Slovenski 
GLASNIK
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vredaik in izdajatelj : An 100 Janežić.    •
Št. 3.
v Celovcu 1. marca 1863.^V
IX. zv.
Černogorska mati. 

(Zložil J. Vesnin.)      
Ponosno Lovčen v morje se ozira, In plešo glavo kaže daleč krog; Pod njim se skala za skal6 sprostira, Le redko krije tla šumeči log.
.< h
Ne čuješ slavca tu v večernih tminah, Potoček ne šumlja sred cvetnih trat; Le divja reka dere po pečinah,     ;, j. In orli čuvajo straš&n prepad.   ^,^,>9-,8
Kjer stena steno skoraj že objema. In ozek klanec le odpira svet, Zdivjano vojsko vodi tam in vnema Pregrozni Mirko, Čmegoro cvet.
Kot burje piš se bije z Otomani Pogumna čeda, da odmeva grom; Kar puško nesti more, vsi so zbrani, Da si otmo sovražnikov svoj dom.
Tu izza vsake skale puška poka, Pok vsaki daje strelcu novo moč, Ko vidi, da zadeti mozlem stoka lu kolne, ko objema ga že noč.
Glasnik IX.
5
66
Na skali mlađi barjaktar *) spodbađa Srca možakona sred srditih trum, Za njim pa mati varje ga prepada, Ga ?'???? vraga, ter budi pogum.
Na steno mnogi muzebuan se spinja, Premnoga žvižga krogla krog ušes; Ob4 varuje zvesto skala sinja, Če tud grozi se v dolu divji b«8.      '
Kar vrh priplezal je krvave stene Krvipijani ljuti Turkoraan, Vstreli — in koj življenje mlado zvene, Kot roža, ki zgori poletni dan.
Zagrabil že je barjak dušman kleti, Ko mati v prsa mu zabode nož, ^
S ?????? roko iztrga barjak sveti. Stori, kar storil morda ne bi mož.
Sproži in drugi vrag se s stene zvrne; Al ko da dušo drugo bi dobil,       ? i>o' Na steno grozno tretji se povrne, Tud njega blisk je v večno tmo zavil.
To vidi Mirko, silno vojsko zbere. Drvi ž njo, kot neb4 teman oblak, In srečno meč sovražno moč predere, Ko padel ?? na zemljo tihi mrak.
Še vedno varje Crnogorka sina, Še vedno brani barjaka svetost — Pokrila davno je že zemljo tmina, In zlila luna bledo je svitlost. ^ »^inij
Ponosna solza iz oči ji kane, Ko gleda sina bled in tog obraz; Drž^ zastavo, z mesta se ne gane, Da se nagleda sina mali čas.
*)   Barjak, barjakt&r — bandero, banderj&i.
67
„Poslednji cvet pobral vihar ?? jezni" Izdihne iz globocega srca, „Ugasnil je poslednji plod ljubezni. Smrt sama ž njega lasci zdaj igri.*
„0 sem na srce moje, sinko dragi, Poljubi mati naj te zadnjikrat. Poljublja te po grozni slavni zmagi,, Poljublja te ko zadnji svoj zaklad."
„Posnemal vrlo stariša si brata, Lepo si bojeval za dragi dom, Čast tvojo pevala bo struna zlata. Dok na skaleh bo teh odmeval grom."
To pričala visoka je planina. In čule vse so vile po gorah. Da daljna slišala je domovina. Čez morje nesel vest je vetrič plah.
Poljubi sinka, dene ga na rame, In stopa varno mem prepadov v dol, Le vetrič z čela znoj pihljati jame. Sicer tišina vlada na okoi.
Husarji na Polici.
(Spisal Fr. Erjavec.)
(Dalje.)
Kakor sta Miška in Janoš se znila Moharjevim prikupiti, sprijaznili so se več ali manj tudi drugi husarji s svojimi gospodarji. Ali med vsemi se je ljudem, posebno ženstvu, dopadel vahtmajs4er, ki je pri županovih stanoval. Bil je še prav mlad, znabiti komaj 24 let star, in ženske so koj rekle, da je med vsemi najzalši. Imel je lepšo obleko kot drugi in mali županj;t je kmalo zapazila, da ima lepo zlato uro. Tudi Matizelj, ki se je rez dva dni ves potuhnjen priplazil, rekel je precej, da mora biti iz dobre hiše, in da ne živi samo od cesarjevih krajcarjev.   Zupanu posebno je bil mladi vahtmajsler prav
5*

po godu, ne le samo zavoljo čedne postave in zavoljo lepega obnašanja, temuč posebno zato, ker je znal slovenski, da si tudi ne prav dobro, ali vsaj toliko, da so se razumeli. To je bilo županu neznano všeč; če bi prišla kaka pritožba ali kaj druzega, imel je vsaj človeka pri rokah, kteremu je mugel bolj zaupati kot Matizeljnu. Tudi sam Malizelj je kmalo previdil, da ga je pri županu vahtmajster spodrinil in potem ga zares doglo ni bilo na spregled. Najbolj se je pa vahtmajster priljubil ljudem zato, ker je bil tako prijazen. Ko se je na večer po navadi sprehajal po lepem polu proti farni cerkvi, pozdravljal je vsacega, ki ga je srečal ali če je kdo delal na polji, postal je en malo pri njem in ga popraševal za to ali uno stvar.
Neki lep večer je prišel na svojerai spi^ehodu že blizo cerkve in ravno se hoče obrnili proti domu, kar na- enkrat obstane. Blizo njega zapoje ženski glas tako ljubeznjivo, da se mu je nehote noga ustavila. Glas mu je bil znan. To je glas, klerega je v nedeljo občudoval v cerkvi. Petje se mu približuje, ali pevke ne more vidili, ker visok gost plot je rasel na eni in drugi strani ceste. Stori nekaj korakov naprej, na enem meslu je bila vrzel predrta skoz plot: tukaj obstane in se ozira po pevki. Vedno bliže in bliže se čuje glas — in zdaj zagleda visoko, lepo zraščeno mlado deklico. Tudi ona zagleda moški obraz med zelenimi vejauii in kot bi se. bila ustrašila, zmanjka jej glasuj zarudivlice in en trenutek obsloji, potem pa hitro kot srna zgine za plotom. Vahtmajster jo je spremljal /: očmi in je vidil, da je stopila v krčmo zraven cerkve.
Mrak se je že vlegel na zemljo, ko je vahtmajster prišel domu. Nocoj je ostal doma in ni šel v krčmo, kot je bila njegova navada. Zdelo se mu je, da bi se dolgočasil nocoj v druščini svojih tovaršev, torej je ni iskal. Naslonil se je na odprto okno in gledal živo gibanje na županovem vrtu. Vsa družina je večerjala pod staro hruško: župan je imel danes plevice, bilo jih je toliko, da so z domačimi vred komaj vse dobile prostora pri neznano veliki mizi, župan je pa gospodoval sred njih. Ko so se pomenili o zjutrajšnem delu, razšli so se kmalo moški; nekleri so šli še po svojih opravkih, drugi so se pa zgubili po vasi. Ženske z otroci so obsedele na vrtu ter so jele prepevati, in petje se je v tihem večernem zraku razlegalo daleč v vas. Pele so večidel cerkvene pesmi, zložene v slavo matere božje, na koncu tudi nekoliko posvetnih, pa tudi te niso bile vesele. Naš narod poje rad ter ima mnogo svojih pesem, ali prav veselih narodnih je malo najti. Vahtmajslra je petje na vrtu spomnilo na njegov dom; pesme, ki se pojo na podnožju visoke Tatre, na bregovih Vaga in Nitre, so kaj zelo podobne lem, ki se zdaj razlegajo pod njegovim oknom. Misli ga neso na breg šumečega Vaga, zmisli se stare priljubljene pesmi, ktero je tako glasno prepeval nekdaj po domačih dobravah in tiho šeptaje zapoje staro ljubeznjivo pesem: „Hora, hora! bielahora!' Luaa je že visoko priplavala, pevke na vrtu so že davno umolknil%
69
ko se vleže k pokoju. Njegova zadnja misel je bila mlada nepoznana pevka in sklenil je, da Jo jutri obišče.
