Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisnu se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa ta celo leto 4 krone, z.< pol leta 2 kroni. U manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1‘50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini 5t. 9.
xviii. letnik.
f slovensko. 'Jbastvo na R.
j IV II ST ;
to. vero
Naro'-' io In naznanila sprejema uprivniStvo, Gorica SemenUka ulica Sl. 16. Posamezne Številke sc prodajajo v tcbaknrnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-knllSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Bntimgnrtl v Korcnjski ulici In na Korenjskcm bregu £3 (Riva Corno) St. 14 ™ po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rnčunijo po pelit vrstah in sicer: če se tiska enkrat II v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, 15, septembra 1910.
37. številka.
Kako važne so občinske volitve ?
V	kratkem se bodo vršile v mnogih krajih goriške dežele občinske volitve. Naši somišljeniki naj upoštevajo veliko važnost teh volitev. Deželna postava z dne 7. aprila 1864 daje občinskemu starašinstvu in gg. županom in podžupanom velikanski delokrog. —
Tožimo večkrat nad podivjanjein in zapravljanjem naše mladine /.lasti potom nesrečnih plesov. Toda dovoljevanje plesov je odvisno od žu panslva. Res je, da so začela v lem oziru nagajati c. kr. glavarstva s tem, da preko županstev dovoljujejo plese, toda energično starašinstvo in županstvo ima po deželni postavi tako moč, da stopi lahko tudi n e z m i s e 1 n i nagajivosti c. kr. o k r a j n i h g I a-varstev prav vspešno na rep.
Po § 27. omenjene postave ima županstvo in starašinstvo tudi velik vpliv na ljudsko šolstvo. Ta vpliv določa bolj natančno državna postava z dne 25. maja 1868 in deželni postavi z cine 6. maja 1870 in 10. maja 1870. Tu najdemo natančne določbe glede krajnega, okrajnega in deželnega šolskega sveta. V krajnem šolskem svetu so po večini tisti, ki jih voli občinsko starašinstvo. V okrajni šolski svet volijo gg. župani in podžupani, torej spet tisti, ki jih voli ljudstvo ob občinskih volitvah. Ako prištejemo še cerkvene zastopnike, tedaj dobi v teli svetih vselej veliko večino katoliška stranka, ako so se občinske volitve v okraju dobro sponesle. Kaj to pomenja, ve kdor p .zna našo deželno in državno postavo o krajnih in okrajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet ima pravico do prezentacije oziroma imenovanja (v ital. tekstu: pre* sentazione o n o m i n a) za definitivno nameščanje učiteljev.
Deželni šolski svet ima pravico potrditi ali nepotrditi definitivno imenovanje dotičnega učitelja. Ako je ne potrdi, mora navesti v državni in deželni postavi ut e melj e n e vzroke Okrajni šoski svet pa ima potem pravico napraviti utok na mini-sierstvo. Kako se taki utoki končujejo, vemo iz izkušnje prav dobro. Poleg tega ima okrajni šolski svet pravico provi-orično s a m imenovati učitelje, pod-učitelje in učiteljice. To je moč, s katero kljubujejo okrajni šolski sveti deželnim šolskim svetom in samemu ini-nisterstvu. Tudi krajni šolski sveti imajo po naši postavi, ako jo prav n o rab im o, velik delokrog in veliko moč. —
Iz tega je razvidno, kako važne so bčinske volitve. Potom občinskih volitev govori in ukazuje ljudstvo krajnim, okrajnim in deželnim šolskim svetom in samemu ministerstvu. Kdor
zmaga pri občinskih volitvah, ima občino in šolo I Imejmo torej veliko skrb za občinske volitve, ki so prav tako važne ko državnozborske volitve. Tu mora začeti naše politično delovanje. Ako zmaga v Avstriji po občinah katoliška stranka, zavlada takoj drug duh v okrajnih in deželnih šolskih svetih, pa tudi po okrajnih glavarstvih in namestništvih in v samem ministerstvu. Tudi naši poslanci bodo imeli ves drugačen upliv in drugačno moč, ako dobe v občinah trdno zaslombo.
VII. avstrijski katoliški shod.
Dne 10. t. m. zvečer se je pričel v Inomostu VII. splošni avstrijski katoliški shod. Navzlic deževnemu vremenu se je že na ustanovnem in pozdravnem shodu zbralo iz vseli stanov in slojev' na stotine ljudstva, ki je do zadnjega količka napolnilo krasno in jako prostorno dvorano „Mestnega doma“. Zastopani so tudi bili Čehi, Poljaki, Rusini, Slovenci in Italijani. Četudi je mestni zastop v liberalnih rokah in so domača liberalna glasila strupeno hujskala proti katoliškemu shodu, vendar je meščanstvo v veliki večini okrasilo hiše z zastavami v deželnih, cesarskih in papeževih barvati.
In, kar moramo z zadovoljstvom na-glašati, je dejstvo, da je pripravljalni odbor naprosil zastopnike raznih avstrijskih narodnosti, da pozdravijo shod v s a k t e r i v s v o j e m j e z i k u. S tem je hotel odbor javno dokazati, da je shod avstrijskih katolikov neodvisen od dnevne politike in strankarske taktike. Na shodu se obravnavajo in pretresajo versko-nravna, gospodarska in socialna načelna vprašanja, ki se tičejo vseh stanov in vseh narodov. Zato preveva vse govore in posvetovanja pri .slovenskih zborovanjih in odsekih zavest skupnih koristi, duh krščanske ljubezni in edinosti, ki so pogoj in porok uspešnemu delu za „vero, dom in cesarja11.
Pozdravni govor v slovenskem jeziku je imel poslanec Žitnik v imenu ljubljanskega knezoškofa. Prošt dr. Faidutti je zastopal goriškega knezonadškofa.
Ta katoliški shod pomenja za Avstrijo velik korak naprej, ker se je našlo stališče, na katerem lahko skupno zborujejo vsi na-rodje celega cesarstva. O sklepih tega shoda bomo še poročali.
Kobilice in Gabrščekova „Soča“.
(Konec).
Kraševci se pa posebno spodtikajo nad tem, da jih je hotela imeti Gabr-ščekova „Soča“ s svojim pisarenjem o kobilicah, kakor oni pravijo, očividno za norca, da jih je imela za takšne kratkovidneže, da jim je hotela ubiti v
glavo, da so kobilice med tem, ko so na lastne oči videli, da jih ni, da je pa pri tem popolnoma molčala o vladi, ki je Kraševce tako po nezasluženem razžalila.
Interesantno je pri vsem tem, da so prišli Kraševci „Soči", koja jih je imenovala svoječasno »ničvredno in neumno ljudstvo" na sled, da jih je farbala tudi prigodom zadnjih deželno-zborskih volitev, troseč med nje skrivaj letake z k a z. njivo, lažnjivo vsebino o kandidatih S. L. S. in o delovanju S. L S., češ, da hočejo »klerikalci" obdačiti do 12 K vsak hekto vina. ki se proda zasebnikom na debelo, med tem ko se je bil dež. zbor enoglasno in energično uprl takšnej vladnej nakani.
Iz navedenih pojavov iz ljudstva so vidi, da so naši članki napravili pravi učinek, in zaradi tega, ker je slovenska javnost (jaberščekovo »Sočo" in GabrŠčeka, kakor navedeno, vže obsodila, se moremo mi vzdržati vsake daljne
SOliOC.
Gabrščekovi »Soči" pa kličemo: Ne misli, da Tvoji čitatelji so vendar
takšni da Ti verjamejo vse, kar
pišeš; opusti Tvoje principijclno načelo »I, e obrekovati — zmeraj nekaj ostane"; saj veš in vidiš, da laž ima kratke noge in da resnica konečno vendar zmaga I Pomni, da če bodo Tvoje zvijače v laži še tako umetno zavite, pod »Goričinim" mikroskopom se bodo vendar našli nevarni bacili in potem javnosti razkrili
Poglej — in s tem končamo — kako sama sebe in Tvojega gospodarja, gospoda Gabrščeka, smešiš pred svetom, pišoč v torkovi številki zopet: »Kar je bilo v »Soči", je bilo vse stvarno, resnično in natančno. Močno prizadeti klerikalni razkrinkani ljudski sleparji (To je tudi stvarno ?!) sedaj bruhajo zaradi tega ogenj in žveplo na g. poslanca Gabrščeka, ki ni ne pisal, ne inspiriral onih člankov. — Pokazali s m o, k a ko so klerikalci vlekli za nos Kraševce glede kobili c".
Gospoda »SoČini" čitatelji! Seli ne smatrate žaljenih, da se je drznila »Soča" še sedaj — vkljub našemu jasnemu in natančnemu pojasnilu — Vam nasproti vstrajati pri trdilu, da je samo resnico napisala ?!
„Soča"! Kar se Tvojega gospoda šefa tiče, si pa res slaba zagovornica! Sedaj — če bi to prvotno faktično ne bilo — mor a pač gospod Gabršček, ki vendar čita »Sočo" in »Gorico", vedeti. da so vsebovali inkriminirani članki vsaj mnogo krivičnega in skrajno žaljivega! In vendar je »Soča" sedaj pred njegovimi očmi zopet povdarjala, da je bilo v s e, kar je napisala, gola resnica ter je zopet izjavila, nanašaje se na prejšne navedbe v predmetnih člankih : »Pokazali smo, kako so klerikalci vlekli za nos Kraševce glede kobilic". (Nezasli-
šano! še jaz, kot priprost stavec, sem prepričan, temeljem natančnih navedb v »Gorici", da je »Soča" lagala. Opoin. st.)
S tem edinim činom, napravljenim v sedanjem stadiju razprave, je dokazano, da mora soglašati tudi gospod Gabršček z vsem, kar je njegova »Soča" napisala. Da bi se ne bila vsaj sedaj pred sodbo pokazala tako trdovratno grešnico in da bi bila navedla, katerikoli, vsaj na videz utemeljeni zagovor, bi sc bili mi v dvomu gotovo izrekli proti razširjenju obtožbe tozadevno tudi na osebo gospoda Gabrščeka. Kakor pa sedaj stvari stoje, se temu na podstavi razpravnih podatkov ne moremo upirati in se tedaj popolnoma pridružujemo od s l o v en s k e j a v n os t i vže izrečeni obsodbi, ker jo tudi mi smatramo za popolnoma utemeljeno.
Kar se pa tiče predlagano obsodbe gospoda Gabrščeka kakor poslanca, se proglasimo nekompetentnim, ker to je zadeva pridržana visokemu deželnemu zboru.
