Posamezna Številka stane 20 vinarie«.
.	Maribor, S* oktobra 1910.
MALE N0YICE
Uhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 v. — Po pošti se list ne pošilja
Umetniki in politika. |j§j
V 'starih fevdalnih. Časih so bili mnenja, da politicar mora biti vsaj grof ali baron. V dobi liberalnega buržoazijstva so se' vodilni politiki rekrutirali največ iz stanu advokatov, v demokratični Franciji je politika postala domena časnikarjev im tam ni nič čudnega, da je nekdo danes časnikar, jutri minister in, ko odstopi, se vrne k svojemu J.istu čakajoč, da se mu kje drugje odpre pot v aktivno politiko.' Vedno pa je vladalo mnenje, da umetniki niso za visoko politiko. Reklo se je, da so preveč nepraktični, sanjavi in ne vem še/kaj. Sedanja svetovna revolucija je pometla tudi s temi nazori in zlasti v novih državah vrgla na površje vodilne politike pisatelje in umetnike svetovne slave. Predsednik poljske republike-je. Paderewski, pianist svetovne Slave, ki si je z igranjem na klavirju pridobil v Ameriki mnogo slave in denarja in postal dober oseben i prijatelj Wilson a. A'se, če tudi je po poklicu godec, obnaša dobro ih je zelo priljubljen pri vseh strankah. In vendar je mož ži\el vedno daleč od domovine in sé' ni preje nikdar pečal Stj obtrko. Se bolj zanimivo je, da je pri Cehih poslal .načelnik"generalnega štaba pesnik .Macbar, M je bil pred vojsko znan i_e, kot pisatelj v skrajno proticeV-kveni smeri in je spisal „■ Rim ‘-.an.,, Magdaleno“, >ki sta vzbudila toliko odpora, pri katoličanih.
Kot karikatura k takim pojavom je sedaj pustolovščina đ’Anniuizijeva. Mož je bil preje znan kot pisatelj irazerskih povesti in dram ter patetičnih deklamacij. Predniki so mu doma iz Galicije, iz znane rabinske rodbine Rappapohtev. Za svojega pobočnika si je izbral drugega slavnega laškega romanopisca Sem .Benellija, tudi Juda. Ravno smo zvedeli, da jim je prišel na pomoč , še znani ustanovitelj „futurizma“ v slovstvu, Marinetti. Potemtakem bo na Reki zbrana ..kmalu vsa laška slavna -pisateljska družba..
Mi SHS-arji sčveda še nismo tako moderni in ne vem, kolikokrat'se bo morala še zemlja zavrteti okrog svoje Osi, preden bomo na primer čitali, da je postal Vladimir Levstik minister vojne, Albrecht Fran minister ’kraljevega .dvora ali kaj podobnega,
Beseda o šolskih sestrah.
■ Na nepristranskega človeka; so napravili ti na-path na šolske sestre vtis,' da tukaj ne gre toliko za učiteljišče, kakor z,a boj zoper samostane. Slednjič i-■ma tudi v kulturnih vprašanjih vsakdo svoje mnenje in mi no moremo nič zato, ako temu ali Onemu doktorju nune niso- simpatične. Toda ako hoče porab 'ti zadevo kot bojni klic h kulturnemu boju, kakor so to nedvomno napadi na šolske sestre, mora vsak razsoden človek odločno oporekati. Verska vprašanja sega-
jo globoko v temelj države in vezi socijalnega reda in sedaj, ko imamo te temelje še tako negotove in .veži tako rahle, je naravnost zločin nad našo državo, ako hoče kdo zavihteti krvavo sekiro kulturnega boja.