Drugi popoldan je vahtmajster položil pero poprej iz roke kot navadno; tudi se je bolj skrbno napravljal in znabiti ni kmalo tako dolgo pred zrcalom stal, kot danes. Sicer je navadno čakal na ritmajstra, ki je večidel proti večeru prišel v vas in potem sta šla skupaj na sprehod* če pa ritmajstra ni bilo, poiskal je kacega druzega fovarša. Posebno rad je seboj jemal Miška, ker je bil-njegov najstarši drug in prijatelj, in zavoljo njegove dobrovoljnosti ga je imel raji od drugih. Miška je bil sicer poštena, ali nemirna duša ; njemu ni dalo nikjer mini, vedno je jmel kako burko v glavi in če je včasih zamišljen lazil okoli, tedaj je vahtmajster precej vedil, da Miška kuha in snuje nove naklepe. Miška ima eno edino željo, ki ga pa navdaja, odkar se je svoje pameti zavedil, in ko bi se mu ta želja spolnila, rad bi dal nekoliko let, kar mu jih je še namenjenih za življenje. Vse Miškovo djanje in nehanje je šlo le na to, kako bi se nevidlji-vega naredil. Samo za ta dar je prosil nebesa, za drugo, je rekel, bo že sam skrbel. Že doma na Ogerskem ga v njegovi okolici ni bilo razpotja, kjer ne bi bil on „v risu" stal. NaLiskem je bil Miška največ! sovražnik črnih mačkov, ker je v Benedkah -d starega Juda zvedil, da ima črn maček v sebi svitlo kost, ki človeka nevidljivega stori. Od zdaj naprej Miška ni imel miru. Njega ni navduševalo jasno nebo italijansko, on ni poslušal krasnega petja; on ni občudoval lepe natore, še zale Lahinje mu niso bile mar — črn maček, to je bila njegova parola. In če je kacega zasledil, zalezoval ga je noč in dan in pred ni miroval, da ga je imel v pesteh. Oh, kako je Mišku tolklo srce, ko je v samoti o polnoči prvega kuhal, kako so mu šli lasje po koncu, ko je prebiral kosti, jih oblizoval in metal čez glavo, kakor ga je Jud naučil — ali ni je našel. Tudi drugi, tretji maček je ni imel. Miška je bil potrt in ne bi se bil obžaloval, ko bi ga bila sovražna krogla zadela.
Še le drugo leto, ko je prišel na Kranjsko, posvetilo je spet upanje v njegovo obupno dušo. Star berač, ki je jirehodil devet dežela, razodel je Mišku za sreberno dvajsetico skrivnost, po kferi je hlepelo njegovo cigansko srce. Če Miška „med mašami", najbolj na sv. Ceferina dan, vjame modrosa, ga razpara, mu iztrga živo srce in ga še gorkega poje, ne vidi ga nobeno posvetno oko, ako si le želi, lako podučuje berač strmečega Miška,
Če je le mogel, ukradel se je Miška popoldne iz vasi, in ko je soince najhuje pripekalo, lazil je po žarečem pečovji, kjer žvižgajo modrosi, kakor so pravili kmetje v vasi. Preden je prišel mali Šmaren ah „mala maša", nosil je Miška v sebi že pet modrosovih src in enega je celo na sv. Ceferina dan pojedel — ali berač je bil goljuf, modrosja srca niso dala Mišku lastnosti, ki si je je tolikanj želel.
70
Te študije so pripravile Miška večkrat v velike zadrege, in včasih hi se mu bila huda godila, ko ne bi bil vahtmajster za njega prosil.   Miška bi bil pa tudi za njega šel v ogenj, če bi bilo treba.
Tega Miška je tedaj vahtmajster rad seboj na sprehode in v krčme jemal, ako ni bilo ritmajstra. Danes pa vahtmajster ni čakal ritmajstra, tudi ni iskal Miška, šel je sam in kot bi se bil bal koga srečati, ni šel skoz vas, ampak zadej za vrti, potem čez polje na ravnost proti krčmi, kamor je sinoč vidil, da je zginila ljubeznjiva pevka.
Krčma je bila prazna in še le čez nekoliko časa pride ženska, ki nekako z začudenjem ali vendar dopadljivo pogleduje novega gosta.
„Že spet ni nobenega tu, da bi postregel! Saj pravim, človek bi moral povsod sam biti, s posli je zmirom velik križ", izgovarja se krčmarica, ker ona je bila — in povabi gosta v drugo manjšo izbo, kjer je stala miza, s prtom pregrnjena.
„Dajte mi merico vina!"
Krčmarico je beseda „dajte" neznano zbodla. Le proste kmetice se vikajo, ali ona je bila vendar bolj gosposki oblečena in mislila je, ako ona koga onika, spodobi se, da jo tudi on. Ko bi današnji gost ne bil lepi vahtmajster, gotovo bi ga bila prašala, kje se je „manire" učil. Sploh se jej je zdelo^ da mladi ljudje niso več tako uljudni, kot so bili nekdaj. Tako postavim je mladi šolmašter vsacega vikal, celo fajmoštra in tudi Pibrov študent je imel to grdo navado. Mladega vahtmajslra bi pa krčmarica ne htela nikakor razžaliti, torej se izneveri svoji stari vkoreninjeni navadi in tudi ona vika vahtmajslra, akoravno jej s početka beseda skor ni holla iz ust.
Levka, tako se je reklo krčmarici, zasuče se kot vrtavka, dasi-ravno je bila precej životna, in steče po vino.
Vahtmajster se je med tem oziral krog sebe, je gledal pri vseh oknih na dvorišče in na vrt, ali ni zagledal, kar bi bil rad vidil.
Levka prinese vino in se vsede gostu nasproti.
„Kaj lepo je od Vas, gospod vahtmajster, da nas enkrat obiščete. Ob nedeljah greste kaj moško mimo nas. Pa kaj, se ve, mladega in lepega človeka imajo povsod radi! Tacega gospoda, kot ste Vi, so povsod veseli."
Vahtmajster se nekaj izgovarja, da ni gledal na znamnje, in da ni vedil, ali je tukaj krčma ali ne.
„Ali upam, da nas böte odslej večkrat obiskali."
Vahtmajster obljubi.
Levka si je moža natanjko pogledala, vse njegovo vedenje se ji je zdelo gosposko, njegova obleka je bila iz bolj tenkega sukna, kot pri navadnih vojakih in posebno jo je zbadal v oči široki zlati prstan z biiščečim kamenom. Nič ne mara, da se ji je zdelo, da je temu
71
gospodu nasproti  preveč prosto oblečena, dasiravno je bila kot iz škalljice vzela.
„0h kako sem pa spet zamazana. Pa ni drugači, če je človek pri delu", s temi besedami hiti iz izbe.
Čez nekoliko spet pride prav praznično oblečena in se spet usede k vahtmajstru.
„Če smem prašati, od kod sle doma?" ^ ^
Jz Lipnice na Slovaškem."
„To mora pač daleč biti. Ali kako, da govorite tako dobro slovenski?"
„Naš slovaški govor se ne luči ravno veliko od Vašega, tudi smo zdaj že drugo leto na Kranjskem in tako sem se naučil za silo."
„Ne samo za silo, moram reči, da prav dobro govorite. Nekteri ljudje imajo že tak dar od Boga, da se lahko nauče tujih jezikov."
Pri zadnjih besedah je Levka nehote vzdihnila. Mislila je na-se. Zakaj ona nima tega daru?