Z ozirom na opazko v neki »Soči11, da dobimo zasluženi odgovor, odgovarjamo, da ga pričakujemo z mirno vestjo, želeč, dahi iz njega ra z v i d e I i razveseljivo novost, da tudi pri »S o č i" naše dob roli o t n e besede niso padle na p o p o I n o m a neplodovita tla! Na vsak način bomo pa smatrali v bodočnosti odgovornim gospoda Gabrščeka za vse, kar bo njegova »Soča" v važnejših zadevah pisala!
Politični pregled.
Vseslovenska ljudska Stranka.
Osrednji izvrševalni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke je imel v torek popoludne v Ljubljani sejo. Izvrše-valni odbor je soglasno odobril poročilo dr. busteršičevo o položaju in izrekel svoje popolno soglasje s postopanjem Slovenskega kluba v zadnjem zasedanju državnega zbora, izrekel mu svoje popolno zaupanje ter mu tudi za bodočnost prepustil glede taktike prosto roko, v trdnem prepričanju, da bodo poslanci Slovenskega kluba odločno in brezobzirno v vsakem slučaju vedeli varovati interese iu čast celokupnega slovenstva.
Dr. Brejc je poročal o položaju na Koroškem ter je pri tem izrecno konstatiral, da pri polomu nemške krščansko socialne centralne blagajne v Celovcu slovenska stranka ni absolutno nič prizadeta.
Državni zbor.
Z Dunaja se poročc. da se skliče državni zbor S. ali 10. novembra. Zasedanje bo trajalo dva tedna. Vlada želi, da zbornica reši v tem času začasni proračun za prvo četrtletje 1611, da potrdi že sklenjeno trgovinsko pogodbo s
Srbijo, da se volijo delegacije in da se podaljša izprememba poslovnika.
Sklicanje deželnih zborov.
Današnja „WienerZeitung" objavlja cesarski patent, s katerim je sklican deželni zbor Šlezijski na 19. t. m., deželni zbori nižeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški in predarelski na 20. t. in., deželni zbor gališki na 22. t. m., deželni zbor gorenjeavstrijski na 28. t. m. Drugi deželni zbori, ki bodo zborovali še prihodnjo jesen, bodo sklicani pozneje.
Avstrijski katoliški shod v Inomostu.
V soboto zvečer je bilo v mestni dvorani v Inomostu zborovanje katoliškega shoda, ki je bilo zelo številno poseženo. Zborovanje je otvoril briksenski knezoškof dr. Altenwiesel, ki je v svojem nagovoru povdarjal važnost katoliškega shoda za rešitev vprašanja stališča cerkve nasproti modernemu razvoju. Pozdravna govora sta imela: stolni prošt dr. Faidutti v imenu goriškega knezo-nadškofa, kanonik Žitnik v slovenskem in nemškem jeziku v imenu ljubljanskega knezoškofa.
Istrski deželni zbor.
Istrski slovanski poslanci so izjavili, da se v slučaju, da se skliče deželni zbor, kar je pa za sedaj izključeno, ne bodo udeležili sej, dokler se ne prizna hrvaškemu jeziku popolna enakopravnost z italijanskim v deželi. Dokler se to ne zgodi, se najbrže tudi deželni zbor sklical ne bode.
Skupni ministerskl svet
bo še meseca septembra. Predvsem bodo razpravljali o dreadnoughtih. Delegacije bodo zborovale 12. oktobra. Pričakuje se zanimivo poročilo zunanjega ministra, vojni minister namerava poročati o vojaških reformah.
Pododsek socialno-zavarovalnega odseka
je pričel seje v sredo 14. t. m. ob pol 11. uri dopoldne in sicer v dvorani „Poljskega kola“. Seje bodo trajale do 17. t. m. Nadaljevali bodo razpravo 'o nezgodnem zavarovanju.
Trgovinska pogodba
med Srbijo in Avstro-Ogrsko je bila v torek podpisana na Dunaju.
Vcjska med Bulgari in Turki?
Pariški „Matin" poroča iz Sofije: Narodno bulgarsko časopisje napada carja Ferdinanda, češ, da ne postopa prav. ker ne napove Turčiji vojske.
Izvolski odstopil?
V petrograjskih dvornih krogih potrjujejo, da je Izvolski v pondeljek formelno izročil svojo ostavko, ki je bila tudi vsprejeta. Njegovim naslednikom je baje imenovan Sasonov.
Darovi.
Jubilejni darovi za „S I o v e n-sko s i rol išče".
M. P. v Gorici I K 80 v; Anton Gerbec, kaplan za preostali račun I K 40 vin.; gospa Blumauer iz Ljubljane 2 K; Frančišek Saksid iz Saksida 50 vin.; Josip Omers, župnik 5 K; nek gospod v Gorici 1 K; Peter Medvešček v Gorici 1 K 80 vin.; gospa Ana Košuta v Gorici 1 K 20 v; za preplačo srečk 1 K 26; Jos. Čigon, Cerkvenik stolne cerkve, 1 K.
Prečastiti g. kurat Franc Klanjšček je vpisal na svoj račun kuracijski urad v Lckovcu med ustanovnike „Siov. si-rotišča". Posnemanja vredno!
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.l
Domače in razne vesti.
SLOVENSKE PARALELKE.
— Vprašanje o slov. paralelkah je definitivno rešeno. Odprejo se letos, učni jezik bo povsem slovenski! Podrobneje o začetku in vpisovanju se objavi za Časa!
To poročilo smo dobili po sklepu lista.
Birma in kanonična vlzitacija v črniškem dekanata se bode letos vršila sledeče: 8. oktobra zvečer prihod v Ajdovščino; 9. okt. predp. birma in vi-zitacija istotam, popoludne odhod v Lokavec; 10. okt. birma in vizitacija v Lokavcu. popoludne vizitacija cerkve sv. Urbana in odhod v Št. Tomaž; 11. okt. birma in vizitacija v Št. Tomažu, popoludne odhod v Sv. Križ; 12. okt. birma in vizitacija v Sv. Križu, popoludne birma in vizitacija v Vel. Žabljah in odhod v Kamnje; med potjo vizitacija cerkev v Dobravljah in v Skriljah; 13. okt. birma in vizitacija v Kamnjah, popoludne vizitacija v Vrtovinu, v Go-jačah in v Malovšah, potem povratek v samostan Sv. Križa; 14. okt. pop. odhod v Batuje, med potjo vizitacija v Selu; 15. okt. birma in vizitacija v Batujah, popoludne vizitacija v Ravnah in prihod v Črničah; 16. okt. birma in vizitacija v Črničah, popoludne odhod v Osek; 17. okt. birma in vizitacija v Oseku, popoludne vizitacija cerkev M.
B.	in sv. Petra v Vitovljah in v Sv. Luciji. Zvečer prihod v Šempas; 18. okt. birma in vizitacija v Šempasu, popoludne vizitacija cerkev v St, Mihelj-u in Ozeljanu, potem povratek v mesto Gorica.
K tomboli „Slovenske£a sirotišča”, ki. bo v nedeljo dne 18. t. m. ob 5. pop. na dvorišču „Central" v Gorici, vabimo vse p. n. meščane pa tudi okoličane. Pred začetkom srečkanja bosta pela združena pevska zbora „Slov. katol. delavskega društva* in društva „Skalnica“ pod vodstvom preč. g. župnika Kokošarja. Slovenci! Pokažimo, da znamo ceniti važnost svojih zavodov! Udeležimo se v obilnem številu !
Odbor.
Razglas. — Goriški deželni odbor je zaprosil v imenu prizadetih občin, in sicer Lokavec, Sv. Križ, Velike - Žablje, Kamnje, Črniče, Rilienberg, Vrtojba, Št. Peter, Skrilje, Prvačina, Vogersko, Gradišče in Dornberg, dovoljenje, da bi smel zajeti iz potoka Hubelj pri Šturjah 10 (deset) sekundnih litrov vode, jo napeljati v glavno cev bodočega vodovoda za mesto Gorico ter io potem razdeliti po stranskih ceveh v imenovanih občinah.
To se v smislu § 83. postave z dne 28. avgusta 1870 dež. zak. štv. 41, sporazumno s prizadetim c. kr. okr. glavarstvom v Postojni javno naznanja s pristavkom, da se izvrši komisijonalna obravnava dne 27. septembra t. I. in ako treba tudi sledeče dni.
Komisija se snide omenjenega dne ob 9. uri zjutraj v občinski pisarni v Šturjah.
Pri tej obravnavi morejo se podajati — ako bi sc to prej ne bilo zgodilo pismeno pri c. kr. glavarstvu v Gorici
— morebitni ugovori proti nameravani napravi, ker bi se drugače smatrali in-teresentje za zadovoljne z napravo ter z odstopom ali obremenjenjem v ta namen potrebnih zemljišč, ter bi se razsodilo brez. ozi:a na poznejše ugovore.
Dotični načrti se morejo vpogle-dati do dneva obravnave pri tak. c. kr. glavarstvu v navadnih uradnih urah.
Novi občinski voiivnl red, ki ga
predloži deželni odbor našemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju in ki do najbrže tudi sprejet, smo objavili v
prilogi k današnji številki z namenom, da ga rojaki čitajo, pretresajo, sodijo ter da svoje pomisleke, opazke, nasvete
o	pravem Času sporočijo ali našemu listu ali pa deželnemu zastopu.
Popust na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določitev pridobninskega davka od javnemu dajanju računov zavezanih podjetij za leto 1910. Vsled ukaza c. kr. finančnega inimsterstva z dne 3. avgusta 1910. št. 55.858, se je v smislu členov IV. do XI. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. šl. 220 za leto 1910: 1. Določil popust na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnoraz-rednem in hišnonajemninskem davku na 12 in pol odstotka; 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor prejšnja leta ter se je 3. določilo davčno merilo za v § 100, odstavek 1 in 5 omenjenega zakona navedena javnemu dajanju računov zavezana podjetja na 10 odstotkov.
Poplava v Pulju. V soboto zvečer se je v Pulju utrgal oblak. Lilo je od 8. do 10. ure zvečer. Ulice so bile poplavljene. Ljudi, ki stanujejo v pritličju, so bili v nevarnosti, da utonejo. Na več krajih so morali ognjegasci poseči vmes. Škode je mnogo, posebno po prodajalnicah in skladiščih:
Županu ukradena zlata ura. —
Pri znanih demonstracijah v Trstu so tržaški iredentovci nosili tržaškega župana na rokah. Sedaj se pa govori po Trstu, da je bila pri tem županu ukradena zlata ura. Tisti, ki je pri tem najbolj blamiran, je tržaški župan dr. Va-lerio.
Vozni red za zimsko sezono izda, kakor navadno, trgovec g. Teod. Hribar. Kdor je v zadnjem izdanju voznega reda zapazil kak nedostatek, ali pa želi, da bi se vozni red še v čem drugem spo-polnil, naj to naznani trgovcu g. Teod. Hribarju ali pa »Narodni Tiskarni".