Mi smo prvi, ako je treba ostro in brezobzlr no bičati narodne pomanjkljivosti tudi na cerkvenem 'polju in bili bi prvi, ki bi nastopili zoper nemškuta-rije šolskih sester, ako bi bilo potrebno. Pri nas ni potreba, da zaori od zunaj klic po čiščenju, izvršili smo, kar je bilo potreba sami, brez pomoči in pritiska od zunaj.j Hvala Bogu pa, da! pri šolskih sestrah . ni bilo potreba nobenega narodnega čiščenja. Pravite, da se med učiteljicami na pripravnici nahajajo cedo Namke. Res*je! Med učiteljicami ste sledeči Nemki: 1. Norberta May je1 po očetu Nemka, a zna tako dobro slovenski, da je letos sestavila slovensko izvestje in je najboljša učiteljica slov. “slovnice. 2. j Raphaela Egger je trda Nemka, a izvanredna slika-I ri ca, ki j e? štiri leta študirala slikarsko akademijo v j Monakovem in prvovrstna učiteljica risarstva. ,Tudi j marsikje drugjb bo treba, v naši državi nastaviti tu-j jerodno osebe. Daj Bog, dav bi bile vsej tako strokov-‘ no sposobne, kakor sta te dve
Pravite, da je zstvod neinškutarski ,ih' se vzgaja v njem v nemškutarskem duhu. Pred sabo imamo akte, ki predstavljajo boj za slovenski poduk pri šolskih sestrah od leta 1896/ do 1914 in ki bodo enkrat ' iep prispevek k naši kulturni, zgodovini. Učiteljišče je .ustanovila sestra Angelina Križanič, sestra rodoljubnega in blagega kanonika. Križaniča. Vi prošnji za dovoljenje je navedla slovenski učni jezik, njen brat j , ji je pa svetoval, naj prosi za dovoljenje, da sme odpreti šolo z nemškim jezikom, ker drugače ne bo do-I. bila dovoljenja. Tako' se je ustanovil zavod z nemškim učnim jezikom v zaupanju, da bodo zamogle polagoma vtihotapiti slovenščino. Boj za «slovenščino se vleče potem kot rudeča nit skozi celo zgodovino zavo-. j da. Po Angelini je bila ravnateljica sestra Flucher. r Leopoldina’, .doma od sv. Kungote, rodom Slovenka. Ta je šla celo osebno v zadevi slovenskega učnega jezika k Claryju) v Gradec., imela nastope prig drugih oblastih, ker ni mogla postavnim potom doseči razširjanja Slovenščine čez drugi razred, je kar sama na lastno pest otvorila tretji razred slovenske vadnice, kar je pa potem na povelje vlade morala zopet zapreti. Stala je neprenehoma pod grožnjo,/da ji vla-! da zapre dva s težavo! priborjena razreda im tako o-! ropa slovenske. ob oke Maribora edinega kotička, kjer. j 'so v šoli mogli slišati nekaj poduka v materinem je-! ziku.
Šolske sestre bi v tem tihem a- vstrajnem boju lahko nastopale veliko bolj odločno, ako bi vsled pomanjkanja učnih moči ne bile odvisne od vladine prizanesli ivosti.Tod a neprenehoma so;/pulili iz materine hiše v Mariboru najboljše učne močiy za druge ogrožene kraje: za Ciril-Metodove šole na Koroškem, mo-
S, Ki jjj Z. vabi jutri ob pol 8. uri zvečer k predavanju v Klošarski ulici Predava dr. Slavič.
rale so pošiljati učiteljice v Tomaj, Trst, .v Ameriko, i •v Aleksandrijo, v Dalmacijo in Hercegovino, tako; so si morale pomagati doma z malimi, deloma neizpra-šanimi učnimi močmi in vsled tega niso mogle še krepkeje nastopati proti vladi.
Protidržavne razmere v delavnici južne železnice.