„Kako rada bi se bila v Trstu naučila laški — ali ni bilo mogoče. In pozneje nemški? Ranjki šolmašter, Bog mu daj dobro! koliko truda Si je dal revež in koliko meric vina je zalo popili"
AM vsi njegovi nauki so bili bob ob steno, sveti duh ni hotel razsvetliti krčmaričine glave, ona je za vselej zgubljena za nemško kulturo.
„Kako se Vam dopada v naših krajih?" poprašuje Lenka na
dalje.
„Prav dobro, spominjajo me na mojo domačijo."
„Ali pri Vas mora biti gotovo lepše. Tukaj pri nas je dolgočasno in vem, da že komaj čakate, da bi prišli spet domu."
„Ne perečem, da ne. Bodi si človek še pri tako dobrih ljudeh, doma je zmirom najboljše. Raji bi danes kot jutri spet vidil svojo mater."
„Ali očeta več nimate?"
„Umrli so, kar sem šel od doma,"
„Sirota! gotovo niste šli radi v soldate, vidi se Vam, da ste iz dobre hiše?"
„Pustimo to, saj bo kmalo prestano. Se nekoliko mescev, pa sera spet sam svoj."
„Bog ve, kje zdihuje za Vami lepa in bogata nevesta?" reče Levka bolj šaljivo in zraven bistro pogleda vahtmajstra, ko bi hotla viditi v njegovo srce.
Vahtmajster migne z ramama in polahko odkima; hotel je nekaj reči, pa je zamolčal.
Dva nova gosta sta zdaj stopila v prvo izbo in sta poklicala vina.   Krčmarica je morala tedaj vstati in jima postreči.
Ko se spet povrne k vahtmnjstru, skuša on zasukati govor na druge stvari, ker Levkino izpraševanje mu je bilo že presitno.
72
„Za žensko, kot ste Vi, je v krčmi preveč dela, ali nimate nikogar, da bi Vam pomagal?" popraša vahtmajster.
„To je res, da je preveč. Vse moram jaz sama storiti; če mene ni, pa gre vse narobe. Saj ga človek ne dobi posla, ki bi bil za tako krčmo, kot je moja. Imam tu neko deklino pri hiši prav iz usmiljenja, ali kedar bi je bilo treba, je ni. Od zgodnjega jutra do poznega večera moram biti na nogah. Ko bi bila že sama krčma, naj bi bilo v božjem imenu, ali to je še drugo gospodarstvo. Za samo žensko je to res preveč!"
„Tedaj niste omoženi? ako smem vprašati." ^
»Bila sem — ali le kratek čas." "
„Ste \\ tedaj udova?"
Krčmarica sramožljivo pobesi oči in polahko prikima z glavo.   ^
Zdaj stopi v izbo mlada deklica. Njeno lepo belo lice je gorelo v lahki rudečici, vidilo se jej je, da je hitro hodila. Komaj jo krčmarica zagleda, že se zadere nad njo:
„No, kje si bila spet celi popoldan? Ti se vlačiš, Bog ve kod-doma je pa dela čez glavo. Kar greš, tebi nič meni njč, jaz moram pa sama vse opravljati."
„Prosim, teta! nisem se nikjer vlačila, saj se spomnite, kam ste me poslali popoldne, saj sem hitela, kar sem mogla — —" ^
Deklica je s temi besedami stopila pred svojo teto ; ali ko zagleda vahtmajstra, šine jej kri v obraz, beseda jej zastane, hitro se obrne in stopi k omari, kjer so imeli kupice in sklenice in dasiravno so bile v najlepšem redu, dela se, ko bi jih postavljala v red. Tudi vahtmajstru je zaigralo srce, v deklici je spoznal pevko, ki jo je včeraj poslušal pri plotu.
Levka ni zapazila dekletove /motenosti, s svojimi lastnimi mislimi je imela dosti opraviti, ali vendar ne toliko, da bi se po stari navadi ne kregala nad dekletom.
„Le poglej, Anka! kak prt si pogrnila na mizo. Dobro veš, da v moji hiši kaj tacega ne trpim, pri meni mora biti vedno vse čedno in čisto."
»Saj sem holla o poldne pregrniti druzega, pa mi niste pustili, češ da je še ta dober."
„Tako, zdaj mi boš pa še odgovarjala! To imam za hvalo, ker bi te rada kaj naučila. Vidim, da nii^i za mojo hišo, dolgo sem imela potrpljenje s tvojo nevkretnostjo, zdaj si pa le išči službe, kjer koli hočeš."
Anka ni poslušala teh besed, bila jih je vajena. Njena leta je celi ljubi dan zvonila po hiši, zdaj se je jezila nad tem, zdaj nad unim poslom. Desetkrat na dan je žugala Anki, da mora iti od hiše. In ko je enkrat res hlela iti, skoraj se je teta od jeze jokala. „Tako si tedaj hvaležna meni, ki bi rada, da bi se kaj naučila.  Pa delo ti
73
ne diši, torej bi šla rada od mene. Pa ravno ne bo po tyoji glavi, zdaj pa moraš ostati."
Levka bi bila rada dalje govorila z vahtmajstrom, ali on je bil zdaj posebno kratkih besedi. Pogosto je pogledoval k oknu, kjer je Anka pri svojem delu sedela in tudi ona si je včasih upala skrivaj pogledati na mladega vojaka.
Levka je morala govorili in ker je vidila, da je vahtmajster zamišljen in da ne pazi na njene besede, obrnila se je spet proti Anki.
„?? ne vidiš, da se mrači? To ti ne pride na misel, da bi prinesla luč. Saj pravim, komaj bi bilo, da bi človek imel desel rok. Pa gotovo spet svečniki niso osnaženi,"
Anka prinese svečnike, ki so se svetili kot soince. "i    „Teta! ali ne veste, da imate sveče zaprte v omari?"
„Pa bi me bila spomnila, to je tvoja dolžnost. Jaz moram tako na vse misliti."
Vahtmajster je vidil, da se Levka ne gane z mesta in da ni mogoče ne besedice z Anko govoriti, zato je plačal in šel. Krčmarica ga je sprenula do praga. ^
Krčmarica Levka je bila stara 35 let, ali vsakdo bi rekel, da je komaj 30; tako malo so jo potlačila leta in vu-ndar je imela za seboj jako nemirno in razburkano življenje. Bila je Stajerka in že kot mlada dekljna je šla iz očine hiše in potem je služila po vseh večih mestih na Štajerskem in Kranjskem zdaj za pesterno, zdaj za natakarico in zdaj spet za hišino, kakor je naneslo. Ali njeno srce jo je gnalo še dalje, posebno jo je mikalo viditi morje in bogato, veselo življenje v Trstu, od kterega je tolikrat čula pripovedovati. Užila se je tega veselega življenja, zraven je pa tudi okusila mnogo težav in bridkosti, na zadnje jo je naključje po mnogih nezgodah pripeljalo v Levčevo hišo. Tu je služila za deklo in ko je Bog Levcu vzel prvo ženo, pa si mož, akoravno je skor šest križev nosil na plečih, vendar ni mogel kaj, da se ne bi bil ženil v drugo. Vzel je premedeno deklo, toda ni dolgo vžival veselja druzega zakona, že čez dve leti ga je pokopala. Leveč ni imel otrok ne od prve ne od druge žene in Štajerki je zapisal dve tretjini premoženja, ako se ne bode na novo možila, ako pa to stori, dohi le tretjino, drugo ostane Anki, bratovi hčeri. Udova je dolgo žalovala po možu, in ysacemu, kdor je hotel slišati, je povedala, da ji druga možitev ni v mislih. Ali pri vsem tem lahko zagotovim bravce, (samo prosim, da se ne razglasi dalje), da bi se Levka prav rada v drugo možila, ko bi prišel snubač nji po volji; vzela bi tretjino in šla za njim.