Na o. kr. pripravnici za srednje šole na Proseku se prične šolsko leio dne 19. septembra sč sv. mašo, zatem se bode vpisovalo nove došle učence, nakar prične hitro redni pouk. Učenci se morajo javit v spremstvu starišev oziroma namestnikov. Dovršiti morajo pelo oziroma šesto šolsko leto. Prinesti morajo s seboj zadnje šolsko spričevalo z do b rim v s p eh o m, na nezadosten vspeh se ne bode oziralo, rojstni krstni list, spričevalo o zdravih očeh in o cepljenju kozic. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šolo. Na Proseku, dne 8. sep teinbra 1910.
Kolera. — V Mohacs-u na Oger-skein se je pojavilo več slučajev kolere. Eden delavec je že umrl. Spiošno se sodi, da je v Mohacs-u središče te bolezni, ker pridejo delavci tamkajšnje premogovne zaloge v dotiko z rumunskimi mornarji, ki se vozijo po Donavi. Na Dunaju se je v torek zopet pojavil en slučaj prave azijatske kolere.
Nove učne knjige za srednje šole.
C.	kr. ministerstvo za bogočastje in pouk je dovolilo porabo učnih knjig: „Kenčnik-Fon, Deutsches Lesebuch fiir die I. Klasse slovenischer und slove-nisch utraquistischer Alittelschulen und venvaridier Lehranstalten" in »Mazi, Geometrija za drugi razred srednjih šol" v šolskem letu 1910,11
Listnica uprave. — G. Simčič Andrej v Medani: Dena1 prejeli! Plačano je do konec tega leia 1910! Slavno „Kmet. izobr. društvo Planina" p. Cerkno: Naročnina je plačana do konec tekočega leta. Plačali ste 30|3jl0. Hvala lepa I
Mesine novice.
Osebna vest. Voditelj tuk. okrajnega glavarstva, dvorni svetnik grof Attems, se je povrnil s svojega dopusta in je prevzel vodstvo glavarstva.
Smrtna kosa. — V soboto po noči je umrla gospa Marija Štrekelj r. Pavletič po dolgi in mučni bolezni v starosti 76 let. Pokojnica je bila mati dr. Karola Štrekelj, profesorja na graški univerzi, preč gosp. Andreja Štrekelj. vikarja na Pečinah in ravnatelja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole Aniona Štrekelj. Preostalim naše sožalje, pokojnici pa svetila večna luč!
Protestni shodi zaradi prepovedane kolesarske dirke. — Proti prepovedi kolesarske dirke Ljubljana-Gorica, katero je nameravalo prirediti v ned. kolesarsko društvo »Gorica", je vložen na pristojno mesto priziv. V slučaju, da se ta priziv v teku tekočega tedna neugodno reši, vršili se bodo, kakor se nam’ poroča, v nedeljo 18. t. m. v mestu in po deželi protestni shodi. Ker je bila dirka v zadnjem hipu prepovodana in se niso mogli o tej prepovedi obvestiti priglašeni udeleženci iz oddaljnih krajev, prišli so v ta namen že v Gorico razni dirkači, ki so se hoteli udeležiti te tekme in sicer iz Zagreba, iz Sarajeva in iz Mostara.
KrVava griža pri vojakih. — Med na Krasu na vajah bivšim vojaštvom se je pojavila krvava griža v mnogih slučajih. Od 47. pešpolka je 120 mož in 3 častniki bo-lanih. 4 možje so na griži že umrli. En bataljon in sicer najhujše prizadet se je vslod tega v torek popoludne (predno so vaje končale) vrnil v Gorico. Grižo so vojaki dobili v Kostanjevici, kjer je bila med prebivalstvom razširjena.
Vojaška vest. — Včeraj se je povrnilo vse tuk. vojaštvo z velikih vaj.
Voznik povozil štiri dečke. — V pondeljek zvečer med 7. in 8. uro je v Podturnu povozil voznik nekega mrliškega zavoda, ki je vozil prehitro, štiri dečke iz Vrtojbe. Dva so peljali v bolnišnico, dva pa sta v bolnišnico šla sama.
Iz goriške okolice.
BirmovanJc In kanonična vizitacija v goriškgm dekanatu. — Poročajo nam, da je ljudstvo po vsem goriškem dekanatu prav slovesno in prisrčno sprejemalo prevzvišenega knezo-nadškofa. Prevzvišeni je imel v vseh cerkvah krasne govore, ki jih je ljudstvo pazljivo poslušalo. Pri odhodu so se občinska pred-stojništva Prevzvišenemu srčno poklanjala in zahvaljevala Ljudstvo Ga je spremljalo še daleč črez mejo. Prevzvišeni je izrazil povsod svoje zadovoljstvo. To bir-movanje je zopet pokazalo, kako udano je naše ljudstvo svojemu višjemu pastirju. Tudi p. n. učiteljstvo je skazalo kljub neumestni agitaciji Prevzvišenemu dolžno čast.
g Iz Dornberga. — Volilni boj 12. in 13. t. m. za občinsko upravo je bil silno vroč. Liberalci so prignali na volišče domače in vnanje vse — vse kar leze in gre. Prvi dan je trajal boj v 111. razredu od 7. ure zjutraj z kratkim presledkom opoldne do 11. in pol po noči. Toraj 17 ur; še-le ob 11. in pol je padel zadnji liberalec. Drugi dan od 8.—11. zjutraj je volil II. razred, popoldne od 2.—4. pa I. razred.
Rezultat je naslednji: V lil. razredu je volilo 361 volilcev. Naši kandidati so dobili po 236 glasov, nasprotni po 125. Naša večina 111 glasov. V II. razredu je volilo 95 volivcev Naših je 58, nasprotnih 37 glasov, v I. razredu je nasprotnik popolnoma obnemogel. Naših glasov je 19 — nasprotnik je dobil 1 glas. Od osem častnih občanov,, ki jih ima občina, so se volitve vdeležili štirje. Čast jim, da so glasovali za S. L. S. Bahal se je po Prvačini znani dornberški liberalec, da imajo toliko glasov, da jih lahko oddajo
klerikalcem 200, pa jih imajo za zmago še vedno zadosti. A volitev je bahača razkrinkala. V 3. razredu je dobil mogočnež 125, drugi dan, ko so ga potiskali liberalci iz razreda v razred, je dobil 37 glasov, popoldne v prvem en glas in ako bi bil še četrti razred, bi bil dobil 0. Napuli in padec sta si podala roke. Nauk naj mu bo: Liberalno učiteljstvo te privede od padca do padca, od sramote do sramote, ako se od njega ne ločiš. Vem, g. urednik, da Vam bodo drugi dopisniki, ki nam jih v Dorn-bergu ne manjka, bolj natanko o teh zanimivih volitvah poročali, kako so hoteli svobo-domiselci »Port Artur", kakor oni sami Dorn-toarg imenujejo, vzeti, a Port Artur stoji nepremagljiv in bode stal dokler ima take generale in bo imel tako odločno ljudstvo. Hvala torej vs^m kakor voditeljem tako bojevnikom, domačim in vnanjim. — Bog Vas živi! .
g Cerkveni shod v Mirnu bo,
kakor običajno, na kvaterno nedeljo dne 25. t. m. Tako nam poroča župni oirad v Mirnu vsled govoric, ki so se širile, češ, da bo shod dne 18. t. m.
g Iz Pevme. Našega prevzvišenega nad-pastirja smo povodom delenja sv. birme na .Marijin praznik, dne 8. t. m., vsprejeli kar najslovesnejše. Pri slavoloku smo ga čakali. Prvi je pozdravil prevzvišenega preč. g. kurat Iv. Nep. Humar, potem naš podžupan g. M. Brezigar, nadalje g. nadučitelj Edv. Prinčič, potem g.čna učiteljica Leop. Kersnik-Rott, šolska deklica in predsednica Marijine družbe. Nato smo se podali v procesiji v farovž, od tam tudi v procesiji v cerkev, kjer je prevzvišeni imel govor, sv. mašo in je podelil zakrament sv. birme nad petdesetim otrokom Po cerkveni slavnosti je bila procesija na pokopališče. Vse v najlepšem redu. ljudstva mnogo. Po-poludne se je prevzvišeni podal v Oslavlje na vizitacijo. — Lep dan je bil za nas Pevmenčane! Nam, in posebno našim otročičem ostane v najboljšem spominu 1
g Štandrež. — Občina Štandrež je izročila povodom sv. birme namesto da bi postavila slavolok 100 K prevz. knezonadškofu v dobrodelne namene.
g Solkan. — Prihodnjo nedeljo bodemo imeli sv. birmo. Pripravljamo se skrbno, da sprejmemo našega prevzvišenega knezo-nadškofa. Da bo postavljen tudi slavolok, se razume. Otročiči naši komaj čakajo zaže-ljeni dani
Prihodnjo nedeljo bodemo imeli tudi veselico v dvorani g. Nibranta. Veselico priredi naše „Kat. slovensko izobraževalno društvo". Poleg drugih ločk se bode igrala dr. Krekova igra „Turški križ". Pridite 1
g Št. Florjan. Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo Krekovo igro »Turški križ". Posamezne vloge so bile prav srečno razdeljene in vsi igralci so v občno zadovoljnost izpeljali svoje uloge. Števerjanska mladina je na tem uspehu lahko ponosna. Igralci in igralke naj nas razvesele v kratkem s kakim novim nastopom.