Po vseli listih se drega ter \ opozarja našo višjo oblast ha veleizdajalske in za nas Slovence neznosne razmere v delavnici južne železnice, a vse zaman j, povsod,samo gluha ušesa, kakor da bi bili naši opomini, in dokazana razkritja le gola laž ah brezpomembne malenkosti. Naša vlada je vendar zaukazala ter proglasila slovenščino za uradni jezik po vsej Sloveniji. Za ta ukaz, za katerega udejstvitev se poteguje povsod, se pri nas v delavnici nikdo niti ne zmeni-. Ustmeni razglasi na vse delavstvo brez izjemo na narodnost so — nemški!’ Ce se drznemo mi Slovenci opozoriti naše, predstojnike, naj nam vendar svoje ukaze in želje raztolmačijo v naši materinščini nas poženejo s surovo predrznim izgovorom, češ: „Windisch können wir nicht“. Pa bi morda kedo u-govarjal: Kaj pa, ali g. načelnik ne more odpomoči v tem oziru in dati Slovencem dolžne jim pravice? Ah, to pač je pri tem gospodu izključeno, ker je sam general nemškutarjev. Slovenski delavci so zanj ie ničvredni predmet prezira, da — zaničevanja! Na odločnd zahtevo Slovencev so nam poslali nekaj slovenskih uradnikov, da bi nadomestili nemške. Te je g. načelnik porinil.samooblastveno v računsko pisarno,, ker se boji, da: bi ti Slovenci, ako bi bili v drugih oddelkih, preveč videli in bi jim začela presedati vsa vsenemška sršenova gnezda n. pr. pri g. Sie-berju. Kako se ravno v pisarni' Sieberja govori pro-tidržavno, ti) menda slovenskim uradnikom ni niti akiano:• Pa Če pà še‘ že ne upajo"ali ne'morejo naši. zavedni gospodje v razne'po prusko nemške, doslej skrbno prikrivane kote delavnice južne železnice, naj bi pokukala v ta strupeno kačja gnezda naša policija ah detektivi, Ako bi policija vsaj enkrat odprla vrata v uradniške prostore delavnice, bi še iamkaj zapazila.ljudi, ki so že davno^ izgnani iz Jugoslavije iu uradno odločeni za na pot v Avstrijo, kakor: Mussnig, Tschmagg, Dornkeim in drugi. Kaj dela pri nas gospica Heinova ? Njen oče je že davno izgnan preko naše meje, njej pa se še vedno izplačuje jugoslovanski denar, da lahko zabavlja dobro plačano proti naši državi. In g. Lovec, ki špionira pri nas SlovencTh in nosi svojo Iažnjivo špijonažo na u-ho g. Sieberju. Ah take pisarniške moči ne bi mogli izgnati, pa vsaj premestiti v otroški vrtec ali v prvi razred ljudske šole, kjer se tožari? To je samo zopet nekaj odrezkov od vsenemške zastave, ki vihra še vedno mogočno na naši delavnici, i katere se pa ne upa nikdo odstraniti, kljub dejstvu, da se obračamo skoro vsak teden/na višjo oblast in jo prosimo in rotimo, ,naj nam vendar odpomore. Opozarjamo pa že naprej za naše neznosne razmere odgovorno oblast, ako bo nas še nekaj časa mazala s potrpljenjem, si bomo mi slovenski delavci pomogli sami, pa ne s pisanjem in jezikom, ampak s — pestjoùn silo! To je mnenje in sklep vseh zavedno slovenskih uradnikov in delavcev delavnice južne železnice.
Razne novice.
Prestolonaslednik Aleksander je poklical dne 30. septembra k sebi Stojana Protiča in mu poveril sestavo vlade. Protič se je podvrgel nalogi in obljubil. da ali bo sestavil vlado tekom 48 ur ali pa se odreče temu mandatu. Protič.je pričel takoj s konferen-
cami z vodji raznih parlamentarnih strank, osobito .opozicije. Protič se bo potrudil, da sestavi koncentracijski kabinet.
Bančni uradniki in tramvajski uslužbenci v Zagrebu še vedno stavkajo. Stavka stavcev in tiskarjev se je že včeraj končala, ker so tiskarne tipografom ugodile. Tedenske plače so se jim zvišale za 120 K.
Z novim letom pridejo v promet nove poštne znamke.
Reška Inka je popolnoma blokirana od morske strani. Vse zveze so pretrgane, časopisi ne prihajajo več na Reko. Meje proti Hrvatski so tudi zaprte. Med vojaštvom D’Annunzia se je pojavilo republikansko gibanje.
Ker je dobila Nittijeva' vlada v Rimu zaupnico z 208 glasovi proti 148, so sklicali reški italjanaši zborovanje, iz katerega se je razvil protestni sprevod, v katerem so stopali vojaki, častniki, legijonarji, i otroci in dekleta., Demonstrante je nagovoril D’An-uunzio, ki je bil od demonstrantov burno pozdravljen in je med drugim smešenjem vlade izjavil: „Reka ah smrt!“ Ljudje so trdili, da je klobasaril g. Gabriele svoj govor na demonstrante v pijanosti.
