo dolgo, ko bo šlo tudi vse delo uspešno in redno naprej. Balkan. Tekom debate o adresnih načrtih v skupščini se je oglasil tudi ministrski predsednik PaŠič, ki je imel obširen ekspoze o zunante-političnem delovanju: Izvajal je: Šele z zmago Turkov so rešili zavezniki orientsko vprašanje. Vsi pa niso znali ceniti dejanskega položaja. Srbija je motala podpirati Bolgare pri Odrinu, ker h\ drugače zgubila simpatije in ker bi se potem Bolgarska odrekla Odrinu, Srbija bi pa izgubila celo Macedonijo. Vsi poskusi doseči med Srbsko in Bolgarsko sporazum so bifi brezuspešni z nočnim napadom Bolgarov na Srbe. Poleg tega je pa še gotovo časopisje (nemško) hujskalo na vojno. Predčasno ni mogla Srbija anek-tirati nova ozemlja, ker bi izgubila simpatije trojnega dogovora in bi prišla Srbija v sličen položaj, kot je danes Bolgarska. Dne 17. junija se je izvršil nočni napad in sledili so. znani vojni dogodki. Vsled skupnega nastopa Grške, Riimuni-je in Srbije je morala privoliti* Bolgarska v določbe miru v Bukareštu. Sedaj so prišle nove težave. Gotove velesile so zahtevale revizijo pogodbe. Pa delovanje trojnega dogovora je preprečilo vsako revizijo in srbski narod je prišel do sadov svojega truda. — Zato smatram za svojo sveto dolžnost, da se v imenu Srbije zahvalim Rusiji za njeno veliko podporo Srbiji. (Viharni živio klici.) Ravno tako -se zahvaljujem v irnenu Srbije zaveznicama Rusije Franciii in Angliji. (Živio klici.) Srbija na se čuti dolžno, da se končno zahvali tudi Nemčiji. Nato je govoril min. predsednik o razmerju z Avstrijo, in je obžaloval, da se vedno motijo ugodne dispozicije za zboljšanje razmer z Avstrijo. z nepotrebnimi novimi dogodki. Glede novih mej je izjavil Pašič, da je mejno vprasanie skoraj čisto urejeno. ,Odnošaji z Rumunijo so zelo intimni posebno, ker so interesi popolnoma skurt-nf. Srbija mora pa paziti, da ohrani In da varuie svoje ozemlje. — Paličev govor je naredil povsod velik utis. V Skoplju se Je praznovala zelo slo-vespo obletnica, odkar je Skoplje rešeno turškega jarma. Mestna uprava je imenovala pri tej priliki vojvodo Putnika — častnim članom. Grško turška pogodba bo v kratkem podpisana. Iz Aten poročajo, da je prišlo te dni med grškimi in turškimi delegati do popolnega sporazuma, in da se v kratkem podpiše mirovna pogodba. Tako bo končana zadnja vojna na Balkanu in na Balkanu bo zopet mir. Da je prišlo tako hitro do sporazuma, so pa največ krive turške finance, ki so nad vse slabe, TiTČiji pa nihče ne posodi preje denarja, dokler ne sklene mir z Grčijo. Bolgarska dobi v Avstriji posojilo 30 milijonov frankov. Denar bodo dale velike banke, predvsem banka Rothschild. Sidro-Syrup. Sarsaparillas I^Sidro-Liniment. S5N I Nadomestilo za sidro-Paln-Expeller. 1 I Bo!e6InoolaJšoioLa matito za prolilujonjo, i-oumntizom. I II trganje po udih, itd. yi 1^. Steklenica K -.80, 140, 2.-. ^J? | Sidro-žvepleno-mazilo. Zolo olajšujoče pri lianju, solnem toku, itd Dcbi au slioro v vsaki .ij-tuki ali Vn d i ^ Br, Bichter-jevi apoteki ..pri zlatem levu' •*\š#-s Praga !, Elizabethstrasee 5 ^Kadite samo cigaretni papir kjer je najboljši. Malt oglasi. Hajmernjli prlBtoJbhu it&ns 80 »In. Ako Je oglu« obseJnejIl te Vttan m vsako besedo S »ta Hajprtpravaejle lnserlranje ta trgovoe la obrtnik«, Koliko ]• mtnjllb trgovcev lu obrtnikov f Gori-., Stalni krafevnl agenti 'jršMSg* pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje do-voljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbo pod ..Merkur," Brno, Nougasse 20- 343-8 BlagainiJarko-kontoaristiniB ~~ sprejme tvrdka Pintor & Lenard v Gorici. — Prednost imajo one, ki so zmožne slovenščine, ital. in nemščine. Pismono ponudbe n» tvrdko. 35L>-1 MdII-ov Seidlitz-prašek je za na želodca trpe&e neprokosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dr* stičnimi Jistil. kroglicami in. grenoicami. Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sodnljsko zasleduje. MgIIq-vo Franc, žganje in sol za ribanje tlvota — Bolcfiine olajšujoče in oLrepCotofo sta-roznano sredstvo proti trga&ln <4 in prehlajenju vsake vrste. / ; Origr. steklenica K 2*— ,fe*4 Na prodaj po vseh lekarnah ^ in mirodllnicah. Glavna lekarna A. M0LL, c. in fcr. dvorni caloinik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli, G. Cristofoletti. M1HALJ TURK priporoča svojo brivniconaK°:rnic;'t6. 40-50 kron tedensko tudi kot trajni postranski zaslužek lahko zasluži brez kapitala, lire/, ovir pri svojem poklicu vsakdo hro?, truda. Pojasnila daje brezplačno Ignac Altlminmor, .Koniginl.