g Iz Oseka. — V nedeljo 11. t. m. smo imeli pri nas veselico, katero je priredilo naše Kat. slov. izobr. društvo. Petje in igra „Tri sestre" seje imenitno obneslo. Dasiravno ni bilo vreme ravno najbolj ugodno, je vendar obiskalo veselico tudi mnogo ljudstva iz sosednjih vasi. Prosta zibava s srečkanjem in šaljivo pošto in veselim petjem se je zelo živahno razvila; največ smeha je vzbudil pri prosti zabavi g. slikar Seljak iz Podmelca, ki nam slika sedaj našo cerkev; njegov izvrsten humor nas je pretresal — do solz. Z lepo sliko (njegovim ročnim delom), ki jo je daroval društvu, smo dobili potom licitacije lepo svotico — in s svojo »elek-lriko“ je prinesel »Šolskemu Domu" 5 K 56 v. — Imeli smo lep popoldan
—	ne samo smešen in vesel — ampak tudi resen in podučen — omenimo naj samo — krasen govor, ki ga je držal g. jurist Remec. — Naše nasprotnike je jezil naš vspeh, nekaj so skušali nagajati, slišati je bilo nekaj psovk,
ko je šla neka družba miino cerkve je priletel za njo kamen, — a mi se nič ne zmenimo za to. Mi gremo naprej — „Orli" se dvigajo — sove se skrivajo! Bodi omenjeno, da je imelo pred kratkim naše »Bralno društvo" (liberalno društvo) sokolsko veselico, pri kateri ni njim nihče naših nagajal z najmanjšo besedo. Pri tisti veselici (plesu) so prav hudo pretepli nekega malega dečka, za kar so morali odgovarjati pred sodnijo I
— Pravijo, da so se nekega dne vračali tisti junaki od razprave iz Gorice in prikričali v vas s krikom „Nazdar, Sokol!" — O ti ubogi sokol, ki imaš take junake in take zastopnike. — Pravijo, da je eden tistih tudi klical: »Mi nič ne maramo Če tudi dobimo eno leto, saj so tudi Kristusa preganjali!“
— (Ali ni to že bogokletstvo!) Pravijo, da je v nedeljo eden tistih junakov ob času, ko so hodili ljudje k blagoslovu, gnoj kidal; zvečer pa se je preoblekel v praznično in potem celo noč „čukal" blizo veseličnega prostora. (Vsaka Živalica daja pač svoj glas od sebe!) — V soboto pred veselico so lezli nekateri junaki čez zid na veselični prostor — kjer je bil že oder postavljen. (Po kaj pa?) Pregnali so jih ljudje, ki so stražili oder. (Tako daleč smo že! Čemu pa treba stražiti oder; ali je njim kdo kaj naredil?) — Neke nedelje so šli tisti junaki k maši in k molitvi vrh Mrzovca — pa pravijo, da so katoličani! — Sedaj jih bo kmalu zopet kaj prijelo!? — Vsak pameten človek, ki si ogleda te »Sokole" nekoliko od blizu, mora pokimati z glavo in vzdihniti: „0 ubogi Sokol!"
Še nekaj naj omenimo: Komaj smo ustanovili m i „0rla", ko si je ta že oskrbel prav lep drog in ga že tudi plačal!	D	r	u	š	t	v	e	n	i	k.
g Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, bo imela dne 23. t. m. ob 5. uri pop. v društvenih prostorih iz-vanredni občni zbor z dnevnim redom: Sprememba pravil.
Iz ajdovskega okraja.
a Ajdovščina. — Tukaj imamo privandranega plesnevega lblajtarja, kateremu pride prav vsaka kronca, naj bo klerikalna ali liberalna, vendar svojega liberal. prepričanja ne zataji, če tudi ga klerikalci obiščejo. Možje, svoji k svojim! Naj laja svojo liber, pesem sam v prazni sobi.
Zadnja sokolska veselica bila je v sramoto celi Ajdovščini. Napadalo se je poštenjake, ki so prišli po svojih opravilih. Zdelo se mi	je,	da vidim
hrvaške buše, ki letajo po semnju. Enako so ti letali	besni, kje	bi	koga
načukali. »Sramota za Ajdovščino", vzdihnil je liberalni okoličan, »to ni nobena izobrazba".
G. župan, ali ne plačamo tudi mi davka in nimamo miru? Nazdar buše!
a Iz Brji. —	Pusti	psa,	naj	laja,
pravi pregovor. A	temu	ni vedno	tako.
Znamenja so, da še živi svoboniiselni dopisnik. Za to, da »živi", se ima zahvaliti prijatelju trtnih uši, in velikemu plesalcu s Krasa. — Dobrotnik nas Brejcev govori o živini ene in druge vrste, in sicer o opicah in o kravah. Skoro bi bolje bilo kozjo dlako cepiti, kakor takemu-le odgovarjati. Mladi pujski cvilijo, stari krulijo. Tukajšnje orodje Drejca Velikega iz Gorice je strašno užaljeno radi zadnjega dopisa v »P. Listu" in zato kremplja z vsemi štirimi okoli sebe, kakor gladen volk. Temu »durh talentu" gre vsa čast za skrb nas revežev Brejcev. Oj bi-ciklist! Kdo je plačal tisto vožnjo v smeri od Rebka do Ajdovščine? Sedaj o tisti nesreči, katero imenujete pretvezo! Ali ni živinče last vseh Rihenberžanov? Po vašem bi moral biti eden žrtev cele
občine! Škoda za tak talent, ko dobiva »tobak" iz Bosne!
Prav bi bilo, da bi povedali, kako ste skuhali podporo, dano »Vinarskemu in sadjarskemu društvu". Stvar ni jasna! Zahtevamo jasnosti v tej zadevi! Na svidenje.	Stara topola.
a Otlica. — Tukaj se je pojavila griža, tudi krvava, katera zahteva žrtve. Ne prizanaša ne otrokom, ne odraslim, loti se tudi starih ljudi. Ljudje so v strahu, da jim ne pobere otrok.
a Občni zbor »Posojilnice in hranilnice" v Vel. Žabljah se bo vršil, dne 18. kimov. t. I. ob 3. uri pop. v tuk. obč. pisarni s sledečim dnevnim redum : 1. Poročilo načelnika in blagajnika. 2. Poročilo knjigovodje. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Izvolitev novega nadzorstva. 5. Morebitnosti. Uljudno vabi vse ude k polnoštevilni udeležbi načelstvo.
a Vel. Žablje. (Veselica kat. slov. izobr. društva. Liberalno tolovajstvo. S kamenjem gredč na nas.) — Predpreteklo nedeljo, dne 4. septembra, je priredilo naše kat. slov. izobr. društvo veselico skupno z javno telovadbo tel. odseka Orel. Udeležba je bila velika, čeravno nam je nagajal dež. Opazili smo mnogoč. duhovščine, kakor č. g. župnika Štrancar-ja, preč. g. župnika Kranjca, č. g. kaplana iz Vipave in druge. Posebno v velikem številu so nas obiskali vrli batujski Orli in bratsko društvo iz Šmarij. Telovadbo, kakor proste vaje, takč tudi vaje na orodju, so izvedli telovadci v splošno zadovoljnost in so želi buren aplavz. Pozdravni govor je imel akademik-domačin V. Vrtovec. Vse točke so izvršili člani in članice društva jako spretno. Škoda, da smo morali zadnjo igro prekiniti radi dežja. Posebno naj omenim dvospev za sopran in alt »Večerni zvon", katerega je uglasbil preč. g. Vinko Vodopivec nalašč za našo veselico, za kar mu bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
Našim liberalcem ni bila veselica nikakor po volji, kakor jim ni sploh nobena naša prireditev. Vpili, kričali in tulili so vse-prek kakor divji in na najnesramnejši način Insultirali dohajajoče goste. Ali ni jim bilo dovolj »čukanje" in »zmerjanje", ampak segli so po »naprednejšem" sredstvu. Kakor tolovaji so prihruli na nas in nas napadli s kamenjem. Enega Orla so znatno ranili na glavi, drugim pa je frčalo pest debelo kamenje mimo glav. Že celo popoldne so iskali prilike za napad in so čakali na Orle. S kamenjem gred6 na nas, seveda bodo pisali v „Soči“, da se je to izvršilo vse na podlagi napredka, svobode in omike! Zvečer je dalje napadla druga liberalna sodrga domov vračajoče se Šmarnce. Vso zadevo ima v rokah orožništvo. Toliko nasil-stev so že izvršili, da ni več človek varen svojega življenja.
Iz tolminskega okraja.
t Na Idriji pri Bači je bilo pretečeno nedeljo predavanje se skioptikonom. Predaval je g. jurist Godnič o alkoholu in njegovih posledicah, pokazal nekatere že poznane domače kraje in na koncu še dodal za kratek čas 4 slike s polžem in profesorjem.
Predavanje je bilo obiskano, kot po navadi, dobro in občinstvo je bilo hvaležno g. predavatelju in to tem bolj, ker je obljubil, da pride prihodnji mesec zopet predavat o »francozkih vojskah".
Iz kobariškega okraja.
kbd Sedlo. — Po dolgih dveh letih smo zopet dobili dušnega pastirja v osebi preč. g. Fr. Andryšek-a, ki je do sedaj služboval v Logu pod Predilom. Zadnjega dne prejšnjega meseca ga je pri vhodu v vas sprejela poverjena mu čreda ter mu nemo a iskreno želela najboljših uspehov v dušnem pastirstvu. V nedeljo po svojem prihodu nam je preč. g. vikar z vznešenimi besedami označil smer svojega prihodnjega delovanja in gotov je lahko, da mu bodo vsi
duhovnjani in srca hvaležni, kolikor časa bo deloval za dušni in telesni blagor poverjenih mu ovčic. Kličemo mu: Na mnoga leta!
Obenem se najsrčneje zahvaljujemo preč. g. župniku Al Mateliču iz Breginja in preč. g. Shejbalu, vikarju iz Borjane, ki sta tekom dveh let tako požrtvovalno oskrbovala našo duhovnijo, da skoraj nismo pogrešali lastnega duhovnika. Bog jima povrni njihov trud in prepričana naj bosta, da jih bodo v najboljem spominu ohranili
hvaležni Sedlani.
Iz cerkljanskega okraja.
c »Hranilnica ln posojilnica v Cerknem" reg. zadruga z neomejeno zavezo, naznanja, da se bode v naprej poleg že obstoječili uradnih dnevov uradovalo tudi ob nedeljah od 8. do pol 10. ure dopoldan, izvzemši večje praznike. ,	Odbor.
Iz bovškega okraja.
b Iz Loga pod Predelom, 12. sept. (Izv. dop.) (Zagradite nam hudournike!) Vračam se sred poletja ter poročam o dogodku, o katerem so nam ostali samo še britki spomini in zle posledice. Dne 26. junija t. I. se je razpasla nad lovško-koritniško dolino strašna nevihta. Zdelo se je, da so se oblaki utrgali z neba; silovit vihar jih je srdito zaganjal proti naši mirni dolini. Na tnal' so se odprla vsa žrela v naših hribih in prihrumeli so iz njih s pogubonosno silo hudourniki; privlekli so seboj ogromne množine kamenja in grušča in zasuli ž njim poti in obdelano zemljo. Koritnica in njeni pritoki so valili skale seboj, podirali brvi, trgali pobrežna zemljišča in grozili s pogubo povsodi, kamor so prilomastili. Občinska pot, držeča v Koritnico, je na raznih mestih razrušena, založena z nagromadenim kamenjem in peskom. Na nekem mestu je udrla s predelske ceste voda liki siloviti hudournik na spodaj ležeče travnike, jih raztrgala in zasula in navalila na koritniško pot ogromno množino kamenja in gramoza. Potok, ki pritaka od kamnoloma stran predelske ceste v Koritnico, je z grozovito silo podrl visoko, zelo močno podzidje, nad katerim imamo Ložani skladišča za drva in les, a v dolini je polomil in odnesel brv in odtrgal obsežen kos pobrežnega travnika. Pod
Ha
dobro
kakouost, ceno m težo
|e treba paziti pri hupouanju In prlmerloul milo. Hobeno milo na suetu ne doseže
•ouega
* mila
u vseh dobrih lastnostih, u tlsfotl. Izdatnosti, milobi In nizhl ceni.