Arditi na Reki napadajo vse one, ki morajo po noči na ulico, da jim pogledajo v žepe. Ne prizanašajo ne Jugoslovanom niti Italijanom, samo da kradejo ali bolje — ropajo.
Oče reškega župana in renegata dr. Vio, advokat dr.'Vio, ki je pa Hrvat po, rojstvu in prepričanju, je moral z ostalimi svojimi Sinovi pobegniti iz Reke, kjer župani njegov sin, in se preseliti v Zagreb.
V	Italiji so mnenja,1 da bodo dobili pri prihodnjih volitvah 25. novembra sieijalisti večino. Ako se to domnevanje uresniči, bo Turati ministrski predsednik.
D’Annunzio zahteva toliko od Nittija, da je njegov odstop gotov. Po Nittijevem padcu pa bi zamogla izbruhniti v Italiji revölucija, /ker je že Italija_.vs.a preprežena in omrežena z boljševizmom.
Svet petorice v Parizu je sklenil, poslati Nemčiji zadnjo noto, da izprazni baltiške province. Ce nemškai vlada ne bi nastopila proti lastnem generalu von Golz, bodo odredili v Parizu: 1. Ustavi se takoj uvoz prehrane in surovin v Nemčijo. 2. Ustavijo se z Nemčijo vsa financijalna pogajanja, ki so v teku glede kreditnih dovoljenj.
Finančni načrt dr. ’ Schumpetra za Avstrijo predpisuje oddajo premoženja do 85%. Tudi monopolni izdelki se bodo Vj Avstriji močno podražili.
V	tajnem arhivu zunanjega ministrstva ,na Dunaju so odkrili doslej prikrito pogodbo med črnogorskim Nikitom in Avstrijo. Nikita je prejemal že pred vojno od rajne Avstrije velike svote denarja, med vojno so mu pa nakazali 5 milijonov kron takoj po vojni napovedi Srbije z namenom,) da bi naj on oviral velikosrbsko misel, ki je bila za Črno goro ravno tako nevarna kot za Avstrijo. Nikita je bil pač avstrijski mešetar.
Na Češkem se močno širi .brezverstvo in odpadi od katoliške cerkve. Središče in duša vsèga tega brezverskega gibanja so sokolske ter socijalistične organizacije.
Zdravstveno stanje predsednika Wilsona se je tako poslabšalo, da mora popolnoma mirovati in ne bo smel in mogel opravljati državnih poslov še več tednov.
Omami „Marburgariei“ v slovo. Z zadnjim dnem v mesecu se odpuščajo navadno uradniki, hlap-. ei, dekle in tudi — časniki, kakor n. pr. naša Mar^ burgarica, ki je;v svoji zadnji številki z datumom od 1. oktobra izustila svoj zadnji in poslednji — predsmrtni — labudji glas. No, moj Bog, ako že ima člo’ vek enkrat šest križev preko pleč in hrbta,potem pač tudi zasluži kot v domači hiši. O mrtvih naj se govo-
ri samo dobro, nam veleva star pregovor, radi tega ne bomo ogrevali prežalostnih spominov,: katere nam vzbuja smrt pokojne Marburgarice.. Želimo in svetujemo jej, iiaj si da izklesati na svoj nagrobnik na-’ pis: Viel Feind und wenig Ehr’! Saj tako je, bilo v. življenju Marburgarice in bo ostalo še- nekaj., časa - po njeni smrti, dokler -ne bodo pozabili naši potomci, da je. gonila omamica Marburgarica osvoboditelje Slovenije na nemšlco sramotilen kamen, jih tirala v ječe., kjer so vzdihovali po nedolžnem. Kar je bilo, je bilo, borno pozabili in danes ob krsti Marburgarice pa nam •prihajajo res iz srca krščanske besede: Bog jej daj večni mir in, pokoj! Večne luči pa ne rabi'v večnem grobu ! Njeni naslednici piv stiskamo roko v pozdrav in naše prijateljstvo do nje bomo:ohranili, ako bo res ta list v čast naši državi in nam ne. bo napadal po vzgledu njegove prednice — krščanske vere. Na versko in jugoslovansko zavedni podlagi pozdravljena nova Marburgarica !