Ranjki Leveč je bil Ankin stric; njegov brat, Ankin oče, je bil šolmašter v gornjih Duplicah in po očetovi smrti jo je vzel Leveč v svojo hišo. Dokler je bil on živ, imela je prav dobro; pošiljal jo je v nunske šole v Ljub]jaDo in potem Je bila v njego\i      i^i domača
74
hči. Ali po stričevi smrti se je za dekleta vse predriigačilc/ Levka je bila v celi fari znana kot ošabna, svojeglavna in prepirljiva žena; noben posel ni pol leta ostal v njeni službi in uboga Anka je pri nji veliko trpela. Že davno bi si bila našla druge službe, ko bi je neka hvaležnost in ljubezen do ranjcega strica ne bila zadrževala. Anka je bila zdaj v osemnajstem letu, bila je prva pevka na koru in po celi fari je bil le en glas, da je Anka najlepša in najljubeznjiviša deklica.
(Dalje prihodnjič.)
Najljubeznjiviša roža na svetu.
(Poslovenil Fr. Erjavec.) '
Kraljevala je nekdaj kraljica, ki je imela v svojem vrtu skoz celo leto najlepše cvetlice iz vseh krajev sveta. Posebno rada je imela rože; imela je najrazličniše vrste od navadne divje rože, ki raste v plotu in ima zeleno, kot jabelka dišeče listje, do najlepše pro-vanzalske rože. Rastle so po grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po stropu so rastle v vse sobe. Bile so vsacega duha, vsake oblike in vsake barve.
Ali v hiši je bila skrb in žalost. Kraljica je bila bolna in zdravniki so rekli, da jej bo umreti. „Le nekaj jo reši smrti", pravi med njimi najmodrejši. ^Prinesite jej najljubeznjivišo rožo na svetu, tisto, ki je znamenje največe in najčistejše ljubezni. Ako te rože zagledajo njene oči, preden otrpnejo, tedaj ne umrje."
In mlado in staro je hitelo od vseh strani z rožami, z najpri-jelnišimi, ki so cvetele po vrtih, pa — niso bile prave. Iz vrta ljubezni mora priti ta cvetlica, ali ktera je znamenje največe in najčistejše ljubezni ?
Pesniki so prepevali od najljubeznjiviše rože na svetu, vsaki je imenoval svojo. Daleč po dežeH je šlo sporočilo na vsako ljubeče srce, sporočilo je šlo med ljudi vsakoršnega stanu in vsakoršne starosti.
„Nihče dozdaj še ni imenoval cvetlice", pravi modrijan. „Nihče ni pokazal mesta, nam kterem je vzrastla v svoji krasoti. To niso rože od Romeove ali Julijine roke aH od Valburgovega groba, akoravno bodo te rože vedno vonjale v pesmih. Niso to rože, ki poganjajo iz Vinkelridovih
*) Za poskušnjo iz „Kitice Andersenovih pravljic v slovenski obleki", ki se brž po „Cvetji" razglasa, da le naročene nove pismenke iz Prage dospejo.
75
krvavih sulic, iz krvi, ki teče iz junakovih prs v smrti za domovino, akoravno je ni slajše smrti, akoravno je ni rože rudečejše od krvi, ki se ondi preliva. Tudi ni tista roža, za ktero mož v prosli izbi leto in don v dolgih nočeh brez spanja daruje svoje mlado življenje — ni to čarovna roža učenosti."
,Jaz vem, kje cvete", reče srečna mati, ki je z nežnim detetom pristopila h kraljičini postelji. „Jaz vem, kje se dobi najljubeznjiviša roža na svetu! Roža, ki je znamenje največe, najčistejše ljubezni, poganja na cvetočih licih mojega sladkega deteta, kedar, v spanji okrepčano, odpre oči in se mi nasmehlja z vso svojo ljubeznijo.'
„Ljubeznjiva je ta roža, ali je ena še ljubeznjiviša!" pravi modrijan.
„0 da! mnogo lepšal" veli ena žena. „Jaz sem jo vidila; bolj veličastne in svetejše ni nikjer, toda bila je bleda, kot lokvanjev cvet, vidila sem jo na kraljičinem licu. Odložila je kraljevsko krono in v dolgih britkih nočeh je sama nosil« svoje bolno dete, jokala je, polju-bovala ga in zanj k Bogu molila, kakor moli le mati ob uri srečne težave."
„Sveta in v svoji moči prečudna je bila roža žalosti, ali — ni tista, ktere iščemo."
,Ne! o najlepšo rožo sem vidil jaz pred oltarjem Gospodovim", veli pobožni stari škof.
„Vidi! sem, kako se je svetila kot angeljsko lice. Mlade deklice so šle prvikrat k svetemu obhajilu, ponavljaje krstno obljubo, in na cvetočih licih so rože prihajale in odhajale. Tu je stala mlada deklica, s čisto in ljubečo dušo je povzdignila oko k svojemu Bogu. To je bilo znamenje največe in najčistejše ljubezni."
„Blagoslovljena bodi", reče modrijan, „?? do zdaj ni nobeden imenoval najljubezniviše rože na svetu."
Zdaj stopi otrok v sobo, mali kraljičin sinček; v očeh so mu igrale solze ter so rosile njegovo lice. V rokah nosi veUke odprte bukve, bile so vezane v beršun in imele so velike sreberne sponke.
„0 mati!" reče mali, „poslušaj, kaj sem bral". In dete se vsede k postelji in bere iz knjige od Njega, ki se je sam daroval smrti na križu, da bi odrešil ljudi in celo še nerojene rodove.
„Veče ljubezni ni!"
Kraljičina lica spreleti lahka rudečica; oči so se ji zasvetile, ker je vidila, kako je iz knjige rastla najljubeznjviša roža. namreč podoba one rože, ki je kraj križa pognala iz Kristusove krvi.
76
Pesme.
1. Pogled na danico.
Zvezda bliščeča, presvitla danica! Kaj je, da ypiratn rad v     zmir oko? Da se unemajo mlada mi lica, Kedar obsiješ večerno neb6?
S Kj!ri')i
Dni ee nekdanjih spominjam veeelo, Ki utonili 80 v večno morjć; Dni, ki zastonj bi srce jih želelo, Ki ne prikličejo več jih solz^.
V mislih mi srečna je doba minula, Ko sem v naročji še mater nem bil, Ko se še nada ni bila osula,      , Ko sem otročje se rad veselil.       '
¦ 'I
Večkrat so mati na te pokazali, Ko te rodilo zvečer je nebo: „Lej, kak je svitla danica", so djali „Kak se utrinja, leskeče lep6."
„Misli, da v dušo vsak lahko pogleda, Slabe naklepe da vsakdo spoznÄ; — Lica postala ne bodo ti bleda,        " ' Ako jasnota jih lepša erc4," ^.^
Verno besede sem zlate poslušal, Nježne ročice sem kvišku molil, Zvezdo danico doseči sem skušal, Bil bi od nje se jasnote učil. , *'
Leta otročja so urno minule, Prišel od doma v nemirni sem svet; Nade se vsake so urno osule — Zvezde spominjam se — prejšnih besed.
„Mamica! sveta ti nisi poznala. Sveta, ki ljubi krivico, prepir; Storil sem zvesto, kar si ukazala, Prišel pri tem pa cel6 sem ob mir.
„Biser med zvezdicami je danica, Lepšega naše ??? ne pozna; Torej na nebu je modrem kraljica, Srce človeško z veseljem navda."
„Krasna danica je znamnje čistote, Znamnje poštenosti prave bo zmir; Milega srca čarobne jasnote Njena svitloba nebeške je vir."
„Tako tud s r č i C e naj bo zmir tvoje,
in jasno, pošteno vsigdar; Nosi odkrito naj misli vse svoje, Djanja odkrita naj bodo ga mar."