Srednjim Logom je Koritnica odplavila dve brvi, ki sla za vsakdanje občevanje od ene strani potoka na drugo neob-hodno potrebni. Nižje doli je odvalila velikansko skalo, na kateri je slonela brv na poti, vodeči na občinsko planino Možnico in s tem podrla občilo, katero bo treba takoj nadomestiti.
Izpod „Učeve gore" nad rovom, ki vodi v rabeljske rudnike, je prodrl iz Okolja z nepopisno silo hudournik, ki je s kamenjem in gruščem do vrha zasul strugo, zalopnil votlino pod mostom na državni cesti, da je silovito dereča voda prekipela čez bregove in po cesti drla proti Spodnjemu Logu in skozi vas, kjer je grozivši s poplavom hišam in gospodarskim poslopjem, zbegala prestrašeno prebivalstvo. Se malo časa če bi bil ustrajal strašen naliv, pa bi se bila zgodila lahko grozna nesreča ki bi bila tem osodepolnejša vsem 1ii-šam Spodnjega Loga, ker je bil tudi hudournik Ogrejec že napolnil svojo strugo in je udiral čez bregove, silil proli hišam ter grozil s svojo strahovito silo.
Ustrahovano ljudstvo je delalo na vi' • pretege noč in dan, da bi ukrotilo dereči element in ga zajezilo v svoje meje in kolikor se je dalo, je pač za-hanilo marsikatero škodo in obvarovalo svojo obdelano zemljo, da je ni odnesel s pridelki vred ali s kamenjem zasul siloviti poplav. Zlasti se je zahvaliti napornemu trudu domačega prebivalstva, da se je vas Spodnji Log obvarovala strašne nevarnosti.
(Konec prihodnjič.)
b Iz Bovca. — V nedeljo, dne 18. sept , priredi „katoiiško pol. društvo" ob 4. uri popoldne svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz sežanskega okraja.
s Iz Zgonika. — Lepo je bilo v Zgoniku na Mali Šmaren ob sklepu sv. misijona. Bil je slovesni sprejem deklet v Marijino družbo Toliko ljudstva in tako veličastne procesije ni bilo še pri nas. Slovesnosti so se udeležile tudi Marijine družbe iz Trsta. Repentabra in Velikega Dola v velikem številu in osem preč. gg. duhovnikov.
K sv. misijonu je hodilo ljudstvo jako pridno in obilo prejemalo sv. zakramente. Srčna hvala preč. gospodom misijonarjem D. I. F. Alojziju Žužek in F. Janezu Pristov, ki so z apostolsko
Dva dijaka na stanovanje in hrano ali brez hrane sprejme poštena slovenska družina. Naslov povč naše uprav*
nIŠtVO. —-:r	... ——
švicarske pasme 16-20 mesecev starega, ki je licencovan od dop čistilne komisije za dopuščanje bikov, vkupi županstvo v Š t j a k u okr. Sežana.
gorečnostjo oznanjevali Hožjo besedo in spovedovali do pozne noči. Bog jima plačaj!
»Marijina družba", ti nežna cvetka, rasti in cveti, da bo res po besedah preč. gg. misijonarjev 8. septembra zgodovinski dan za zgoniško faro.
Iz fržiškega okraja.
tr Devin. (Zahvala.) — Povodom smrti moje nepozabne matere mi je dospelo toliko izrazov sožalja od prijateljev in znancev duhovskega in svetnega stanu, da mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Bodi Vam vsem, ki z menoj čutite to bridko izgubo, izražena tem potom iskrena zalivala. — Obenem si štejem v prijetno dolžnost zahvaliti se preč. monsign. Josipu Skočirju za obiske in tolažbo moji pok. materi za očetovsko skrb in vodstvo pogreba; hvala preč. gg. sosedoma Josipu Kosu iz Brestovice in Alojziju Pavlinu iz Mavhinj za asistenco pri sv. maši in pri pogrebu. — Presrčna hvala vsem Devincem, Medvejcem, Štivancem in drugim, ki so s tako obilno vdeležbo iskazali zadnjo čast moji pokojni materi. —
Hvala vam vsem od srca, plačilo pa od Boga!
V	Devinu, dne 14./9. 1910.
Frančišek Švara, kaplan.
Loterijske številke
10. septembra
Trst..................4>)	72	43	47 86
Hiša na prodaj.
V	Št. Ferjanu je na prodaj hiša 13’ m dolga in 5 m široka. Zraven hiše je še hlev za živino. Pod hišo je nad dve njivi zemljišča. Več se izve pri našem upravništvu.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi' svojo izvrstno
krojaško iniino
Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih.
Josip Smet,
krojač
nasproti »Šolskega Doma", GORICA (Križna ulica.)
j|
Odvetnik dr. Stanič
je, preseJivši se z Dunaja — odprl svojo pisarno v Gorici, Via Petrarka 3, I, nadstr. (pri mestnem vrtu« tik Trgovskega Doma.)
Uradne ure: 9.—12. zjutraj, 3.—6. pop. Ob nedeljah in praznikih je
pisarna zaprta.
NAZNANILO.
Naznanjam sl. občinstvu v mestu in na deželi, da mi je podelilo c. kr. namestništvo v Trstu, glasom odloka z dne 25. junija 1910, štev. (j. III. — 372. 6 zasebno koncesijo za posredovanje v vojaških zadevah.
Kdor torej potrebuje tozadevnih nasvetov, sestavljanja predpisanih prošenj na vojaške oblasti itd. itd., naj se obrne z zaupanjem na podpisanega.
Pisarna se nahaja v ulici Morelli št. 45, II. nadstr. — l’radne ure od 9.—12. dopoldne.
Marceiij Kronegger,
o. kr. domobr. evid. uadoficijal v p. (prej pri c. kr. glavarstva v Gorici .)
„SAMS0N“
se imenuje novoiznajdeno sredstvo za izboljšanje podplatov, ki naredi stare in nove podplate 4 krat trpežnejše. Za vspeh se garantira. Dobiva se povsod. Naročite za poskušnjo 5 steklenic za K 4.50, 12 steklenic K 9. Pošilja se po povzetju. Tvornica kem. izdelkov JOSIP BATIČ, Idrija (Kranjsko.)
Na Ponikvah na tolminskem je na prodaj posestvo. Redi se lahko 3 govedi in dva prešiča. Cena nizka. — Več se poizve v Podmelcu štev. 9.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. v Sorici, na sredi RaStela hiš. štv. 7.
Trgovina n« drobno in debelo.
Najceneje kupovališče uirnber«kega in drobnega blngater tkanin, prejein nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljšo Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni »enci mašne knjižic®.
Hišna obuvala za vse ielae čase.
Posebnost:
temena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na dežeh.
Ji Priporočajte med seboj
S trgovino {4
H J. Medvedi
A	ji
H Gorica M || Corso Verdi 38- M A m- Postrežba strogo A
'y solidna. rf
Kuharsko knjigo zastonj
vdobi vsakdo po poiti pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici.
ri
M*
T
L
JMa^narcilo.
,.Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo** v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4(štiri in po! od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5'4°j0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po fi"0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
Za dijake, ki se bodo kmalu povrnili
—= v goriske zavode sem ---------------
istotako tudi vsem letnim izdelkom, kakor Panama, kambrik, batist, cefir, itd., ker se kmalu skonča  	—	—	Moderno	v	novin	barvah	in	proizvodih	že	prihaja	zimsko	blago.	—=
cene izdatno znižal,
sezija.
FRANC RAVNIKAR
edini slov. trgovec z manufakturnim blagom
v RAŠTELJU štev. 16, GORIC A.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Viinpolšek v (iorici.
Tiska ,Narodna Tiskarna- (odgov. L Lukežič) v Gorici.
Priloga primorskemu Listu41 št. 37 z dne 15. septembra 1910.
Prememba občinskega volilnega in nekatere preraembe občinskega reda.
Že v 1. in 2. številki „Samo-iprave" iz leta 1910 smo poročali, da c izšla inicijativa za prcinembo občin-kcga volilnega reda iz srede novega Hoželncga zastopa.
Na predlog poslanca dr. Pettarina namreč deželni zbor proglasil, da je i! omemba občinskega reda potrebna ;iko, da se doda sedanjim volilnim raz-edom nov volilni razred na podlagi
(plošne volilne pravice; nadalje naj lude glasovanje vsekakor tajno.
Deželnemu odboru je bilo naro-:eno, naj sestavi naličen zakonski liačrf
Nadalje je deželni zboi na predlog lioslanca Mariniča, — ki je zajedno predlagal premembo občinskega volil-|ncga reda duhu časa primerno, — sklenil naročiti deželnemu odboru, naj tprejme v nov načrt volilnega reda določila, ki bi se po njih kolikor mogoče preprečilo podaljševanje poslovne dobe [tarešinstva in županstva po preteku v določenega roka. j | Imajoč pred očmi jasno naročilo deželnega zastopa, se je deželni odbor ikoj spravil na delo in je po vestnem Iroučevanju sestavil nov občinski volilni red.
Izvršuje prvo navedeni predlog poslanca dr. Pettarina, je deželni odbor dodal sedanjim trem volilnim razredom še četrtega, ki se vanj sprejmejo vse iolnoletnc osebe moškega spola, ki tJiso po posebnih določilih izvzete, ali ^.ključene od volilne pravice.
S tem bodo pritegnjeni k sodelovanju pri javni upravi tudi sloji, ki sela] nimajo pristopa k njej.
Deželni odbor je smatral potrebno, sprejeti tudi druge, modernim načelom demokratičnega duha primerne spremembe občinskega volilnega prava.
Tudi drugemu predlogu poslanca IVlariniča je deželni odbor v polni meri Radostil. Sprejel je v nov občinski volilni red t§ 40. in 41.) natančna in stroga določila, ki jim je namen pre-irečiti, da bi se poslovanje županstva Iziroma starešinstva zavlačevalo čez v določeno dobo.
Radi premembe občinskega volil-lega reda se je izkazala tudi potreba lo delni preinembi starega občinskega eda. Pri tem je imel deželni odbor pred Ičini okolščino, da se mora radi eno-itavnejšega razpravljanja starešinstve-\ih poslov in radi primernejše porazdelitve števila starešin na število vo-lilcev, sedanje število členov starešinstva nekoliko skrčiti.