Tašča in snaha. Pri Kralikovih je bilo ženito-vanje, v hišo sd! dobili mlade, včeraj je, stara „Marburgarica“ izročila -gospodinjstvo snahi. Pravijo, da so bile nesrečne špekulacije, nastal je velik1 dolg in slednjič ni bilo pomoči, kakor vzeti v hišo bogato snaho.. Stara Marburgarica je bila nekoliko ginjena, poslavljala se je oči vidno s težkim srcem, verjamemo, da bi bila rada še dolgo gospodi n j ala, a ta presneti dolg! Kdo bi pa tudi mislil, da šef bo. tako zasuknilo. Zatrjevala je, da ni sama nič kriva ponesrečenih špekulacij,, samo njen stari. A sedaj ne pomaga nobeno izgovarjanje, umakniti se je morala v kotiček. Sosedje, ki so" jo poznali, so ji privoščili iz,srca, ker Je delala v sosesčim večen prepir fin je bilo ž njo vsako shajanje nemogoče. Snaha je nastopila prvič lopo skromno,^ pohlevno, imela je prijazne,besede za vse, na ustnicah se ji je zibal samozadovoljen smehljaj. Samo za staro taščo ni imela prijazne besede. Kako se bo obnašala, pokaže bodočnost. Mi želimo samo. da bi ne bila več v hiši večnega ravsa in kav-sa in da bi bilo mogoče živeti kot z dobrimi, krščanskimi sosedi. Mlada sta se poročila samo Čivilfto* brSz cerkvenega blagoslova.
Na magistratu ne razumejo slovenski. Prišel je na magistrat v torek dne 30. septembra Slapernik A-Jojz iz Jarenine radi delavske knjižice. Stopil je v u-radni prostor, tam so bile uradnice, ki so vse govorile nemški. .Vprašal jili. je slovensko, kateri gospod i-ma to zadevo, a ga niso mogle ali niso hotele razumeti, ter ni dobil nobenega pojasnila. Nato je stopil sam k nekemu uradniku, ki se je mu zdel pravi, ter ga nagovoril lepo pohlevno po slovensko. Dobil je odgovor: „Ich habe keine Zeit“ (nimam časa), ter ničesar več. Ko je pa pričel govoriti nemško, je dobil takoj zaželjeno pojasnilo. Zahtevamo, da se ta zadeva vestno preišče. Priča je zgoraj! imenovani. Mi imamo torej prav, če trdimo, da se na magistratu uraduje v nemščini in) da naš človek v slovenskem jeziku ne more opraviti svoje zadeve. \
Kaj pa zopet Ju? ;Po Mariboru krožijo govorice na kak čuden način pride Pfeilerjeva banka do uradnih prostorov Anglo-banke v Wögererjevi hiši, na voglu Gosposke in Grajske ulice. Nam se ne gre ne za Pleiferjevo in ne za Anglo-banko, a način, kako se postopa v Mariboru, pa je velezanimiv. Ce bo treba. bomo podrobneje poročali.
Našim trgovcem se nujno priporoča, da nastavljajo v svojih trgovinah slovenščine popolnoma zmožne prodajalce in prodajalke. V nekaterih trgovinah ‘slišiš lomiti tako slovenščino, da ti postaje hudo, a vrhutega pa še čitaš z obraza, da se le s zaničevanjem poslužuje našega jezika. Nedavno je trdilo tako naduto revče z vso resnobo, da se inteligenten človek sploh ne more posluževati tega ubogega jezika. Dovolj imamo trgovskega naraščaja, da lahko tu v Mariboru zasedejo1 vsa mesta. Slovenski trgovski po-
j močniki, vi pa se trdno združite, ; da si priborite pravice, katere vam gredo na^ lastni zemlji!