Kamor pogledam zavist le kraljuje, Le na krivici so sveta želje; Tukaj sirota nedolžna žaluje, Ondi sirotek pretaka solz6.
Vsaka poštenost se je poslovila, Srce pravično le malo velja; Vendar ne gane se, mamica mila I Kar mi velela si, več iz srcA,
Lahko pokleknem na tvojo gomilo, Da me v ljubezni pritisneš na-sÄ; Mnogo ??? se je mlado solzilo. Vendar ohranil sem blago erc4."
Zvezda mi draga je svitla danica, Vedno upiram rad va-njo ???; Zmir se v spominu mi vnemajo lica, Kedar obsije večerno neb6.
a Krek.
77
2. Popotnik in luna.
Luna plava po višini, Potnik hodi po dolini, Bister potok mu sumi. Hladna rosa tla odeva,
V tamnem gozdu slavček peva, Potnik luni govori:
„Vsliši prošnjo, zvezd kraljica! Zjasni mi otožne lica. Dvigni v jasni me obok. Daleč s tabo cera veslati, Slušati, razgledovati. Kaj godi se krog in krog."
„Daj, da spolni se mi želja. Priti hočem do veselja, i,
Najti prave sreče raj. Vsliši prošnjo, zvezd kraljica! | Zjasni mi otožne lica. Hvalo pel bom vekomaj."
Odgovarja luna bleda,
V žarkih zadoBi beseda: j^, „„Kaj želiš si, potnik moj!   f
Ne bi prišel do veselja, Ako se ppolnila želja, Afco jadral bi z menoj.""
„„Obledelo mi je lice.
Ker oziram se v tamnice,
Slušam grozo, gledam strah.
Rod človeški izdihuje,
Eobstvo mu verige kuje,
Sreče raj pokriva mah."" / r •
„„Blaga tiha je nižava, Rajski mir in sreča prava
V njej predragi dom imä. Strme gore pa viharne — Pota jasne so nevarne: Mili raj je mir src4.""
Luna plava po višini, Potnik hodi po dolini. Bister potok mu šumi. Hladna rosa tla odeva,
V tamnem gozdu slavček peva: Srce v prsih se vi»iri.      A. Okiski.
3. Zvončik in vijolica.
Ko spomlad se bliža vesela, Človeško se dviga srci, Raduje narava se cela — O, kaj bi radvala se ne!
Le strme gore se solzijo, Njih solze studenci lov«; Studenci se dalje drvijo. In rekam v naročje hit6.
In rahli vetriči pihljajo, Ter zibljejo listje mlađ6; Po vejah pa tiče skakljajo. In stvarniku himne poj6»
Med travo se v'jolica skriva In zvončiku toži skrbi. Da ne bi jej doba goljfiva Že vsušcu prikrajšala dnii
Pa zvončik piikloni glavico, Z vijolico drago kremlja«; Ponižno tolaži sestrico. Jej take besede šepta:
„Ne boj se, sestrica premila! Glej, kdor vas iz spanja budi, Da slana ne bo nas vmorila, Oč?to?'sko za nas skrbi."      J. Bile.

O caroviiih zeliščih. .
' ^ ¦ ......i{-
(Spfeal I. Tušek,) ..j^ ?
(Dalje.)   -4 50 .
U. X
Najimetniše čarovno zelišče večerne Evrope je bila praprot.
Praprot nima sicer nikakoršne zdravilne moči, k večemu da gliste odganja, pa je vendar nevednemu človeku morala se zdeti posebno zelišče, ker ima od drugih nekako različno podobo. On si je mislil, da to mora kako čudo bili, da praprot ne cvete, ampak da nosi od spodej na listji nek prah (seme), ko vendar po njegovih, se ve da, krivih mislih vse druge rastline cvelo. Ni se tedaj čuditi, da je tej nenavadno zrasli rastlini pripisoval tudi nenavadne, čarovne moči. Ker je pa skusil, da praprotni prah res ni za nič, pa je mislil, da ima posebno moč le, če je bil nabran na posebno čudno vižo. In tako je jela praprot na dolgo in široko sloveti kot imenitno čarovno zelišče.
Pomladi, ko praprot poganja prvo nazaj zavihano Ustje, kopali so njeno steblice in delali iž njega janževo ali kresno roko (Glücks- oder .lohannishändchen), ki je donašala srečo v vsem, kar se je počelo. Z njo se je lahko prišlo do pozemeljskih zakladov, posebno je bila pa velike važnosti pri napravljanji tacih svinčenk, s kterimi človek vse zadene, kar hoče.
Sv. Hildegarda ve mnogo pripovedovati o dobrih lastnostih praproti, posebno pa, da se je vrag zlo ogiblje. Kjer je praprot, tam se hudič ne upa šarili; zato se pa tudi na tacih krajih malokdaj bliska, grmi in toča bije. Ako nosiš človek praprotno seme seboj, varen si pred čarom, pred vragom itd.
Praprotno seme so nabirali kresni večer na razpotjih nagi v nevarnostih duše in telesa, ker praprot cvete, kakor so verovali, samo to noč med 11. in 12. uro, pa da cvet in seme koj spet.izgineta.
Slovenci so nekdaj okoli kresa plesaje od početka navedeno pesem peli.
Praprot ni bila samo čarovno zelišče, ampak je varovala tudi pred začaranjem. Naredila je iz slabega lovca dobrega: kdor jo je seboj nosil, znal je zrcala delati, je lahko našel kristale v prsti: kdor jo je v čevljih imel, lega nobeden vidil ni in imel je srečo v igri, v ljubezni itd.
79
4-^ Z velikim pravičnim gnjusom se je takim neumnim mislim ustavljal leta 1703 neimenovan člen društva „curiosorum" v spisu: Kurze Betrachtung der Mandragora oder Alraunwurzel, des Fahren-krautes nebst seinem Samen, so wie auch anderer sogenannter magischer Kräuter.   Cosmopoli 1703.
On pripoveduje med ostalim takole:
Kar sem poprej omenil o praprotnem semenu in o krivih mislih o njem, to hočem vam še bolje predstaviti s sledečim jdogodkom iz lastnega življenja, iz kterega boste prevideli, da je prazna sleparija vse, kar se pripoveduje o praproti. „Pretečeno poletje leta 1702, dva dni pred kresom, obiskal sem svojega prijatelja, sicer učenega in pametnega človeka. Govorilo se je pri večerji o vsem in na zadnje napelje govorica tudi na praprotno seme in njegove čudne lastnosti. Vse to je poslušal tudi en častnik, ki je obljubil, da hoče na kresni večer vse storiti, kar je treba, da dobi praprotno seme, in da nas tako prepriča o resnici vsega, kar se govori o tem semenu. Midva s prijateljem bi bila rada vedela, ali bi se tako seme ne dalo dobili doma, ali v vrtu brez vseh ceremonij in vražnih del. Rekla sva vrtnarju, naj gre v gozd po praprot, ki sva jo potem vsadila v lonec, in lonec na okno postavila. Prišel je kresni večer, in častnik je šel s svojim služabnikom v gozd svoje čirečare delal zavoljo praprotnega semena. Nazaj prišed pripoveduje, da je videl vsake vrste vragove, iskre švigati, praproten cvet in, bog ve, kaj še. Prinese tudi z velikim veseljem seboj praprotno seme, kakor makovo zrno veliko. S tem je mislil, da je našo nevernost popolnoma pobil. Ker je pa njegov služabnik vse drugače pripovedoval, mislim, da sta oba zaspala na razpotji iu vse le videla v sanjah. Prijatelj moj vzame zdaj v lonec vsajeno praprot, da bi videl, ali nima tudi tacega semena, in glej, dobil ga je na spodnji strani listja ravno tacega in še več, kakor častnik, kteremu je rekel, «la tako seme more doma dobiti in da mu zavolj tega ni treba hoditi o polnoči v gozd hudiča klicat, da bi mu ga pokazal.