V	ostalem se nam zdi primerno seznaniti javnost z obema zakonskima načrtoma, ki prideta v prihodnjem de-želnozborskem zasedanju v razpravo.
* *
*
Delna prememba občinskega reda.
Zakon z dne........
veljaven za pokneženo gro-fovino Goriško in Gradiško,
1	z v z e m š i glavno mesto G o-“ i c a, zadevajoč premembo občinskega reda.
Na predlog deželnega zbora Svoje loknežene grofovine Goriške in Gra-liške ukazujem to-le:
Člen I.
Sedanje besedilo § 14. občinskega eda, izdanega z zakonom z dne 7. iprila 1864 dež. zak. št. 8 se razve-javlja in nadomešča s sledečim:
§ 14.
Starešinstvo je sestavljeno v obrni z manj kot 100 volilcev iz S
lenov;
s 100 do 300 volilcev iz 12 členov,
„ 301	„	600	„	16	„
.. 601	„	1000	„	„	20	„
z nad	1000	„	„	24	„
Člen II.
Ta zakon stopi v veljavo zajedno zakonom z dne: . . . veljavnim za po-neženo grofovino Goriško in Gradiško vzemši glavno mesto Gorica, ki se ž i'ni izdaja nov občinski volilni red. in 5c uveljavi v vseh občinah, kjer poteče po razglasitvi tega zakona poslovna doba občinskih zastopov, in so vsled tega potrebne nove volitve.
Člen III.
Mojemu ministru notranjih stvari |e naročeno, da izvrši ta zakon.
Promomba občinskoga
Zakon z dne
volilnega roda.
ve I j a v en z a p o k n e ž e n o g r o f o v i-no Goriško in Gradiško, izvzem ši glavno mesto (iorica, k i s e ž. n j i m izdaja n o v obči n-s k i volilni red.
Na predlog deželnega zbora Svoje pokneŽene grofovine Goriške in Gradiške ukazujem to-le:
Člen I.
Občinski volilni red, ki je bil izdan z zakonom dne 7 aprila 1864. dež. zak. štev. 8. in deloma izpremenjen z zakonom z dne 30. marcija 1908 dež. zak. štev. 13 se razveljavlja. Izdaja se za občine sledeči volilni red:
so
po
PRVO POGLAVJI:.
O v o li I v i starešinstva.
O volilni pravici in izvoljivosti.
§ 1-
Volilci so avstrijski državljani, ki dopolnili 24. leto starosti in imajo j 8„ 9. in 11. posebne lastnosti, določene za vpis v volilne imenike posameznih volilnih razredov.
Volilno pravico imajo pa tudi korporacije, ustanove, društva in drugi v državi obstoječi zavodi, ako plačujejo v občini neposreden davek.
§2.
Ud volilne pravice so izvzeti:
1) osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, pod varstvom ali skrbstvom ;
2) osebe, ki vživajo stalno preskrbo radi uboštva;
3) častniki v aktivni službi in računski častniki, vštevši avditorje; vojaški zdravniki, vojaški duhovniki, kakor tudi gažisti brez činovnega razreda in končno aktivni vojaki, ki spadajo k moštvu, vštevši vojake, ki so na začasnem dopustu.
§ 3.
Od volilne pravice so izključene:
1) osebe, ki se je nad njih premoženjem razglasil konkurz, do rešitve konkurza;
2) osebe, ki niso pravočasno položile računov o poverjeni jim upravi občinskega premoženja ali premoženja občinskega zavoda.
3) osebe, ki so bile kaznovane radi hudodelstva ali radi prestopka tatvine, poneverjenja, njune deležnosti,_goljufije, Žvodstva (§§ 460., 461., 463., 512., kazenskega zakonika), ali radi dejanj, ki jih obsega § 1. zakona z dne 28. maja 1881 drž. zak. št. 47 in § 1. zakona z dne 25. maja 1883. drž. zak. št. 78. Izključitev velja pa le, dokler traja v dosego privilegijev in pravic, omenjenih v prvem odstavku § 6. zakona z dne 15. novembra 1867. drž. zak. štev. 131 nezmožnost, ki je o njej govora v 2. in 4. odstavku prej navedenega § 6.
4) osebe, ki so bile kaznovane na podlagi občega kazenskega zakonika ali drugih posebnih zakonov, ki se oodo v bodoče izdali, več kot dvakrat v zaporno kazen radi pijančevanja ali alkoholizma, za dobo 3 let po prestani kazni.
§ 4.
Voliti se mora praviloma osebno.
Juridičnc osebe volijo po osebah, ki so po veljavnih zakonskih določilih ali po štatntu poklicane jih zastopati na zunaj, ali pa po pooblaščencu, ki se izvoli iz srede zastopa, ako sestoji ta iz več oseb. Občina nima volilne pravice v svojem okolišu.
Solastniki davku podvržene nepremičnine imajo en sam glas. Ako so ti v zakonski združbi živeči zakonski, izvršuje volilno pravico zakonski mož. \ nasprotnem slučaju morajo solastniki s pooblastilom določiti izmed sebe osebo, ki naj izvršuje volilno pravico.
Volilno pravico smejo izvrševati kot zastopniki ali pooblaščenci po določilih, ki jih obsegata drugi in tretji odstavek, le avstrijski državljani, ki so dopolnili 24. leto starosti in jih v tem ne ovirajo v § 2. in 3. omenjeni razlogi, ki jih iz vzemajo ali izključujejo od volilne pravice.
§ 5.
Izvoljiva je vsaka oseba moškega spola, ki ima volilno pravico, je 24 let stara in vživa vse državljanske pravice.
§ 6.
Od izvoljivosti so izvzeti od občine plačani uradniki, sluge in drugi funk-cijonarji. dokler so v dejanski službi občine.
§ 7.
Od izvoljivosti so izključene osebe, ki so bile od svojega opravila ali javne službe odstavljene radi disciplinarnih prestopkov, napravljenih iz dobičkaželj-nosti, in sicer za dobo nepretržnih treh
lot, računajoč od dneva, ko je postala dotična disciplinarna razsodba pravo-močna.
DRUGO POGLAVJI;.
Kako se delajo priprave za volitve.
8.
Za volitev starešinstva sestavi župan dva zaznamka volilcev.
A) V prvi zaznamek se vpišejo po spodaj navedenem redu volilci, ki imajo splošne, v prvem poglavju za volilno pravico določene pogoje in sledeče posebne značaje.
1) V občino pristojni duhovniki kristjanskih veroizpovedanj, ki so stalno nameščeni v kraju kot dušni pastirji, in propovedniki (rabini) židovskih občin; nato dvorni, državni, deželni, občinski in uradniki javnih zalogov; potem častniki in vojaški funkcijonarji s častniškim naslovom, ki so stalno vpokojeni ali ki so zapustili službo in so pri tem ohranili vojaški značaj; nato službujoči kakor tudi vpokojeni vojaški funkcijonarji brez častniškega naslova, nadalje službujoči in vpokojeni vojaški uradniki, ako ne pripadajo te osebe staležu vojaškega krdela; potem osebe, ki so si pridobile akademičen naslov na državni visoki šoli; nato ravnatelji, profesorji in učitelji v občini obstoječih višjih šolskih zavodov, kakor tudi vsi učitelji v občini obstoječih ljudskih šol.
2) Za osebami, navedenimi pod točko 1. črke A se vpišejo v zaznamek volilcev v zaporedni vrsti brez ozira na pristojnost v občino davkoplačevalci, iz-vzemši pod točko I. črke A omenjene osebe, ki imajo volilno pravico ne glede na to, ali plačujejo neposreden davek
—	v navzdolnem redu po letnem znesku v občini plačanega neposrednega davka, pri čemur je navesti leten obrok neposrednega davka; osebe z enakim predpisanim davkom je vpisali po abecednem redu.
B) V drugi zaznamek volilcev se vpišejo brez ozira na pristojnost v občino, vse osebe moškega spola, ki redno bivajo v občini najmanj tri leta in ki imajo v prvem poglavju navedene splošne pogoje glede volilne pravice.
Ti volilci se vpišejo po abecednem redu.
Odsotnost iz občine zaradi vojaškega službovanja ne velja za pretrganje triletnega bivanja kakor tudi se v to triletje ne šteje bivanje v občini zaradi vojaškega službovanja.
§ 9.
Cim so sestavljeni zaznamki volilcev se ustanove štirje volilni razredi po sledečih določali:
A) Na podlagi zaznamka, navedenega v § 8. pod črko A se ustanove prvi trije volilni razredi tako, da se sestavi za vsak volilni razred, držeč se zaporedne vrste zaznamka volilcev, poseben volilni imenik, pri čemur je postopati takole:
1) Volilci, omenjeni v § 8. č. A točka I), nadalje prve tri dvanajstnike volilcev, navedenih pod drugo točko črke A § 8. tvorijo prvi volilni razred in se vpišejo v dotični imenik.
2) Štiri dvanajstinke volilcev omenjenih pod 2. točko črke A S 8., ki slede neposredno volilcem, vpisanim v imenik prvega razreda z smislu točke
1. pričujočega paragrafa, tvorijo drugi volilni razred in se vpišejo v dotični imenik.
3) Tretji volilni razred tvori zadnjih pet dvanajstink volilcev, omenjenih pod
2. točko črke A i; 8., in število volilcev, ki ostane pri delitvi z 12; nalično se sestavi dotični volilni imenik.
B) Volilci, omenjeni pod črko B !; 8. tvorijo četrti volilni razred in dotični zaznamek volilcev, ki ostane pri delitvi z 12; nalično se sestavi dotični volilni imenik za ta razred.
§ 10.
Starešine in namestniki, ki se imajo izvoliti, se razdele v enakem številu na posamezne volilne razrede.
Volilni imeniki, ki se sestavijo posebej za vsak posamezen volilni razred, se razpoložijo v občinskem uradu skozi štiri tedne vsakomur v pogled.
Razpoložitev imenikov se objavi tako. da se dotični razglas javno pribije, z opazko, da se morejo predložiti reklamacije proti volilnim imenikom v ne-prestopni dobi 4 tednov, določenih za pregledovanje imenikov.
Reklamacije morejo predložiti le volilci in se morajo izročiti pismeno županu.
Pravočasno vložene raklamacije se odpošljejo tekom treh dni okrajni politični oblasti, da o njih odloči; reklamacijam se priložijo zaznamek volilcev,
volilni imenik in vsi drugi podatki, ki so potrebni v presojanje slučaja.
Župan nima pravice uradoma popraviti zaznamka volilcev in že sestavljenih volilnih imenikov.