-j a/ Elbo (U3. Draginja^ je [ prestana Priloga ..Soče" žt. 100. z dne 31. oktobra 1913. Srbsko pristanišče v Solunu. — Srbija bi imenovala v kratkem za Solun načelnika za oddelek luke, ki bo oddcljen Srbiji kot pristanišče za srbske trgovske ladje. V tej luki bi imela Srbija neke vrste avtonomijo tako da bodo srbske ladje direktno podvržene srbski oblasti. To bo prva srbska pomorska oblast in seveda ne zadnja. j-_ - - •*,*,...,. . , Politični pregled. Poslanska zbornica. — Rusinska ob-štrukcija jeovjrala ves parlament^ resno so že govorili ljudje o razpustu držav-' nega zbora. Pa pride gališki namestnik Korvtovski in prinese zlato vest, da so Poljaki odnehali. Na podlagi -svoječasnega dogovora med Poljaki in Rusini je predlagal novo volilno reformo, ki more Ru~ sine zadovoljiti. Poleg tega je pa izjavil, da ne bode poljske stranke več nasprotovale spremembi volilnega reda. Poljaki iij Rusini so imeli potem takoj nova posvetovanja, ki pa seveda ne bodo takoj končana. Načelniki klubov so sklenili, z ozirom na to veselo vest, da je prihodnja seja parlamenta šele v sredo, da morejo v tem času dovršiti Rusini in Poljaki svoja pogajanja. Tako je zopet enkrat parlament rešen. Rusini so takoj opustili svojo oh-strukcijo. Zbornica je nadaljevala razpravo o vladni predlogi glede davka na peneča vina. Predlog je bil. potem ko so bili odklonjeni vsi spreminjcvalui nrcdl«gi, sprejet v drugem branju. Potem je pričela zbornica z razpravo o vladni predlogi, glede zvišanja davka na žganje. Poročevalec dr. Steiuwender je otvoril razpravo nakar je govoril ininoritetni poročevalec dr. Diamand. Nato se je razpravljalo o nujnem predlogu poslanca Krafta glede izpopolnitve telefonskega omrežja. Trgovinski minister dr. Sehuste«* je obljubil, da izdela obširen telefonski program in da bo vlada v prihodnjem proračunu postavila programu primerne postavke. Vloženih je bilo tudi več nujnih in samostalnih predlogov. Pa tudi odseki delujejo pridno. Tiskovni odsek je končal svoje delo. Največ pozornosti .pa vzbuja proraeunsk i P o d o d s e k. Ta se še naprej bavi z izšel jeniškim škandalom in konča v kratkem svoje delo. O teh razpravah se izdajalo sedaj le oficiclna poročila, v katerih je zelo veliko zamolčanega, kar se lahko vidi iz opombe enega poslanca, da tako umazanih stvari, o kakoršnih se razpravlja sedaj v proračunskem nododseku v Avstriji še ni bilo. Trgovinski minister je pojasnjeval, zakaj je vlada dala koncesijo »Canadian Pacific« družbi. Dejal je, da je vlada hotela povzdigniti s tem veljavo Trsta in da so splošno vladi čestitali na pogodbi. Potem je pa prišlo delovanje družbe »Hamburg-Amcrika-Linie« v pretres in poslanci so delovanje te družbe ostro napadli. Iz iz-povedb znanega Oriinliuta se je pa spoznalo, da je bil Oriinhut orodje drugih pa-roplovnih družb, ki so hotele izriniti kanadsko družbo. Vsa afera pa zadobiva vedno jasnejše, lice. Prišlo je do stvarne debate v kateri je imel poseben uspeh poslanec Ellenbogen. Dejal je, da izvira vsa izseljeniška nesreča iz slabih gmotnih razmer, v katerih se nahaja večina prebivalstva. Izseljcnikov bo le takrat manj. kadar bodo dobili doma dovolj kruha. Kar se pa tiče paroplovnih družb je pa gotovo, da je poleg »Canadian Pacific« entt!:o kriva »Hamburg-Amerika Linie«. Zatrjuje se, da je posredoval sam nemški cesar, da se ne bi omenjalo nemške družbe, pa ni nič pomagalo, poslanci so v zelo ostrih besedah napadali nemško družbo, ki neznosno šikanira avstrijske izseljence. Zbornica je včeraj sprejela zakon o davkih na luksus, totaliza-torje, avtomobile in peneča vina. Potem se je nadaljevala razprava o zvišanju davka na žganje, nakar je sledila debata o nujnem predlogu posl. Krafta glede izpopolnitve telefonskega omrežja. Oglasila se je cela vrsta poslancev, ki je glasno zahtevala ureditev tega vprašanja. Od Jugoslovanov je govoril posl. Korošec, ki je dejal, da je Kranjska glede telefona najbolj zapostavljena dežela. Nujnost predloga je bila nato sprejeta. V najhujši gospodarski krizi se ni mogla vlada odločiti k drugemu koraku, ko da je predložila novo brarubno predlogo, ki bo stala ogromno denarja. Na vso zbor- nico je napravilo to zelo mučen vtis. Samo avstrijska polovica bo plačala za to reformo 2 5 3,950.000 K. Rekrutni kontingent se bo povišal od 212.500 na 243.800 mož. Na novo se ustanove 14 hav-bičnib, 3 gorski polki in 2 ulanska polka. Znatno se pomnože dalje oddelki s strojnimi puškami. Vse to se naj plača v obrokih jn^sicer^zadnji obrok zapade I. 1921. -SaCifiKir J5TuHir^oTina'.^kst^r Avstriji 193.044 vojaških obvezancev. Predloga bo gotovo sprejeta, dasiravno gre vse gospodarstvo nazaj. . Vlada je predložila novo branibno "predlogo: Zvišanje -se razdeli na prihodnjih pet let, tako da bodo doseženi najvišji kontigenti šele 1. 1918. Rekrutni kontingent se zviša od 91.482 v letu 1914 za 3212 in se pomnoži v letih 1915 in 1916 na nadaljuih 3269. v letih 1917 in 1918 pa za nadaljnih 2870 mož. Rekrutni kontingent za deželno brambo se zviša v I. 1914 za 4580, v letu 1915 za nadaljnih 1205, v I. 1916. za nadaljnih 994, v I. 1917 za nadaljnih 96, in v L 1918 za nadaljnih 193 mož. Zvišanje rekrutnega kontigenta celokupne armade in deželne brambe znaša torej v 1. 1914..... 7792, v 1. 1915 — 4474, vi. 1916 — 4233, v 1. 1917 — 38 in v 1. 