Častnik je pa vendar le imel veliko veselje nad dobitim semenom in bil je prepričan, da bo imel povsod posebno srečo. Nosil ga je vedno seboj, dal si ga je všiti celo v hlače: pa pozneje je sam spoznal, da mu ni prineslo nič sreče ne v igri, ne v ljubezni."
Take in morebiti še veče važnosti, kakor je bila praprot v zapadnih deželah, bila je v jutrovih krajih Adamova glava (mandra-gora, Alraunwurz); tam so ljudje že od starodavnih časov verjeli na njene čudne moči. Pozneje so se pa spoznali ž njo tudi narodi, stanujoči v večernih krajih Evrope.
Že Pythagora je poznal to zel, ki ima mesnato, precepljeno in zato nekako človeku podobno korenino. Imenuje jo zato av5po7rojx6p(yo(j. Na Grškem raste blizo hlevov, zato jo imenuje Theophrast pav(5payopa?. Že on ve mnogo pripovedovati o čudnih šegah, ki so jih imeU ko-

pavci zdravilnih in drugih korenin, gotovo zato, da bi se tem menj drugi Ylikali v njihovo delo. Ako je kdo hotel izkopati Adamovo glavo, poprej jo je trikrat obšel, drže meč v roci in vedno proti večeru gledaje, med tem ko je njegov drug plesal okoli njega in govoril mn ;go o ljubezni in njenih delih.
Flavius Josephus ve še več povedati o kopanji te korenine. On pripoveduje, da ta čudna zel izgine pred človekom, ako je ni polil z nekterimi tekočinami, ktere bi bilo imenovali težko. Tudi je po njegovih mislih zelo nevarno jo kopali. Naj poprej se mora tako okopati, da se samo malo še drži zemlje; pa bog ne daj se je pritekniti pri tem delu. Potem se mora privezati na-njo črn pes, in ga vabiti k sebi. Pes jo izruje, pa pogine pri tej priči mesto človeka. Kedar je enkrat izruvana, sme jo tudi človek prijeti brez nevarnosti.
Te bedarije verjamejo še zdaj bolj ali manj po julrovlh deželah; še zdaj pripovedujejo, da ta zel izgubi vse zdravilne in čarovne moči, ako jo izruje človek.
Se ve da v srednjem veku ljudje niso pozabili na to v starih časih tako imenitno rastlino. Adamova glava raste divja samo po jutrovih deželah, pa vendar so jo poznali tudi v večernih krajih. Postopači, mazači in potepuhi so zelo drago prodajali njene korenine, ki so jih obrezavali tako, da so bile, kolikor le mogoče, človeku podobne. Na Nemškem je veljal tak .Wundermännchen" 50 do 60 tolarjev.
Ker je bila pa prava Ad:u:iova glava ali mandragora težko dobiti, sadili so blušec (svinjsko repo, Bryonia) v tvorila, ki so imela človeške podobe. Korenina njegova se je odebelila, tvorila napolnila in tako tudi zadobila človeško podobo.
Sveta Hildegarda pripisuje čudne reči temu čudežniku, narejenemu iz korena imenovane raslhne. „Galgenmännlein" je postal iz ravno tiste prsti, kakor Adam in ga tedaj hudič izmed vseh rastlin najrajše skuša. Kdor je v nadlogah in skušnjavah, naj ne zanemari, da bi ne opral svojega čudežnika s čisto vodo in ga ne položil k sebi v posteljo, ker on ogret po človeškem polu podeli nekoliko lastne toplote spet človeku. Od te napolnjen naj potem moli: Gospod, ki si naredil brez bolečin iz prsti človeka, tu pokladam k sebi ravno tisto prst, ki pa še ni nikoli grešila, da zadobi moja grešna prst (meso) mir, ki ga je vživala poprej. *)
V isti dobi so se izcimile tudi sledeče čudne misli o čudodel-nosli te korenine: namreč, da raste le pod vislicami; da deli tistemu, ki jo ima, ljubezen, srečo in nerodovitnim ženam rodovitnost. Kdor jo pa hrani kje na skrivnem, jo včasih z vinom polije in o vsacem mlaju obleče v belo srajčico, temu daje denarja, kolikor 1? hoče;
*)  Lib. ?h??. do Mandragarai^ timbuti Q^mwm^V
81
samo preveč je ne sme napenjati, da prekmalo ne umrje. Kedar jo kdo, ruje, joka se tak) milo, da si mora človek ušesa tiščati. Zgoraj imenovani ud društva „curiosorum" se grozi zoper take vraže takole: „Mislim, da je vse to, kar se pripoveduje o teh čudodelnih možicelj-nih, nemogoče, vražno in le prazna domišljija starih bab in drugih trapastih ljudi. Nemogoče je to, ker je zoper um, red in zoper postave naravne. Če je pa mogoče, da se kaj tacega zgodi s pomočjo hudiča, je pa pregrešno in se tedaj ne sme dopuščati."
Iz tega smo previdih, kako globoko more zagaziti človeški um. Gotovo bo mikalo marsikoga med nami, da spozna ceh zaklad čarovr nih zelišč ž njihovimi čarodelnimi močmi vred; saj je mnogo rastlin, ki jim še zdaj naši ljudje pripisujejo čudne moči. To nam kaže, kako neizrečeno težko je, s korenino izruvali iz človških prs vero na čez-naravne moči naravnih stvari.'?»ini^iu m äui4
Da stvar lože pregledamo, hočemo vsa čarovna zelišča razdeliti v razrede.   Razdeliti se dajo:
A. v varovavne, ki nas vsirujejo nesreče in škode, ki bi nas mogla doleteti ali po naključji ali pa vsled hudobne volje kacega sovražnika.
B. V take, ki že same po sebi iz svoje moči donašajo srečo vsake vrste.
Varovavne rastline-se dajo spet razdeliti:
a)   vuročnice,ki varujejo ur(!kov, zažugane nesreče itd. in h)   v vremenska zelišča, ki odganjajo strelo, sušo, slabe letine, točo, gosenice itd.
Ravno tako se dajo rastline drug«! vrsti razdeliti v
1. s reč on o s ne, ki dele čl,viku bogastvo, mogočnost, srečo v ljubezni, igri, čast itd. in
2. v čudodelne, ki nam odkrivajo sovražnike in skrivne zaklade.
Prepustivši manj važne reči pesternam, hočemo na kratko pregledati navedene četiri razrede čarovn:h zelišč.
I. Uro čniče ali zelišča za urcke so bila nekdaj zelo na glasu, prišle so pa zdaj že precej ob ime.
Bezeg (Sambucus nigra) je bil pri Slavenih v veliki časti zavolj svoje zdravilne moči. Vsajajo ga radi za hlevom, da kuga živini ne škoduje. Kedar peljejo merliča na pokopališče, natakne si hlapec bič na bezgovo palico, ker se bezga hudič boji.
Oči s t (Stachis recta), popolnoma nedolžno zelišče iz razreda ustnaric, ki raste povsod, po solnčnatih bregovih, pečevji in v ploteh.
Po nekterih krajih ga še devajo pod hišni prag, večidel pa se je že pozabilo, da bi bilo za uroke.
Glasnik IX- 6
82
" Svišć ali encijan (Gentiana). V loških hribih (ali drugod ludi, ne vem) mešajo še zdaj na sveli večer in na velike sabote večer med zobanje za živino razrezane korenine nekega planinskega encijana, ki ga donašajo Tominci. Pravijo, da varuje živino kuge. Po neklerih krajih po Štajerskem pa obešajo v ta namen v svinjske hleve culico, napolnjeno s komaračevim semenom (Fenchel), zato da vrag raje pele pobere, kakor pa da bi štel tako drobno senie.
Metlika, černob ali divji p e I i n (Arlemisia vulgaris). Kdor ima jnelUko v hiši, ne more mu hudič škodovali. Na kresni večer je pod, ujeno korenino oglje, ki piav vzdignjeno se spremeni v zlato.