Okrajna politična oblast izda svojo odločbo, ki je končno veljavna, v štirinajstih dneh, in izvede v volilnih ime nikilt premembe, ki se izkažejo potrebne na podlagi njenih odločb.
V tako urejenih volilnih imenikih se ne smejo napraviti za tekočo volitev nikake premembe več.
TRETJI: POGLAVJI:.
Volitev.
S 12.
Vabilo k volitvi pribije Župan javno vsaj osem dni pred volilnim opravilom, in v dotičnem razglasu se navede kraj in dan in sc določi ura začetka in zaključka volitve in morebitne ožje volitve: ožja volitev se določi najmanj na dva dni po volitvi v prvem volilnem razredu.
Ako sc vrši volitev na več voliščih, se določi, kateri volilni komisiji gre poizvedeli in objaviti skupen izid razdeljenih volitev.
Župan vroči istočasno vsem volil-cem legitimacije, ki morajo obsegati splošne napovedbe o volitvi, ki so navedene v tem paragrafu.
§ 13.
Da se je volitev razpisala se naznani, zajedno, ko se javno razglasi, kakor predpisuje § 12., okrajni politični oblasti.
Ta oblast zamore odposlati k volitvam odposlance z naročilom, naj pazijo na to, da se vrši vse po zakonu in da se vzdržuje red in mir, iz tega pa ne smejo izvirali stroški za občinsko upravo.
§ H.
Vodstvo volilnega opravila se izroči volilnim komisijam, in se ustanovi posebna volilna komisija za vsak volilni razred, oziroma v slučaju, da se določi za en volilni razred več volišč, posebna volilna komisija za vsako volišče.
V tem slučaju se poveri eni izmed delnih volilnih komisij dotičnega volit-venega razreda, da poizve in objavi skupen izid razdeljenih volitev.
Volilne komisije sestojajo iz župana a!i njegovega namestnika, ki ga določi župan izmed členov starešinstva kot predsednika in iz četvero členov, ki jih izvoli poslujoče starešinstvo izmed volilcev dotičnega volilnega razreda.
Za vsako volilno komisijo se določi zapisnikar.
Volilni komisiji gre odločevati o tem, ali je glasovanje dopuščeno in ali so glasovi veljavni, ako:
a) nastane dvom o identiteti volilca, ki pride volil;
b) nastane dvom o veljavnosti posameznih glasov;
c) se ugovarja, predno se je dotični glas dejanski oddal, volilni pravici osebe,|ki je vpisana v volilnem imeniku, iz razloga, ker je izgubila dotična oseba potem, ko so bili volilni imeniki sestavljeni, pogoje, ki se stavijo glede volilne pravice. Komisija mora odločevati takoj in
njene odločbe so končno veljavne; komisija sklepa z relativno večino glasov ne glede na število glasovalcev. Predsednik odda svoj odločilen glas le v slučaju, da so glasovi enako razdeljeni.
8 15.
Vsak posamezen volilni razred se zbere v svrho volitve ločeno zase. in sicer najprej četrti, poleni tretji, nato drugi in končno prvi volilni razred.
Vsak volilec more izbirati izmed vseh izvoljivih členov občine, ne glede na to, kateremu volilnemu razredu pripadajo.
Volilno opravilo je javno in voli se z glasovnicami.
§ 16.
Neposredno predno prične volitev, opozori predsednik volilne komisije zbrane volilce na vsebino §§ 5., o. in 7. pričujočega volilnega reda, glede pogojev za izvoljivost, jim obrazloži, kako je postopati pri volitvi in pri štetju glasov, in jih povabi naj oddajo svoje glasove po svojem prostem prepričanju brez postranskih namenov na način, ki ga smatrajo po najboljši vesti in vednosti najprimernejšim blagru občine.
Zatem se komisija prepriča, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna.
Volitev prične s tem, da oddajo členi komisije svoje glasovnice.
Nato oddajo glasovnice volilci po vrsti kakor prihajajo volit.
S 17.
Vsak volilec. ki se predstavi, mora pokazati svojo izkaznico.
Predsednik komisije čita iz izkaznice ime volilčevo, prevzame od njega zloženo glasovnico in jo položi neodprto v volilno posodo. Kdor voli s pooblastilom, mora izročiti pooblastilo volilni komisiji.
Imena volilcev se vpišejo v glasovalni register, ki ga vodi zapisnikar, in, ako se gre za volitev s pooblastilom, se vpiše v register ime pooblaščenca in ime volilčevo, ki zanj voli. Zajedno se zaznamuje v v to določenem razpre-delu volilnega imenika zraven imena volilcev, da so se glasovnice oddale. Ta zaznamovanja vodi člen komisije.
§ 18.
Na glasovnice je napisati toliko imen, kolikor je starešin oziroma namestnikov, ki jih je voliti.
Ako vsebuje glasovnica več imen, se ne štejejo število presegajoča imena, napisana na koncu glasovnice.
Ako vsebuje glasovnica manjše število imen, je vseedno veljavna.
Ako je na glasovnici napisano ime večkrat, se šteje pri štetju glasov le enkrat.
Glasovi, ki se oddajo za osebo, ki je od izvolitve odvzeta ali izključena; glasovi, ki so vezani na pogoje ali so jim pristavljena naročila za kandidata; končno glasovi ki se iz njih ne more natančno spoznati oseba, ki ji veljajo, so neveljavne in se ne štejejo.
Prazne glasovnice so neveljavne in se ne štejejo.
§ 19.
Volitev mora praviloma končati za vsak volilni razred tekom v to določenega dne.
Oddajanje glasovnic se mora zaključiti ob določeni uri. Volilci pa, ki so prišli v volilnico, predno je potekla ura, določena za zaključek volitve, se ne morejo izključiti od glasovanja.
Ako nastopijo okoliščine, ki bi preprečile začetek, nadaljevanje ali zaključek volilnega opravila, more volilna komisija podaljšati volitev ali jo odložiti na naslednji dan.
Podaljšanje ali preložitev mora predsednik volilne komisije pravočasno javno razglasiti.
V	slučajih, ko se že pričeta volitev pretrže, mora volilna komisija zapečatiti spise in volilno posodo z glasovnicami, ki so v njej, dokler se volilno opravilo ne nadaljuje.
§ 20.
Čim so vsi navzoči volilci oddali svoje glasovnice, proglasi predsednik glasovanje zaključenim, in komisija do-žene, ali odgovarja število v glasovalnem registru vpisanih volilcev številu oddanih glasov. Nato pride k skrutiniju.
Predsednik čita glasno imena oseb, ki so vpisane na glasovnicah kot starešine, oziroma kot namestniki; ta imena mora vpisati člen komisije v glasovnik.
Glasovnik se sestavi tako, da se vpiše vanj vsakdo, ki dobi glas kot starešina oziroma kot namestnik, s polnim imenom, ki se mu pridene številka „ena“, pri drugem glasu, ki pride na isto osebo se pristavi zraven imena številka dve, nato pri tretjem glasu, številka tri itd.
Drug člen komisije vodi v svrho kontrole na isti način enak glasovnik.
§ 21.
Izid štetja glasov razglasi predsednik volilne komisije vsakega volilnega razreda takoj navzočim volilcem. Ako se vrši volitev na več voliščih, mora predsednik ob gorenji razglasitvi naznaniti, katera komisija j<; bila določena, da konštatira in objavi skupen izid razdeljenih volitev, ki se tičejo istega volilnega opravila.
S 2?
s “>
2a starešine, oziroma namestnike se smatrajo izvoljene osebe, ki so prejele absolutno večino veljavnih glasov.
Ako dobi absolutno večino glasov višje število oseb nego je število starešin, oziroma namestnikov, ki se imajo izvoliti, je smatrati za izvoljeno osebo, ki je dobila višje število glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, ki ga potegne predsednik.
Ako se ne doseže absolutna večina glasov, se vrši ožja volitev.
Ožja volitev se vrši za starešine oziroma namestnike, ki se morajo še izvoliti za starešinami in namestniki, ki so dobili absolutno večino glasov.
§ 23.
Pri ožji volitvi se morajo volilci omejiti na osebe, ki so dobile pri prvi volitvi najvišje relativno število glasov za osebami, ki so dobile absolutno večino. V ožjo volitev se sprejme dvakrat toliko oseb, kolikor je starašin, oziroma namestnikov, ki se morajo še izvoliti.
Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, ki ga potegne predsednik
volilne komisije, koga je sprejeti v ožjo volitev.
Vsak glas, ki se pri ožji volitvi odda osebi, ki ni sprejeta v ožjo volitev, je smatrati neveljavnim.
Pri ožji volitvi je smatrati za izvoljene osebe, ki dobe največ veljavnih glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, ki ga potegne predsednik komisije.
Volilci, ki pri prvi volitvi niso glasovali, niso radi tega izključeni od glasovanja pri ožji volitvi.
§ 24.
O volilnem opravilu se sklene zapisnik, ki ga podpišejo skupno z glasovalnim registrom in z glasovniki, predsednik in vsi členi komisije, kakor tudi zapisnikar.
Ako se vrši volilno opravilo na več voliščih, se odpošlje zapisnik z vsemi volilnimi spisi predsedniku komisije, ki mu je bilo naloženo, da konštatira in objavi skupen izid razdeljenih volitev.
O skupnem izidu se spiše poseben zapisnik po gorenjih navodilih, in predsednik komisije objavi skupen izid volitev takoj ustno in potem z javnim razglasom.
Ako niso volilni spisi podpisani od vseh čjenov volilne komisije, se mora navesti vzrok v volilnem zapisniku.
§ 25.
Zapisnike in volilne spise sprejme v varstvo župan, ki mora, čim konča volitev v vseh volilnih razredih, naznaniti izid volitev okrajni politični oblasti in deželnemu odboru.
§ 26.
Ako se pri volitvi izbere oseba, ki ni izvoljiva, ali ki uveljavi postaven razlog, ki jo izvzema od izvolitve, stopi na njeno mesto ket starešina, oziroma namestnik, oseba, ki je prejela v do-tičnem volilnem razredu po starešinah, oziroma po namestnikih najvišje število glasov.
Isto velja, ako se izvoljenec brez postavnoga razloga brani sprejeti izvolitev; pri tem ni prejudicirana globa, ki se ima naložiti v smislu občinskega reda.
§ 27.
.Ako je kdo že izvoljen kot starešina v enem volilnem razredu, se ne štejejo glasovi, ki bi se morebiti oddali zanj v volilnih razredih, ki volijo pozneje.
Ako se pa izvoli za starešino v volilnem razredu, ki voli pozneje, oseba, ki je že bila izvoljena za namestnika, v volilnem razredu, ki je volil prej, je njena izvolitev za starešino veljavna, in stopi na njeno mesto kot namestnik, kdor je v dotičnem volilnem razredu prejel po njej najvišje število glasov.