1918 — 480 mož. Interpelacija poslanca Matka Mandiča in tovarišev. — Poslanec Matko Mandič in tovariši so vložili na trgovinskega ministra dr. Schusterja interpelacijo radi znane odredbe c. kr. pomorske vlade v Trstu, s katero se dovoljuje častnikom trgovinskih mornaric iz Nemčije. Italije in (Irskega vstop v avstrijsko trgovinsko mornarico. Nujni predlog za podporo istrskim slovanskim občinam. — Istrski slovanski poslanci dr. Laginja, prof. Mandič in prof. Spinčie so vložili obširen in utemeljen nujni predlog za podporo slovanskim občinam Istre, ki so letos silno trpele vslcd suše, toče in drugih vremenskih nezgod. Poslanci tudi energično zahtevajo, naj vendar enkrat že prenehajo oblasti s svojimi šikanami pri sestavi podatkov od strani občin, katere morajo z velikim aparatom dokazati, da je dotične občine v resnici zadela velika nesreča in da so v resnici potrebne nujne pomoči. Poslanec dr. O. Rybar je vložil ostro interpelacijo na dežclnobrambnega ministra Oeorgija, v kateri opozarja, da nastavljajo orožniške oblasti na Primorskem nemške orožnike, ki so popolnoma nezmožni slovenskega oziroma hrvatskega jezika. Interpelacija opozarja dežclnobrambnega ministra, da je tako postopanje nezakonito in zahteva strogo preiskavo, ustavljenje vpoklicanja takih orožnikov oziroma premeščenje že nastavljenih nemških orožnikov v nemške kraje. Ogrska poslanska zbornica. -™ Do-čim skušajo druge zbornice potoni zakonov pomagati bednemu ljudstvu, se ne sliši 6 ogrskem parlamentu nič drugega ko samo škandali. Naj si že dogajajo ti škandali v zbornici sami, ali mora pa zbornica obravnavati druge. Včeraj je prišla opozicija v zbornico in začela se je debata o tistih 1,4.00.0000 kronah. Padle so precej hude besede. Grof Karolv je dejal med drugim, da uživa grof Tisza kot šef nekake roparske tolpe koristi nastopanja svoje tolpe. Potem je govoril Tisza in povdarjal, da vsake volitve veljajo in začel je kar naravnost spraševati opozicijo, koliko so veljali njihovi mandati. Ko so se še potem malo opsovali so si dali nato častne besede, da niso njihove volitve nič veljale, oziroma da so le privatniki plačevali je bila seja zaključena. Ogrski parlament je res edini parlament, ki bi čisto po pravic? nosil naslov škandal-par-lament. Ogrski Škandal. — Poročali smo že o novem škandalu na Ogrskem, v katerega je poleg drugih zapleten tudi ogrski mi-nisterski predsednik grof Tisza. Gre namreč za 1,400.000 kron, ki ijhje plačala neka družba ogrski vladi za dovoljenje igralne hiše. Sedaj se je otvoril ogrski državni zbor in javnost je napeto pričakovala, kake odgovore bodo dajali gospodje ministri, ko jih bo opozicija vprašala za ta denar. Pa opozicija ni niti prišla v zbornico, niti enega ni bilo. In tako ni preostalo grofu Tiszi nič drugega, ko da je naročil enemu svojemu pristašu naj ga vpraša za ono svoto. Na to interpelacijo pa je podal potem Tisza odgovor, ki je v resnici brez- primeren, ker slična drznost se le težko najde. Odgovoril je. Da, ona družba je plačala 1,400 000 kron blagajni vladne stranke in bi zato družba dobila koncesijo. Ker pa sedanja vlada noče dovoliti igralnice, dobi pa družba onih 1,400.000 kron nazaj. S tem je bila za Tiszo in vladno veČino stvar rešena, dasiravno pomeni Tiszov odgovor dokaz največje korupcije. Ali kaj se hoče, na Ogrskem so pač škandalr-tm - dnevnem redu. Domače vesti. Deželni glavar pri cesarju. - Deželni glavar dr. Faidutti je bil 30. t. m. v avdi-jeuci pri cesarju, kateremu se je zahvalil za podelitev komende k redu Frana Josipa z zvezdo in za imenovanje deželnim glavarjem Goriško-Gradiščanske. Cesar se je zanimal za naš deželni zbor ter se pogovarjal o nekaterih važnih zadevah naše dežele.—- Pri cesarju je bil tudi tajni svetnik baron Locatelli, s katerim je cesar tudi govoril o delovanju novega deželnega zbora. * Imenovanje. — Za voditelja okrajne sodnije v Cerknem je imenovan okr. sodnik v Gorici dr. .1 e r o v š c k. Hrvaški gledališki igralec Robert Ma-tijevič naznanja, da priredi v soboto 1. novembra »pri jelenu« vesel gledališčui Večer. Začetek ob 8. uri. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici je imelo včeraj svoj redni občni zbor. Za predsednika je^ zopet izvoljen odvetnik g. dr. Karol P o d g o r u i k. Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič. Za Narodni muzej je daroval gosp. Jos. Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela, kot 37. dar: L 2 razglednici S. Gregorčiča, av-tograf 2 njegovih pesmi in original zahvale g. Ivanu Vrhovniku, 2. staro žensko jopico, 3. staro pištolo, 4. Uber den Einfluss der Heilkunst auf die praktisehe Theologie, 5. Sienkievvicz, Quo vadiš, 6. Vortrag, gehalten zur Erinnerung an das Kriegsjahr 1809, 7. O pokončevanju kobilic na Krasu v letu 1909. — Odbor. Porotno zasedanje v Gorici. — Četrto porotno zasedanje v Gorici prične dne 9. decembra t. I. Za predsednike so določeni: dvorni svetnik Cazamra in vi-šiesodna svetnika Matija Rutar in dr. Albert grof Coroniui-Cronberg. V tem zasedanju pridejo na vrsto nekatere tiskovne pravde; odmevi deželnozborskih volitev. »Priporočljiva« firma. — Pred kratkim se je vršila pred tukajšnjo okrajno sodnijo zanimiva razprava, ki v posebni luči kaže, kdo je kriv, da naš trg ne vživa posebnega glasu v trgovskem svetu. Neko ljubljansko društvo je vsled naročila neke tukajšnje znane neslovenske tvrdke le-tej poslalo nekaj knjig v raz-prodajo. Ta tvrdka se je poprej imenovala po očetu, ki pa je še' v konkurz in pod figovim peresom svoje mladoletne hčerke nadaljevala trgovino. Naenkrat je nova tvrdka prenehala v prid tvrdki sina, ki je prevzel vsa aktiva. V »Bonseblattu« nemških knjigotržcev je firma naznanila, da je nje dolgove prevzela v plačilo nova firma, ki je tudi res v isti številki naznanila, da je prevzela to trgovino in se priporočala. Dotično društvo je iz tega moralo sklepati, da so dolgovi vsi prevzeti. To pa še bolj. ko dobi od nove tvrdke pismo, kjer se ga je vprašalo, koliko znaša terjatev. Seveda je društvo višino terjatve takoj naznanilo in zahtevalo plačilo. Ugovora ni bilo. a tudi plačila ne, tako da je konečno prišlo do tožbe. Vsakdo bi pričakoval, da je tožnik pravdo dobil. A zgodilo se ie drugače. Cela družina te znane neslovenske tvrdke je prisegla, da ni vedela nič o tej terjatvi, da je sin ni prevzel in da je le po nekem »slučaju« ta tvrdka vprašala za račun. Sodnik je verjel, in pravda je bila končana. N a r av n o, da o h t a k i h razmerah k r e d i t g o-r i š k e g a trga propada. Glavni junak tega slučaja, ki je zadel neko slovensko strokovno društvo, je prvi lastnik firme, ki je končno igral pod figovim peresom svojega sina. In kaj naj rečemo k temu, da oni človek, obleguje slovenske odvetniške pisarne s pravniškimi knjigami in da ima znana ugledna tvrdka na Dunaju na Goriškem takega zastopnika. Slovenski pravniki bodo sedaj vedeli, kaj jim je storiti, če jim pride ponujat knjige! Pa tudi naše občinstvo se bo vedelo ori-jentirati. Odkritje spomenika ponesrečenemu vojaškemu zrakoploycu v Gorici. — Dne 4. novembra se bode odkril na Velikih Rojah spomenik ponesrečenemu poročniku zrakoplovcu Petrovics-u, katerega postavijo vojaki-zrakoplovci. Delavcem na Grelni v Gorici javlja vodstvo »Narodne delavske organizacije«, da se bo vršil tam v najkrajšem času sestanek zaradi organiziranja v vrstah »Narodne delavske organizacije«. Na sestanek prideta poročat predsednik goriške podružnice NDO, tov. Perko in Žni-deršič, vodja Narodne šole na Blančah. Čas in kraj naznanimo pravočasno. Izgnana iz Gorice je neka Amalija Mrak iz Čepovana. Ko je prišla v Gorico, so jo prijeli redarji jn prišla je pred okrajno sodnijo, kjer je dobila 14 dni zapora. Ker je pa nesrečna ženska bolna, so jo odda« v bolnišnico. — To-Ie izganjanje iz Gorice si ogledamo o prvi priliki bolj natančno. »Izročen vojaški oblasti«. — V preteklem mesecu smo poročali, da je pelo par Šentferjanskih fantov proti goriški državni postaji. Tam so jih ustavili redarji in seveda so bili naznanjeni in seveda tudi policijsko kaznovani. Laški listi so poročali o tem dogodku tako, da bi človek, ki jih ne nožna, mislil, da se je zgodilo nekaj strašnega! »Eden je izročen pa vojaški oblasti« so dostavili. Ta je šel namreč služit cesarja v Karlovec k 97. pešpolku m oni so ga spremljali. Ob talci priliki se je pelo in se bo. Tisti vojaški novinec, »naznanjen vojaški oblasti«, je prišel v Kar-lovrc ali gospod major ga ni prav-nič kaznoval, v žalost goriških laških kričaških listov, ker dobro pozna slovenske fante, da v njihovem petju ni nikake hudobije, ampak le veselje, in ve ceniti, kaj pomenijo slovenski fantje v 97. pešpolku. Laški listi so mislili, da bodo mogli poročati kdo ve o kaki veliki kazni, .ki je zadela slovenskega fanta, ker je malo zapel v »laški« Gorici pa so le za eno blamažo še bogatejši. V Gorici je bilo rojenih 14 v času od 19. do 25. t. m Umrlo je v tem času 7 oseb. Veleizdajstva je bil obtožen neki H. Filak iz Gorice, ki pa živi v Italiji; od 18. septembra dalje je bil v preiskovalnem zaporu. Aretirali so ga bili v Červinjanu; imel je pri sebi neke tiskovine, ki bi. kazale na veleizdajstvo.. Sedaj je puščen na svobodo. Psov je bilo v Gorici lani: 263 lovskih in za luksus, 210 psov-čuvajev. Konjede-rec je ujel lani 64 psov; od teh je bilo ubitih 42. Močna krčmarica. — Ana vdova Son-son je krčmarica v Ločniški občini; gostilno ima na cesti v Majnici. Dnč 1. t. m. sta prišla v gostilno k njej Štefan in Ivan Marega. Krčmarica ju je vprašala, se namreč ne morejo videti, če sta prišla vohunit v njuno krčmo. To ju je razgrelo in začela sta zabavljati — ona pa, močna ženska je prijela za vrat jednega in drugega ter vrgla oba čez prag. Brata Marega sta razbijala po vratih in jih razbila. Vsaj tako se je trdilo v obtožnici. Pred okrajno sodnijo v Gorici pa se je dognalo, da je vrata razbila krčmarica sama in tako je odpadla obtožba radi hudobnega poškodovanja tujega imetja; radi žaljenja časti pa sta bila obsojena Štefan Marega na 10 K in Ivan Marega, ki je bolj razsajal, na 15 K globe. Deževno vreme je jn blato po cestah. Res, da so sedaj nekatere ceste z laškim kamenjem iz Tridenta dobro tlakovane, vendar se vidi še star greh: kako slabo je tuintam poskrbljeno- zapre h o d e čez cesto. Kdaj misli naš slavni magistrat v tem pogledu potrebno ukreniti? Prah iz prodajalen še vedno tresejo na ulice v Gorici prav tako-Ie okoli 8. ure zjutraj, ko gredo otroci v šolo. Takoleno pokadi prodajalniški hlapec prah človeku pod nos, da bi se mu kar zahvalil za to s pestjo in smeti pred prodajalnami se pometajo pasantom pred nos, naj udihajo okužen zrak. Med raznimi ulicami se odlikuje na te strani tudi Gosposka! Ali ni res nobene take oblasti v Gorici, ki bi bila poklicana preprečiti tako proti zdravju občinstva