Restavracija na mariborskem glavnem kolodvoru. Marsikdo mora misliti, da vojake v Jugoslaviji j spoštujejo, tako kakor so jih v stari Avstriji. Zalibog to danes ni res. Kljub dejstvu, da je mogoče vzdrževati samo z vojaško pomočjo javni red, da gredo lahko pošteni ljudje brezskrbno po trudapolnem delu k počitku ter so varni življenja in imetja, se vojaštvo po nekaterih mestih vedno zapostavlja in prezira. To je opaziti pri vseh nemštvu prijaznih ljudeh, osobito pa pri naših Nemcih. Tem ljudem je jugoslovansko vojaštvo trn v peti, 5ker oni želijo videti nered gn ne-varnost v državi, kar bi zamoglo le njim pomagati do prejšne veljave in moči. Zato obrekujejo in sramotijo naše vojaštvo na vse mogoče načine ter mu skušajo odvzeti vso zaupanje ljudstva. In vedno se še trpi te.vrste ljudi na mestih, kjer odjedajo kruh o-yvhtiv katere sovražijo in zaničujejo iz vse duše, čeravno, jim niso storili nobene krivice. Našp, kolodvorska restavracija je gotsvo takšno gnezdo. Vse boljše restavracije'na kolodvorih So,bile do državnega preobrata zasedene po Nemcih. Tako je na mariborskem kolodvoru še danes. Se danes si mora jugoslovanski vojak pustiti dopasti, da ga restavracijski strežniki prezirajo iri ga pustijo čakati do zadnjega, če je bil tudi prvi tam, ali pa mu sploh ne postrežejo, če ne naroči v blaženi nemščini. Svojo nemško pokolenje pa hočejo ti ljudje kazati tudi v svoji narodni noši in to gotovo tudi z izzivalnim namenom. Ali res ni dobiti sposobnih ljudi med Slovenci, ki bi bili vredni, da nadomestijo tega restavraterja? S tem bi prišli tudi slovenski uslužbenci in strežniki na boljša mesta, ko jih je vendar sedaj toliko brez službe. Kaj pomagajo slovenski napisi, ako pa ostane drugo vse pri starem — nemškem. \
Iz delavnice, južne železnice. Radi raznih pritožb slovenskih železničarjev, ki so se potom Jugoslovanske Strokovne Zveze poslale na vlado, radi nevzdržnih razmer v tukajšnji delavnici in vsled pristranskega postopanja načelnika, se. je umilila pretekli teden posebna komisija, da bil se natančneje informirala o razmerah v delavnici. A navzlic temu, da so bile pritožbe upravičene, posebno Še kar se tiče načelnika, ni bilo skoraj nič ukrenjeno za zboljšanje razmer. Obratno nadzorništvo v Ljubljani je še celo po inženirju Sega izreklo načelniku pohvalo, najbrže za to, da je zmerjal narodno zavedne železničarje s: klerikalci i* denuncijanti in ker se je izjavil, da žvižga na Jugoslavijo. Vprašamo pa slovenske železničarje, ki smo tudi člani „Zveze jugosl. železničarjev“ zakaj ni nastopila solidarno z JSZ v tem slučaju? Ali misli morda „Zveza“ izreči g. načelnika še pohvalo za njegovo pristransko in tudi protinarodno delovanje.
Vprašanje na aprovizacijo Krčevine: Od več mestnih javnih nastavljeneev smo dobili sledeče poročilo: Zadnji čas je bilo naznanjeno, da vsi stanujoči v Mariboru in okolici dobijo 1 kg sladkorja za vkuhavanje sadja. Vprašamo: kje vendar je sladkor za občino Krčevino, zakaj ravno mi, ki moramo stanovati izven mesta, ker v mestu ni dobiti stanovanj, zategadelj smo vedno zadnji pri razdelitvi sladkorja? Nadalje vprašamo tudi, zakaj brezmejno prikrajšanje, ker hočejo navno nas odpraviti samo z pol kg, medtem ko mestni prebivalci dobivajo na osebo mesečno celi kg sladkorja. In ravno pri tej naši neznosni draginji in pri težki odgovornosti nočnih služb, si ubogi služabnik ne more privoščiti ene črne „čorbe“. — Mi .apeliramo na tozadevno! odgovorno oblast, da nam izda za vkuhavanje sadja potrebni sladkor, in sicer celo; množino, 1 kg [mesečno na osebo tudi v Krčevini.