§ 28.
Volilno opravilo more izpodbijati vsak volilec radi nezakonitosti, ki so se izvršile pri volilnem postopanju (§ 12—27), ako bi mogle zatrjevane nepravilnosti spraviti v dvom izid volitve.
Isiotako more vsak volilec zahtevati, da se razveljavi izvolitev oseb, ki jim manjkajo pogoji za izvoljivost, oziroma, ki so izvzete ali izključene od izvoljivosti.
V	obeh slučajih se morajo predložiti utoki v osmih dneh, računajoč od naslednjega dne po izvolitvi, županstvu, ki jih predloži v treh dneh potom okrajne politične oblasti c. kr. namestništvu, da o njih odloči.
Namestništvena odločba je končno veljavna.
Ako namestništvo odloči, da se mora na utok, predložen v smisiu prvega odstavka tega paragrafa, vse volilno opravilo razveljaviti mora razpu-pustiti občinski zastop in poskrbeti v smislu občinskega reda z dne 7. 4. 1864. dež. zak. štev. 8. sporazumno z deželnim odborom za začasno opravljanje občinskih poslov in za to, da se brez odioga razpišejo nove volitve.
Ako namestništvo na predložene utoke razveljavi izvolitev oseb, ki nimajo pogojev za izvoljivost, oziroma, ki so izvzete ali izključene od izvoljivosti, mora imenovati osebe, ki jih je namesto njih smatrati za izvoljene v smislu $ 26.
§ 29.
Ako se izvoljene osebe, ki jim manjkajo splošni pogoji za izvoljivost, oziroma, ki so izvzete ali izključene od izvoljivosti, ne da bi se bila izvolitev izpodbijala pravočasno v smislu drugega odstavka § 28, je dolžna okrajna politična oblast uradno drazveljaviti volitev in imenovati osebe, ki jih je namesto njih v smislu § 26. smatrati za izvoljene.
Te vrste odločbe pa mora izdati okrajna politična oblast v osmih dneh,
računajoč od dneva, sledečega dnevu, ko ji je bil naznanjen izid volitve (§ 25.) oziroma, ako so bili predloženi utoki v smislu prvega odstavka § 28, tekom osmih dni, računajoč od dneva, sledečega dnevu, ko se je vročila okrajni politični oblasti dotična odločba c. kr. namestništva; pozneje izdane odločbe niso veljavne.
Proti takim odločbam morejo osebe, ki se je njih izvolitev razveljavila podati utok na c. kr. namestništvo tekom 14 dni, računajoč od dneva po vročitvi dotičnega odloka; namestništvo odloči končno — veljavno.
ČETRTO POGLAVJE.
Volitev Županstva.
§ 30.
Vse Člene novoizvoljenega starešinstva skliče po letih najstarejši starešina s posebnim povabilom k ustanovni seji, da izvolijo župana in podžupane.
Ta seja se napove v 14 dneh po pravomočnosti volilnega opravila v smislu tretjega poglavja.
Na vabilu se navedeta dan in ura
seje.
Sklicanje ustanovne seje novoizvoljenega starešinstva se objavi z razglasom, ki se javno pribije.
Dolžnost starešin je, se odzvati vabilu, da se riaj udeleže ustanovne seje; kdor bi sploh ne prišel ali se odstranil, predno se dovrši volitev, ne da bi s tehtnimi razlogi opravičil svoje odsotnosti ali svoje odstranitve, zapade globi, ki jo zamore starešinstvo z večino glasov pri seji navzočih starešin odmeriti do zneska 100 kron.
Proti naložitvi globe se more položili utok na okrajno politično oblast v treh dneh po vročitvi dotičnega odloka.
Zneski teh glob, ki jih iztirja okrajna politična oblast, čim so postali dotični odloki pravomočni, se stekajo v občinski ubožki zalog.
Ako seja ob prvem sklicanju ni sklepčna, se skliče na isti način v naslednjih 14 dneh druga seja; ako je tudi drugo sklicanje brezuspešno, se skliče v gorenjem roku tretjič ustanovna starešinstvena seja, in sc postopa proti zamudnim členom starešinstva v smislu določil pričujočega paragrafa.
Ako je tudi tretje sklicanje zaman, razpusti c. kr. namestništvo občinski zastop in poskrbi v smislu § 96. občinskega reda sporazumno z deželnim odborom za začasno opravljanje občinskih poslov, kakor tudi za to, da se brez odloga razpišejo nove volitve.
Ako najstarejši člen starešinstva ne sklicuje redno starešinstva v ustanovno sejo, odredi okrajna politična oblast drugega člena novoizvoljenega starešinstva, naj prevzame njegove posle.
§ 31.
Okrajna politična oblast je pooblaščena odrediti k ustanovni stare-šinstveni seji svojega zastopnika, ki pazi na to, da se postopa zakonito; ii. tega pa ne smejo izvirati stroški za občinsko upravo.
V	gorenji namen mora biti -okrajna politična oblast pravočasno obveščena o dnevu in uri, ko je seja sklicana.
§ 32.
Najstarejši člen novoizvoljenega starešinstva, oziroma starešina, ki se namesto njega odredi v smislu zadnjega odstavka § 30. vodi volitev kot predsednik in pritegne dva druga navzoča člena starešinstva.
§ 33.
Kot členi županstva zamorejo biti izvoljeni le efektivni starešine.
Izvzeti so:
1) aktivni, dvorni, državni in deželni uradniki in sluge, nadalje uradniki in sluge javnih zalogov;
2) dušni pastirji vseh veroizpove-dovanj;
3) osebe, ki ne prebivajo v občini;
4) osebe, ki so bile odstavljene po določilih občinskega reda od svoje službe kot členi županstva, za dobo treh let po odstavitvi.
Osebe, ki so si v sorodstvu in
svaštvu v prvem in drugem kolenu, ne morejo biti ob enem členi županstva.
§ 34.
Za veljavnost izvolitve morajo biti pri ustanovni seji ob prvem sklicanju najmanj tri četrtine vseh členov starešinstva navzoče; pri seji ob drugem ali tretjem sklicanju pa zadostuje, da je navzoča polovica starešin. Izvolitev se izvrši v obeh slučajih z absolutno večino glasov navzočih starešin.
Volitev je tajna; voli se z glasovnicami.
§ 35.
Pred vsem je izvoliti župana. Ako se pri prvi volitvi ne doseže potrebna
obsolutna večina glasov, se preide k ožji volitvi.
Pri ožji volitvi se morajo volilci omejiti na osebi, ki sta prejeli pri prvi volitvi najvišje relativno število glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, — ki ga potegne predsednik — koga je sprejeti v ožjo volitev.
Vsak glas, ki se odda pri drugi volitvi osebi, ki ni sprejeta v ožjo volitev, je neveljaven.
Ako so pri ožji volitvi glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, ki ga potegne predsednik.
§36.
Um je župan izvoljen, se volijo podžupani.
Na glasovnice je napisati toliko imen, kolikor je podžupanov, ki jih je voliti. Čezštevilna imena, napisana na koncu glasovnice, ne pridejo v poštev.
Ako se za eno ali drugo podžu-panskih mest ne doseže absolutna večina glasov, se preide k ožji volitvi.
Ožja volitev se vrši za podžupane ki so dobili nadpolovično večino glasov v ožjo volitev se sprejmejo starešine, ki so prejeli najvišje relativno število glasov po starešinah, ki so že izvoljeni podžupani, in sicer v dvakrat večjem številu nego je podžupanov, ki se imajo še izvoliti.
V ostalem veljajo nalična določila § 35.'
§ 37.
Ako se izvoli podžupanom oseba, ki je z županom v prvem ali drugem kolenu v sorodstvu ali svaštvu, se mora vršiti za podžupansko mesto, ki se iz tega razloga izprazni, nova volitev.
Ako se izvolijo za podžupane dve ali več oseb, ki so med seboj v sorodstvu ali svaštvu v prvem ali drugem kolenu, je smatrati za izvoljeno osebo, ki je prejela največ glasov, in, ako so glasovi enako razdeljeni, osebo, ki jo odloči po predsedniku potegnjeni žreb. i'
Za še nezasedena mesta se vrši nova volitev.
§ 38.
O volitvi županstva je spisati za-i pisnik, ki ga podpišejo predsednik in f vsi pri volitvi navzoči členi starešinstva.
Ako se člen starešinstva brani podpisati zapisnik, se to zaznamuje v zapisniku, in se navedejo razlogi.
Zapisnik se shrani z vsemi spisi vred, ki se tiče jo volitve, v občinskem arhivu; poprej še pa se mora odposla/i prepis okrajni politični oblasti in de želnemu odboru.
§ 39.
Določila §§ 30.—38. se uporabijo tudi, ako se morajo tekom poslovne dobe občinskega zastopa zasesti županovo mesto ali pa eno ali več podžu-panskih mest, pri čemur ostanejo ostali podžupani v svojih službah.
V prvem slučaju skliče volilno sejo zakoniti za namestnik župana, v drugem slučaju pa župan.
Povišanje člena županstva iz nižje v višjo vrsto, ali podžupana v župana je dopuščeno le potom volitve v smislu določil pričujočega zakona.
V slučaju nadomestnih volitev za županstvo velja razlog, ki izvzema od izvoljivosti radi sorodstva ali svaštva. le za novoizvoljene in ne tudi za člen-' županstva, ki so že v svojih službah.
PETO POGLAVJE.
§ 40.
Župan je dolžan’pripraviti vse potrebno za volitve in pričeti z volilnim postopanjem v smislu drugega in tretjega poglavja pričujočega zakona pravočasno, in sicer tako, da se novo starešinstvo, ako le mogoče ustano\i istočasno, ko poteče poslovna dobi starega starešinstva.
§ 41.
Ako bi se to po krivdi županovi zanemarilo, in bi se poslovna doba starega starešinstva nezakonito zavlačevala, poveri okrajna politična oblast posle, ki pristojajo županu v smislu drugega in tretjega poglavja pričujočega zakona, drugemu členu starega župan-] stva in, ako bi to ne imelo uspeha, drugemu členu starega starešinstva.
Člen II.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem. ko se razglasi, in se uveljavi za vse občinske volitve, ki se bodo po njega razglasitvi izkazale potrebne vsled tega, ker poteče poslovna doba občinskih zastopov.
Ako se je ob razglasitvi tega za j kona že uvedlo volilno postopanje poj prej veljavnih zakonih, se postopanje! razveljavi, in volilno opravilo se zopttj prične po določilih tega zakona.
Člen lil.
Mojemu ministru notranjih stvari je naročeno, da izvrši ta zakon.