nanerjeno početje? Koliko časa bomb morali še klicati na pomoč? Na kolodvoru v Devlnu je razgrajal neki 32-Ietni Ivan Arčon; to je bilo 20. ju- teja letos. PostajenaČelnik Ivan Pecikar nm je svetoval, naj se odstrani, ali Arčon m te ni hotel poslušati Pecikarja, marveč ga je še celo napadel in razžalil. Sedaj bo sedel 14 dni v pržonu in prihodnjič se bo po kolodvorih najbrže spodobnejše obnaša!. Neposlušno učenko je pridržala v šoti učiteljica Rozalija Orbec v Podsaboti-rm. To pa je razjezilo sestro one učenke Alojzijo Peršoljo, ki se je prišla kregat z učiteljico. Učiteljico je razžalila in pri pehanju in luskanju z vrati od strani PerŠo-Fjeve je dobila učiteljica lahko poškodbo na prsib. PeršoJjeva je bila obtožena javnega ffasUstva. Tega je bila sicer oproščena, ali radi žaljenja je bita obsojena na 10 K globe oziroma 48 ur zapora. Moški v ženskem krilu. — Neko gospo v Gorici, katere mož je v bolnišnici, je prišla obiskat pod pretvezami neka čudna ženska. Gospa jej je razkazala sobe. Ker se jej je ženska zdela zelo sumljiva. je gledala, da jo je odslovila. Ko je šla ta ženska po stopnicah, je videla gospa izza privzdignjenega njenega krila moške hlače. Dotični moški je pri obisku tudi ves •čas skrival roke. Že ni mogel najti, kar je iskal, -da je mirno odšei. V vodo je padel neki kmet, 60 let star, iz Planine pri Vipavi. Pauel je v Belo z mosta in se nevarno poškodoval. Prinesli so ga v goriško bolnišnico. Imenuje se Grmek. Beračenje na Sveti gori. — B. Kug-Ijat, Lucija Škrlj in Matija Sulic iz Grgarja so beračile na poti na Sveto goro. Obsojene so vsaka na 24 ur zapora. — Marija Kugljat in Katarina Humar iz Grgarja sta poslali svoje otroke beračit na Sveto goro. Obsojeni sta vsaka na 4 dni zapora. Drobiž. — V pretepu je dobil 26-letni R. Andrejan iz Ogleja nevarno rano na vratu in levi roki; zdravi se pri usmiljenih bratih. — Jos. Peršič iz Kromberga je streljal na svojem svetu na kokos, last R. fGregoriča; 2 K globe je plačal za ta strel. — Italijanski podanik C. Carli je bil obtožen, da je hotel okrasti tovarno v Podgori, aH čuvaj ga je zalotil. Carli je kaznovan na 5 dni zapora. — 16-letni Matija Pavšič v Gorici je bil obtožen, da je natrosil* strupa kokošim svojega soseda. Dokazati se mu to ni moglo, zato je bil oproščen. Pretepaii so se med seboj H. Prinčič, los. Benedetič in A. Dolenjec iz Kozane; potem so se šli tožit drug drugega; kar so iskali, so našli; vsi so obsojeni: Prinčič na 10 K globe, Dolenjec 24 ur zapora. Benedetič pa 48 ur. — Miha in Alojzij Žiž-mond oče in sin z Vogrskega sta se doma pretepla, pri sodniji pa je oče sinu odpustil in ta je bil oproščen. — Neki Oger Julij Macer je hodil po Gorici brez sredstev. Oglasil se je sam pri policiji, da ga pošlje domov. — Vince je sladko, teče prav gladko pa zmoti človeka. 19-Ietni Jos. Ga-brijelčič m 21-letni Ivan Madotti sta pijana razbijala in kričala po noči. Prvi je še nekaj premikastil Filipa Figlja, tako je bil vroč od vina. Ga že pohladijo na policiji in 'sodniji. Policija v Gorici je prijela dva človeka, eden se imenuje V. Leidler, eden Oton Tonutti; sedaj mora policija šele po-izvedeti, kam sta pristojna. Brivnice v Gorici bodo odprte jutri do 3. popoldne. Zjutraj jih odpro, kadar hočejo. V nedeljo bodo brivnice zaprte. Odprti lekarni. — Jutri in pojutrišnjem popolndne boste odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 2. do 9. novembra. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem .^Ienu«, Istofam se sprejemajo aboncntl po dogovora po zelo nizkih cenah. Turške srečke so najbolj zanesljiva loterija, kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 5. Jabolka, lepa namizna od 10 kg naprej po 12—40 vin. kg razpošilja po povzetju aH naprej poslanem denarju Andrej Oset, pos. Tolsti vrh, p. Guštanj - Koroško. Listek« uredništva: V F.; Take vrste dopisov ne priobčujemo! ** . V812,rava mafe Štainpi« in na dolgo in široko razlagal nevarnost Slovencev 7i Italijane ob Adriji. — Kaj vse to kaže? To kaže, kako važen faktor smo Slovani v primorskih deželah! To pa naj vpliva tudi na nas. v naše notranje razmere. Slovenec in Hrvat, skupno na delo ob Adriji. proč z razprtijami, proč z medsebojnim klanjem — sedaj je čas vstvariti trdne temelje za bodočnost Jugosbvanstva ob krasni naši Adriji! Nova struja S. L. S. se giblje in ustanavlja društva. Ustanovila je »Slov. katoliško politično in gospodarsko društvo, za Tolminski okraj« s sedežem pri Sv. Luciji. Pravila so potrjena. Nemci sami niso zadovoljni ž Wieserjem. — Dvorni svetnik Neutvvich opozarja v „N. F. Presse" od srede na to, da na goriškem drž. kolodvoru vkljub njegovi pismeni pritožbi na Wieserja, ne prodajajo sadja, ampak samo alkoholne pijače. Vode ni dobiti in ko je hotel sam nato« čili vode, ni bilo mogoče, ker je bila cev zamašena s koščkom lesa. — Lepo gospodarstvo mora biti na tej postaji, pravi Neutvvich — in mi tudi. — Gospodarske vesli. Brezobrestna posojila. — Kakor do-znajemo, je operat glede brezobrestnih I posojil za po trtni uši oškodovane vinogradnike že došel z namestništva na o-krajno glavarstvo. Posojil je dovoljenih za goriški okraj 350. ' Avtomobilna zveza