„Slovenski Narod“. Iz uredništva „Slovenskega Naroda“ je izstopil g. dr. Vladimir'Knallič. Vodstvo lista kot glavni urednik je prevzeli g. Rasto Pu-
stoslemšek. Smer lista' ostane ista, ublaži pa se način politične borbe. — Tako čitamo«v današnjem Narodu. Radovedni smo, katera jei tista smer, ki ostane ista in na kateri način se bo ublažila politična borba: v sócijalnem, kulturnem, strankarskem, državno-političnem itd? A kaj bi ugibali, saj pokažejo prihodnji dnevi.
Tudi Bambergova tiskarna prodana. Na kako slabi podlagi je stalo nemštvo na Slovenskem, se razvidi najbolje iz tega, kako hitro mu sedaj, ko,ni več vladne podpore, zmanjkuje tal pod nogami. Sedaj je padla zopet ena glavnih nemških utrdb v Ljubljani* starcslavna Bambergova tiskarna, ki ima za sabo lepo zgodovino Kupit jo je slovenski konsorcij za eden milijon kron.
Avtoinobilna zveza Maribor—St. Lenart se je včeraj« otvorila. Samodrč vozi pošto in potnike. Cena vožnji iz Maribora v St. Lenart 10 K, nazaj tudi 10 kron. Iz Maribora vozi avtomobil popoldne ob pol 4. uri (pol 16.) z glavnega kolodvora, (ne ob 12. uri, kakor se je pomotoma poročalo Slov. Gospodarju.) V Maribor se vrne avtomobil vsak dan,-ob 8,, uri zjutraj. Avtomobil se ustavi tudi pri Sv. Marjeti, kjer pobere, ozir./ odda pošto. Vožnja do Sv. Marjeto' stane 5 K. V kratkem bo vozil avtomobil pošto tudi za St. Jakob in Jarepino. Ustavil se bo pri< gostilničarju Ferku., V n acmi je še vožnja v Radgono. A dobiti se mora poprej še drug samodrč.
Begunski sestanek. Opozarjamo še enkrat na begunski sestanek danes zvečer ob pol 8. uri v meščanski šoli, Kaiserstraße. Radi važnosti predmeta naj interesentje ne izostanejo.
Lisjak v mestnem gaju. Danes zjutraj se je gladen in drzen lisjak priklatil v bližino ribnika v mestnem gaju. Poželjivo je iz nekega grma prežal na starega labuda in race. Slučaj je, hotel* da;je prišel mimo lovec Ferk, ki mu je dal duhati (Smodnika. Lisjak jer jzgubil sicer nekaj dlake, a (jo je' srečno odku-ril proti Kalvariji. Menda se še v¥ne.
Lov občine St.' Ilj v Slov. gor. je prišel v roke slovenske lovske družbe.
Gledališke vesti. Glavne vloge predstave „Verige“ so v rokah g. ravn. Nučiča, Bratine, Rasber-gerja, Gregorina, Vauhnika, Strniše ter Rožanskega in gospe Bukšekove, kot mati in gdč. Katice Petkove. V vlogi Alene nastopi gdč. Elvira Kraljeva. Obe gospodični Petkova in Kraljeva se to pot prvič predstavljajo našemu cen j. občinstvu. Otroški vlogi Janjeta in Ceneta igrata mali Stanko in mali Drago. „Veriga“ je naša najboljša slovenska narodna igra, v kateri se izrcali pristna slovenska kmetijska duša. Predprodaja vstopnic za predstavo „Veriga“ se prične v petek dopoldne od 9. ure naprej. Prihodnji te-dense uprizarja burleska „Ugrabljene Sabinke“. V nedeljo „Tugomer“ izven abonnementa.