Carjevo zelišče ali grintovec (Scabiosa succisa). Kdor ga imA v žepu, ta je varen pred uroki. Ako se vržo pod mizo, morajo^ se kregati in biti okoli nje sedeči gostje.
Šmarni slak ali zlata k e t n i ca (GIlechoma hederacea) varuje pred začaranjem.
Dobra misel (Origanum vulgare), pod slropom viseča, varuje hišo copernic in tatov. Voda, v kteri se je kuhala dobra misel, je še zdaj pri naših gorjancih veljaven lek zoper glavobol •— zoper uroke.
Gl o dež (Ononis spinosa). Kdor ga nosi okoli vralu, varen je pred tolovaji, latmi itd.
Brinje (Sambucus communis). V starih časih so ž njim sežigali mrliče; pozneje je bilo pa čaroven pripomoček. Kdor je uročen, lega glava boli, in kadijo ga z brinjem. Brinov dim prežene vso nesnago, kače in vragove. Kdor pijo hiinovo vodo, vidi prihodnje dogodke. Cvetni prah brinovih mačic dehi tudi vsake vrste čudeže.
B edeni C o (Narcissus) trgajo slovenske matere pomladi in de-vajo jo v zibeljke, da bi copernice otrok ne obrale.
L a kotnik (Spartium scoparium). Ako hoče uročen človek ozdraveli, mora spustili svojo vodo skoz narobe obrnjeno metljo iz lakotnika.
Lapuh (Tussilago Farfara) devajo v neklerih slovenskih krajih v grob, da mrliču vrkodlak ne Škoduje.
Vrba (Salix) je nesrečno drevo, ker se hudič iž njega reži, pa varuje vendar pred sovražnikom, ako se molijo posebne molitve in ako se zasadi vrhova mladika v zemljo.
01 š a (Ahius).   V^ vinu kuhan znotranji lub je lek zoper uroke.
Tisa (Taxus baccala). Kdor nosi kos njenega lesa na ^golem telesu, temu se ni bati urokov.
Lipa (Tilia europaea). Njeno ličje varuje pred čarovnijo; njen pepel, posut po repišču, prežene vse repne bolhe. Ako se uročna živina tepe z lipovo šibo, zadene se tudi copernica. Vsa z lipovo treske izkopana zelišča so zoper uroke. V lipo nikdar strela ne udari.
Jerebika (Sorbus aucuparia). V njo nikdar ne treši. Njena pred hlevne duri obešena mladika varuje pred lintvernom in pred
83
drug-imi pošastmi. Da otroci bolje rastejo, treba jih je kopati v vodi, v kteri so se kuhale jerebične veje.
Drosen (Pulicaria dysenterica). Kdor na binkoštno nedeljo tri liste te zeli na tešče poje, ne škoduje mu škorpijonov griz.
Razun imenovanih se hvalijo še sledeče rastline, da so dobre za uroke:
Orlica ali farske hlače • (Aquilegia officinalis), povsod po njivah rastoči grint (Senecio vulgaris), čebulčnati oatresk (Se-dum Telephium), po planinah rastoči divje koze koren (Doronicum pardaUanches), odolin (Antirrhinum Orontium), mali zimozelen (Vinca minor), po močvirjih rastoča solnčna roža (Drosera rotudi-folia), navadni I es i čj ek (Lycopodium clavatum). Za otroke posebno pa strdenka ali rumena lakota (Gallium verum), razhuđnik (Solanum dulcamara) itd.
II. Vremenska zelišča so bila zelo na glasu nekdaj, ko še ni bilo „magnetov" za odvračanje strele.   Sem spadajo:
H o mulj i ca ali na tresk (Sempervivum tectorum), ki ima ime od starega slovanskega božanstva Homana. V poslopje, na kterega strehi natresk raste, nikdar ne udari.
V glog (Crataegus oxyacantha), v koprivo (Urtica), v gaber (Carpinus Betulns) in v lesko (Coryhis Avellana) nikdar strela rte vdari. ^ V lesko zato ne, ker je pod njo počivala devica Marija.
Sent janževo rožo (Hypericum perforatum) nabirajo na kresni dan in jo vtikajo v mreže v oknih. Še zdaj se verjame po Slovenskem, da je najbolji varh pred strelo. Pokristjančena vraža je dala sv. janževi roži krvav sok in 5 listov v znamenje 5 ran Kristusovih. ????? je varovala čarovnic in vragovih zvijač: «Doste (dobra misel), hartan, weisse heid thun dem Teufel alles leid." Tudi jo imajo za zaklade kopati, in pravijo, da preskibi človeku ljubezen.
Da bi čarovnice pri sodbi govorile resnico, dajali so jim te rasthne jesti, preden so jih mučili. Listje sv. janževe rože je pikasto, kakor da bi bilo s šivanko nabodeno; zato pa pravijo, da vrag, ki človeku ne privoši njene zdravilne moči, po noči s šivanko nabada njeno listje, da izteče iž njega zdravilni sok.
Enake moči pripisuje vraža tudi divji buči ali črnojagoda-stemu blušcu (Bryonia alba, Zaunrübe, Körfches würz), saj pri Nemcih, ki jo obešajo v hiše pod stropove, da ne treši va-nje. Nemške dekleta so jo tudi nekdaj rezale v plošče in pred plesom devale v čižme, govoreč: „Körfcheswurzel in meinem Schuh, ihr Junggesellen, lauft mir zu."
Zobnik (Bilisa, Hyoscyamus niger) izruvan z mezincem desne roke in privezan na mezinec desne noge popolnoma golega mladega dekleta nareja po hudi suši dež. Dekle se pa mora z vodo slovesno polijati aU škropiti.   Ta šega je prišla iz stare Galije, se je dolgo
84
držala na Rajni in živi šp xdaj pri Srbih in Grkih. Slovenci ga rabijo zoper zobobol.
Na ta slovenska zelišča sledijo nektera, ki po mnenji vražnih ljudi varujejo hišo nesreč. Sem spadajo nektere rastlinske stvari, ki so nekako nenavadno raščene. Take so Šiške, ki izrastejo, ako osa šiškarica list zabode in svoja jajčka vanj položi, in pa o h melje (Mistel), zajedavec dreves.
Šiške obešajo sem ter tje v kuhinje, da varujejo hišo. Iz.ohmelja (Viscum album) so pa delali palice, ki na polico spravljene narede, da tat ne more uiti iz hiše. Po hrastih rastoča omela (Loranlhus europaeus, Eichenmistel) je bila pa velike važnosti pri inalikovanji starih Keltov in Germanov, in še zdaj jo po neklerih krajih Svajcarske obešajo o božiču nad vezena vrata.
Pa ne samo posamnim rastlinam, ampak tudi šibam ali šopovom iz raznih rastlin se pripisuje še zdaj moč zoper strelo, točo in nevihto. Kedar slovenski kmet prvo brazdo pomladi vreze, zaorje vanjo blagoslovljeno šibo, da bi žilo bolje rodilo iti toča ga ne pobila. Ako se napravlja k hudi uri, dene gospodinja na ogenj ali šibo iz butarice, blagoslovljene na cvetno nedeljo, ali pa nckobko cvetlic od šopka, prinesenega od procesije sv. Resnega telesa. Bularica cvetne nedelje obstoji iz oljke ali iz vrhovih šihic, iz bršljana, zelenike (Buclis-baum) itd.
K procesiji sv. resnega Telesa se nosijo večidel sledeče raslline: Slrašnice (Poterium sanguisorba), sv. Uršule roža ali urednik (Teucrium Chamaedrys), M a v i j ini lasci (Briza media), ranjenik ali uročnik (Anlliyllis Milncriiriji), device Marije plajšek ali hribja resa (Alchemilla vulgaris), očisl (Stachys recta), divja špajka (Valeriana saxatiiis), hribovski p r i m o ž k i (Buphthalmum salicifolium), medvedove tačice ali grižnicc? (zajčje nožice, Gnaphalium divi-cum), itd. ([^alje drugo pot.)