po Brdih. — Iz Krmina se oglašajo Italijani glede* svoje-: časno sprožene misli, napraviti avtomo-j bilno zvezo po Brdih. Govorilo se je svoj j čas o avtomobilni zvezi po Brdih, bili so l shodi, sestavljeni proračuni itd., županstva so se izrekla za tako zvezo, ali ostalo je le pri dobri volji. Krminski glas na-svetuje zvezo s postaje v Plaveh čez Brda do Krrnina. Sokoiski vestnik. Martinov večer Sokola v Gorici dne 9. novembra ob 81/« »pri jelenu«! DOPISI. h dfdooskeaa okraia. Otroke rad pretepa P. Celestin iz Sv. Križa med šolskim podukom. Ker pa je to po šolskih postavah prepovedano in če se križa tako ravnanje tudi s kazenskim zakonikom, sledi obsodba. Pater Celestin je dobil v Ajdovščini 10 K kazni, oziroma 24 ur zapora. Iz goriške okolice. Kamen je vrgel v vlak iz Ajdovščine nekdo blizu Št. Petra. Razbil je Šipo in zadel g. Kozma iz Prvačine v hrbet. — Dobro bi bilo vjeti takega zlikovca in ga • pošteno kaznovati! } Poštni avto je v torek zjutraj »pri ; bajti« skoro povozil dve kmetici. Radi i blata sta zdrsnili zadnje kolesi in vrglo je 1 kmetici v grm. Eni se je raztresel kostanj in potrla so se jej jajca. Eno je bolela roka. | Iz tolminskega okraja. f Potfbrdo. — Nekdo se je v javnosti j zadri v tukajšnjega železniškega uradni-i ka Metzuerja. Pribito bodi, da le g. iMct-zner poleg g. postajenačelnika Potočnika, najprifjubnejši uradnik v Podbrdu, kar ako j je treba podpišejo vsi Podbrčani s srcem *• in razumom. — Več Podbrčanov. Razne vesti. Združeno slovensko visokošolsko di« jaštvo na Dunaju priredi 12. novembra v veliki.dvorani češkega Hotela »Post« (I. Drachengasse 3) v korist »podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju koncert, na katerem sodelujejo izbrane umetniške moči. Ciffelnov stolp je 24 minut dnevno — mednaroden. •— Mednarodna komisija za določevanje časa v Parizu je sklenila, da bode dvakrat dnevno z vrha Eiffclovc-ga stolpa z brezžičnim hfzojavom naznanila natančen čas. V tem času bo Eiffčinov stolp mednaroden in francoska vlada nima nobenih pravic do njega. Eiffclnov stolp je vslcd svoje višine najprikladnejša gradnja za brezžični brzojav, Nemci so Francozom to že precej zamerili in so sklenili, da sezidajo ob Renu še višji stofp, toda za enkrat je ostalo le pri besedah. Čudni poročni običaji na otoku Mul-grave. — Učenjak Walker je na svojih potovanjih prišel tudi med pokristjanjene prebivalce otoka Mulgrave. Ti prebivalci imajo čisto svoje šege, posebno čudni so pa poročni običaji. Ko prideta mladoporočenca pred oltar, tedaj se mora začeti ženin jokati na vso moč. Najbolje stori to tisti, ki tako silno joče, da so vsa tla pod njim mokra. Naravnost neverjetno je, kako znajo nekateri točiti solze. Joče pa le ženin. Nevesta mora biti vesela, vse govori ž njo samo lepe stvari, dočim se za ženina nihče ne briga. Ta kleči in joče ko pravi kup nesreče. — Kakor se vidi je tu ohranjen še spomin na staro resnico, da zgubi možki s poroko vse, da gre pod jarem in da se poslovi od svobode, dočim postane ženska šele s poroko samostojna. Govorniške vaje v srednjih šolah. — Naučni minister Hussarek je izdal na deželne šolske svete odlok, s katerim se priporoča gojitev govorništva na srednjih Šolah; vaje naj prično že v spodnjih razredih. Pametno. Prvo društvo za.pobijanje alkoholizma v Dalmaciji se je ustanovilo v Imot-skem. »Svoboda« pozdravlja ta dober pri-četek in pravi: »T a k a d r u š t v a s o ustvarila moč da n a š n j e g a s r b-s k e g a s e I j a k a in po nje rn m o č S r b i j e«. Fodransperg je umrl vsled jetike. Pred kratkim smo poročali, da je znani morilec iz Trsta Fodransperg bolan na smrt. Umrl je v nedeljo. V kaznilnici se je vedel naravnost uzorno. Vlak ubil delavca. — Na progi južne železnice v Lattermanovcm drevoredu v Ljubljani se je zgodila velika nesreča, železniški delavec Ivan Mandič je obrezoval živo mejo, kjer se meja dotika brzojavnih žic. Na ovinku so našli v jarku mrtvega Mandiča. Kako se je pravzaprav nesreča pripetila se ne ve; križala pa sta se tam, kjer se je zgodila nesreča, dva vlaka. Mandič zapušča ženo in dva otro-čiča. Rajnik je bil zelo priden in vesten delavec. Novo strašno orožje. »S-žarki«. -- V angleškem vojnem pristanišču Portsmo-uth so preizkusili novo, strašno orožje s S-žarki, s katerimi je mogoče, da se povzroče skozi zrak na daljavo eksplozije na telesih, ki se premikajo. Angleška mornariška uprava je žrtvovala staro vojno ladjo, na katero sd iz daljave 12.000 metrov nameril? S-žarke. Na ladji so S-žarki povzročili eksplozijo, ki je ladjo v eni sekundi v razvalino spremenila. Narodna zbirka, za. avlatiko v Franciji je dala 6,114.846 frankov. S tem denarjem sezida odbor, ki je priredil zbirko, 62 postaj za letala. 