Glasbena Matica Maribor prosi stariše gojencev, da se sigurno zglasijo sami ali pa njih otroci, ki so se vpisali v glasbeno šolo, v sobotoi od 9'. do 12. ure dopoldne ali od 1. do 4. ure popoldne ali pa v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne v društvenih prostorih, to je III. nadstropje nad Götz-ovo koncertno dvorano (v prejšnji. Filharmoniji), da se določijo, za vsaqegä posameznega učenca učne ure. Moški zbor ima v istih prostorih L pevsko vajo v .torek, dne 7. t. m, ob 8. uri zvečer,
Plesni zavod. Mednarodni obl. ikone, zavod za ples Pečnik,, otvori začetkom oktobra^ tečaje za^.začetnike in .eden za moderne plese (Foxtrott, Ragtime, Boston,” Two step, One step, Masixe taresilienne uno)., lvèr je- pleš za splošno oliko in. v naprednost potreben, se bode gotovo pozdravilo, da najde vhod moderni družbeni ples* tudi tu v Mariboru. Vpisovanje je dnevno öd 10. do 11, in ,16/ do 17. ure v Cesarjevi ulici (Kaiserstraße) št. 8, vrata'4.
j Sadje; v Prekmurju. Iz; Sobote nam poročajo,
! da je i sadje v Prekmurju izborne kakovosti. Za mošt-J no sadje se je oglasilo dovolj kupcev, a za namizno I sadje zelo malo. Kdor hočej kupiti tega sadja naj se j nemudoma oglasi pri civilnem komisarijatu v Murski j Soboti.
Lep dobitek. Pri nedeljski javni tomboli je do-I bil prvi dobitek — voz premoga — g. Martin Prav-! dič. Drugi dobitek, veliko vrečo1 moke, je dobilo neko mlado, dekletce.
Ne dajajte otrokom opojnih pijač! Oppjne pija-I če uničijo otrokom živce, motijo zdravo spanje in o -težkočajo učenje. Oroci, ki uživajo opojne pijače, j zbole hitreje in hujše, kot oni, ki se opojnih pijač vz-j drže. Na Slovenskem je krog 8000 otrok telesno ali duševno manj vrednih vsled pijančevanja starišev.
Najstarejši zdravnik nasvetu. Najstarejši zdra-j vnik na svetu je bil Egipčan Jem-Hetep, ki .je živel j jza časa egiptovskega kralja Tekserja, torej leta 4500 I pred Kristusovim rojstvom. Bil je zelo sloveč ,in viso-! koč?,slan zdravnik. Po njegovi smrti so mu izkazovali ; božjo časi. Njegov spomin je bil Egipčanom svet in ? mnogo egiptovskih bolnišnic so imenovali po njem 800 let po njegovi smrti je napisal egiptovski kralj Atoti obširno razpravo o anatomiji,/ katero je on učil.
V najem
se vzame večje skladišče, ako mogoče tudi s prostorom za pisarno in sicer ob kaki glavni prometni cesti v Mariboru. Odkup' se izplača. Posredovalci dobijo dobro nagrado. Ponudbe na Gigovič, Maribor, Glavni trg 21.	195
Pouk y francoskem in češkem' jezika pò direktni moderni meto-ti za odrasle in otroke. Priglasiti v BadlgasSe 9, Maribor. Med 5—6 nro popoldne.	213
Svinja, 6 mesecev stara, se proda. Volfgangstr. 1, Nova vas pri Maribora.	219*
Iščem lokal za pisarno za malo skladišče v sredini mesta. Ponudbe pod „lokal 221“ na upravo lista.	221
Lapa omara se proda v Maribora, Mlinska nlica 5.	223
2 postelji, šivalni stroj, različno pohištvo so proda. Uferstrasse 4, I. ndstr. Maribor.	.	222
Gospodična sprejema za izdelovanje belega perila. Vprašati je v Franc Jožefovi cesti 35, branjarija, Maribor.	214
Dr. med. Klara Kukovec
stro&evni zdravnica za ženske in ©troike bolezni	220
preje v Trstu, ordinira sèdaj v 'Gosposki ulici 2 V Mariboru Od 8.-9. in 14.—15. ure.
Raznasevaici
za nase liste se sprejmejo proti do» bremu zaslužku. Cirilova tiskarna.
1*0X011!
Kdor želi dobro in poceni jesti, ta naj gre-v gostilno Izidor Copetti, Vojašniška ulica 5,. tam se dobi zajutrek, obed in večerja za 6 K,
Isam celi obed stane K 3'— Priporočam tudi sveže Götzovo pivo, bela in črna vina in sladki sadni mošt.	211