32 postaj je že dograjenih, 21 bo pa v najkrajšem času gotovih. Vsaka postaja bo imela 10 hektarov sveta in shrambo za letala. Žrtev Albanije. — Avstrija se trudi za Albanijo in pomaga jej, kakor more. Poslala je v Albanijo tudi več gospodarskih uradnikov, da bi menda tam proučili gospodarske razmere in koristili Albaniji. Med temi uradniki je bil tudi d"orni svetnk Kol-er iz ravnateljstva v Gmuudnu. Te dni se Ije vrnil aH z neozdravljivo boleznijo, malarijo, V Trstu je umrl —žrtvev Albanije! Razno. — Na Vladikavkaški železnici je skočil s tira brzovlak, mrtev je en kondukter, ranjenih več oseb. — V Bolgariji je kolera prenehala, v zadnjih dneh ni bilo nobenega novega slučaja. —• V Pa-rizu priredi »Kolo srpskih sestara« v Beogradu razstavo ženskih del iz novoosvo-bojenih krajev. - Milijon rubljev je zapustil'svojim delavcem pred kratkim umrii ruski tovarnar Malčev. Na Dunaju je zastrupila 43-Ietna služkinja Berta Svan-cer svoje štiri otroke in sebe, živela je ločena od moža. -— Turška vojna sodnija v Malgari je'obsodila 12 Grkov na smrt, grški patriarh posreduje za pomiloščenje. V morskem kopališču Portorose je bilo letos poleti 7250 gostov iz raznih dežel Avstro-Ogrske; inozemcev je bilo 340. štirje kolesarji so se zaleteli v avtomobil blizu Škofij na cesti v Koper, ljudje in kolesa so ležali na cesti okoli avtomobila* najbolj ranjen ie mehanik Miirncr; avtomobil je last viteza Vigano iz Padove. — Poštni kontrolor Pospišil v Pragi je konstruiral šolsko kloo. ki se da na enostaven način spremeniti v posteljo. Kolera na Oirrskcm še vedno ni ponehala. 28. t. ni. je bilo zopet 10 novih slučajev kolere. fflmiicije za Albanijo. Albanska korespondenca javlja iz Skadra, da je posebna črnogorska komisija iz Skadra po nalogu zunanjega ministra dne 19. t. in. v Barski Inki preiskala parobrod avstrijskega Lloyda »Adels-berg'< in našla na njem štiri sto kovčegov patron, določene za Valono; spremljala sta kovčege kot varuha dva avstro-ogr-ska podčastnika. Ista korespondenca hiti dostavljati, da je bila ona »privatna« po-šiljatcv poslana od neke dunajske tvrdke in da se ne more ničesar očitati, ker se ni .* Albanija« spusjla v vojno z nobeno državo. — Čemu to opravičevanje dunajskega službenega lista?! Sprejemanje strank na deželnem odboru. Deželni odbor je razposlal vsem samoupravnim oblastim dežele tako-le okrožnico: • Pri strankah se je ukoreninila navada, da se v svrho informacij in pojasnil zatekajo k deželnim uradom vsak dan in ob vsaki uri. S tem pa se moti redno delo in se ovira reševanje poslov deželne u-prave. Da se ta nedostatek odpravi, je podpisani deželni odbor po zgledu drugih sestrskih deželnih uprav sklenil, da se bodo stranke sprejemale le ob uradnih dnevih, ki se določajo tako-le: za deželnega glavarja vsak ponedeljek in četrtek od 10—12; za deželne odbornike in deželne urade vsako soboto od 10—12. j Pri tej priliki se zdi deželnemu odbo-iu umestno priporočiti zastopnikom sa-^ moupravnih oblasti (občin, cestnih odborov in gospodarskih svetov), da se obračajo na deželni odbor za informacijo in nasvete, če le mogoče, pismeno; le povsem nujna vprašanja naj se prihranijo za ustne razgovore. Na ta način se bodo ravnali po željah deželnega odbora, razun tega pa bodo prihranili brezpotrebne troške skupščinam, ki jih zastopajo. Ta okrožnica naj se takoj javno razglasi in prečita v prihodnji starešinstveni seji, — Deželni odbor. Odgovorni urednik i7S^teT| Tv i n Kuvčl« v Oorld. ffilrot tOoriRfu Tlekitma. A. OubrMek (odgov. |. rab«!«), Z*l«f»: Drtrtb«, tiHxFtunorM«. „CROATlA" zavarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena leta 1884. fipntrflla Y. Zagrebu v lastni hiši, vogal Uplllluia Marovske in Proradovičeve ulico. Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev, 1. ^nadstropje. TelefonnR.2591/ ***r—*&-« Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; 2. zavarovanje dotej 3. zavarovanje življenske rente. II. Proti škodi po požaru; 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-ialniškega blaga, gospodarskih strojev, 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd. III. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vseh oddelkov anaša K 3,013.33266 Dohodek letne premijo s pristojbinami „ l,48(i.2'J7,56 Izplačane odškodnine.......„ 5,6*24. lfi2*(M» Sposobni posredovalci iu akvkiterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije dajo Podružnica »Croatiae« Trst, Via del Lavatoio št. 1, H. nadstr. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar). Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici: D. GILGVERT, *t2p!lLLLSr in FRANC PERKO, ,1MeU^t isml1 g«'« Iv, Felberbaum coriči Carsn Jos. lferdl u 4m» Ula Caserma is nasproti izvoznemu trgu. Velika izber izgotovljenili oblek za možke in dečke -Površne suknje zamožke od K 25"—naprej Obleke za dečke od K 550 naprej Obleke „ „ » „ 20'— „ ii Hlače za možke „ „ 2"— » Štajerske jopice „ „ » , 22'— „ j; Nepremoč. pelerine za možke 15'— „ Kakovost izvrstna, kroj eleganten. "7T^^< IZIDOR NANUT avforizouana staubena turdka $ (jopici ulica Adelaide RIstori štev, 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. i l^&&~&>L~ Češko-Budejouickg papfrouy prumysl - Č. Budejouicč. KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA — IN METODA V LJUBLJANI, -—----- •- ¦ ------------------------------------------------------------------------------ S) UeleftDlIStne, za vsakem S llDSlIne Slroie vseh sistemov kakor Ivan Zuoilar Ciginj, p Volče tovarna cementnih plošč za pokrivanje streh. Izdelek jako trpežen in lahek. Cene tako nizke, da je izključena vsaka konkurenca. FIRMITDVE TOVA&NEzadpzoz VVEI//ENBACH obTR IE/TINGII I SPODNJE AV/TRW/"Kd«iira I I ZA/TOP/TVO IN 2ALOGAH I 16.6REGQRlt 'GORICA ozka ulica /ti I Teleff. št. 188. Telef. št. 188. Kleparski mojster, strešni pokrivalec, zaprisežen« izvedenec, zalagatelj c. kr. drž. železnice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina acetilen in strelovodov. Izdelovalnica modernih črk za napise različnih velikosti in vrst. Naznanilo« SI. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Kanalu St. 75 nouo mesnico, kjer bodem vedno imel vse vrste mesnine na razpolago in sicer: goveje meso, teletino in svinjino kakor tudi suho svinjsko meso, kranjske klobase, paprika špeh, domače salame ter domačo svinjino. Naročila pošiljam tudi po železnici. Za obilen obisk se toplo priporoča teodor Pristauec, mesar v Kanalu. Slooenci! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivnice v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Kontu). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporočal IRAN NOVAK, brivec in taniSir. Ljubi moj kam greste? k BATJEL-U v Gorico Stolna ulica 2-4 po'novo dvokolo, Micka po Šivalni stroj, Jože po gramofon in TinSe po kmet. stroj. Tam Je velika zaloga tal mehanična delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Kdo hote II zastoni uro? Kor hočemo naše izvrstne žepne ure vpeljati povsod, razdelimo 5000 ur zastonj. PoSljiteJsvoj natančen naslov na dopisnici na tovarno ur JHKOB KBNIG, Dona! III. 2 poštni urad 45, predal St 356. Anton Fotatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in ševijarfe. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce __,_.„ po sejmih in trgih ter na deželi. Ivan Krauos- Gorica na Koran It. u« Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centrala iinnlfana, podružnice: Celje, CcIodcc, Saraleop, Split, Trst. Yloge na knjižice po 43ii0!o> ˇ' tekočem računu po dogovoru. DelniSka glavnica K 8.000.00!) Itezurvnt zakladi K 1,000.000. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naroČila. Promese za vsa žrebanja. • Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje, Safes. ' Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. Zobozdravnici in zobotetiniški atelje Dr. I. Eržen SORICH Jas. »ertfi lefcaltSCe Sten. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje,- zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordfnlra v soolem atellefn, od 9. are dop. do 5. ure po?. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga =. ==oljkinega olja prve vrste i njliijiii tvrii ii ItH Dalmacijs. Rtlfeife Bari in fffet s prodajo na drobno in debelo. Prodaja aa drobno: Kron —'96,104, 112 rafcvras, rae. m, m, rco. 2-- 210 za Indl po 72 vin. ------ Na debelo cene ugrodne. ____. PošUja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do popolne uporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden, haloga ——--------mila in sveč. -_________ Cene zmerne. 1 Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje Gorica, Via Ascoli št 20. Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov,vkavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109„i9 Posluži se s proračuni in prospekti. 1 1 i, 1 Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah" Kemična tvornica Traiskirchen pri Bnnajn LIEBLEIN & €.0 Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STBAEIT (obl. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. riepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima 50—100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno). Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vitfie & Komp. — Ljubljana. Kupujte samo dvokolesa HGei1CeM m^Itena**, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UtCfOTlil so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanie (vezenje). Stroj teče^ brezšumno in je'jako-trpeZen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-! varniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trnu Sf. 3. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka Gorica, Raštalj 3. Zaloga usnja. mm -i ^..t:.©.j ¦ j $ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. Emannel & Oslcar Krans TRST, Via S. Nicold Štev. 2 Tehnični biro ureditev kompletnih industrijskih *^i naprav vseh vrst in električne lučilT^Ž*; in moči. V ' '"«:#it 2L Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej loric Hillo v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzoi in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna oblikovanja. Stroji za Izdelovanje Opeko, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v Obertttrkheim pri Stnttgartn. Universalni sirugaini stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasrmschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacijo gratis in franko. F. P. UidlC § Komp.. Ljubljana tacama zarezanih slreinlhon ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani strešnik-zakrivač :- s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma vama pred nevihtami! :- Najpreprostejše, najcenejše in nsltrpežnejie ki iS je strah sedanjosti. •: Na željo pošljemo takoj vzorce in popk Spretni zastopniki se sprejmejo.