81oveiiei na Ogerskem.
v lanskih novinah .Peštbudinske Vedomosli, noviny pre politiku a literaturu" sem bnd lep sestavek pod nadpisom: „Slovania Zadu-najski od P. Z. Hoslinskeho". Gospod Gostinski piše tole o Slovencih na Ogerskem: *
O soplemenikih naših zadonavskih tako malo vemo, da nas mora bili sram naše nebratovske hladnosti. Poz-ibili smo jih. Naloga sina Tatre je tedaj, da s slovaškim srcem povabi soplemenike na občne
85
gosti in odveznivši pokrov pozabljenosti vvede jih, rekel bi, na novo med svoje in med svet. Genij Talrski oživljal jih je pred dve tisoč leti, on — tega smo trdno prepričani — oživi spet, obznani in oslavi ime svojih bratov za Donavo. Z onstran Tater so prišli oni, s tostran Tater ima priti tudi njih prerok. Zadonavski Slovenci so po rodu enaki z nami Slovaki in današnji Slovaki so z zadonavskimi Slovenci rojeni bratje ene matere. Kakor najstarejši bratje varujejo in hranijo oni narodno dedšino in v svojem narodnem imenu ^„Slo venci", „Slovenstvo" zastopajo podedno ime premntere Slavijo ¦— semkaj prištevaje tudi dalje proti zahodu na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in še drugej na jugu -prebivajoče Slovence. Zgode vseh teh bratov, po rodu in po imenu Slovanov, so si enake. V enem veku zablisniia je njihova zvezda od Tater tje k Alpam in Adriji in v enem času je zašla po evrofiskih nesrečah zatrta zvezda ta.
Ozri se na zadonavske kraje, pa najdeš dva odlomka zvezdo te, strgane po strahonosnih kometih prišlih od Kavkaza in Atlanta; ta odlomka so Slovenci in Ho rva tje v Zadonavji. Ozri se na kraje preddoiiavske, a tukaj tudi najdeš dva odlomka: Slovake in Rusine, od kterih ti oni kažejo sredino te slovenje zvezde. Pojdi dalje na sever, a tam imaš spet dva delca njih, namreč Srbe v gornji in doljni Lužici. Zgodovina vseh teh soplemenikov ali prav za prav njih dozdanja minolosl je ennka. — Slovenci in Hrovatje zadonavski ginili so pod tujimi življi, na nje prihrumevšimi od jugovzhoda, Srbi v Lužicah tonili so v valovih morja, od severa se privahvšega •, Slovaki in Rusini podkarpaški pa so prenašali udarce viharjev, prihajajočih tako od zahoda kakor vzhoda in juga. — Lužici je primeril KoMr golobicama na morji tonečima, Slovenci in Hrovatje zadonavski pa sta dva otoka, s tujimi valovi od dne do dne bolj in bolj spodiriivana; Slovane lužiške pa je nazvala zlost in slepota zgodovinarjev Vandale; ravno ta zavidnost imenuje zadonavske Slovence tudi Vandale *). Lužiškim Srbom zapirali so v preteklem stoletji na Saksonskem in Prusovskem šole in bogoslovska semenišča, da bi nehali biti Slovani, in ko ljudstvo ni hotelo sprejeti nemških duhovnov, pustili so jih brez duhovnov; v županiji železni satanski in šimeški bil je pred 40 leti madjarski jezik Slovencev uradno uveden. — Tako bi se dale primeriti usode zado-navsl^ih Slovencev z našimi lastnimi usodami tukaj v Preddonavji; ali pustimo obraze tisočletnega merjenja, pa se rajši povzdignimo k občni
Za dokaz tega navedem z ozirom na lužiške Srbe: „Enchidion vandalicum" od Tharaeusa iz leta 1610; a glede na ogerske Slovence spominjam to, da sem 1. 1846 videl v Požunu spričevalo gymnazije Soborske (Szombathali) v železni županiji, kjer je narodnost slovenskega učenca, bi je tam v šolo hodil, zaznamnjena bila „natione vandalus"!
86
slavi, kakor sam ta svet naš prehaja od Morane k Vesni. (To je bilo pisano lani v prvi polovini maja, ko se je zima (Morana) umikala spomladi (Vesni).
Hote oči domoljubcev obrnili na pleme Slovencev v Zado-navji, podajam najprej kralke obrise zemljo- in narodopisne, potem pa njih dušnega življenja v danešnjem času, pridržavajoo si za drugikrat, podati načrt stare zgodovine.
Pleme Slovencev na Ogerskem ali Vendov prebiva za Donavo zlasti v železni, salanski in šimeški županiji. Število teh Slovencev poleg statističnih dat na podlagi občnega popisa od 1845. leta je 56.913 duš.
Kraj ta imenuje se sploh kraj „slovenski", Madjarji mu pravijo „totsäg", Nemci pa „bezirk derWenden". — Korabinski v svojih zemljevidih Ogerske dežele je naredil za to Slovenstvo poseben zemljevid (poglej mappa XXIX.). Poleg pregleda te mape videti je ta kraj, v starodavnosti, se ve da v veči razširnosti, „Slovenija" imenovan, kakor nekak vrtič položen med reko Rabo in Muro. Če pregledaš na mapi vse Zadonavje, leži Slovensko v tistem oglu, ki se stega ob štajerski meji, potem gor ob potoku Rabci tje do dolnjega Sinika, potem ob tretjem potezu proti potoku Sali, in po četvrtom potezu proti Muri na južni strani železne županije. — Ta okraj obsega bhzo 20 štirjaških milj, kjer stanujejo Slovenci ne tu in tam raztreseno, ampak čisto brez tujih življev. Prostor ta je obdan na vzhodu z dolnjo Lendvo, na jugu z reko Muro, na zahodu z Rigico (Ryhicou) in spodnjim Štajerskim, na severu z reko Rabo; sprestira se po županiji železni salanski in šimeški. En del ob Rabi in Muri je raven, drugi pa je gorat in dolinat. Zemlja po hribih je večidel nerodovitna, tako da je v njej celo jelka sključena in pritlična. Po tej okrajini teko potoki: dve Sinički, Črnec, Pretoka (mndj. Lendva, nemšk. Limbach) Mokuš, Dubej: Reki Mura in Raba dostikrat po vodenj donašata.
V železni županiji: glavne občine, kjer Slovenci stanujejo so: Dolnji Sini k, kjer so izkopavali starorimske stvari, pa tudi turške iz bitke, ki se je tukaj dogodila 1664. leta. Gornja Lendva s hišami daleč po dolini raztresenimi, nad njo star grad, po pripovedki nekdaj sedež rudečih mnihov (siedlo cervenych mnichov)—tamkaj je tudi neki sod, ki drži 660 okovov. Kuzma s cerkvo svetega Kosma in Damijana. Pravijo, da je bilo za cerkvo v starodavnih časih jezero, ki se je pa posušilo, česar čudodelna voda je ozdravljala vsakoršne bolezni. Ali ko sta se dva kuzemska brata prepirala in je eden druzega pri jezeru vbil, stekla se je vsa voda v podobi oblakov v podnei)je.
Nedelja. Izmed farnih občin je imenilnejša: B oreška in Slovenski Križavci s starimi cerkvami; v tej zadnji kažejo en velik kanon; g^ornji Sinik, čisto katoliška^ fara; Dolenci, ta kraj je od Turkov mnogu trpel, in sosedna ves Šal — nekdaj mestece, ali zdaj
87
mala ves; Stefan ovci, sfüulajo k Šent Gothardskemu opatstvu; Can-kova, tukaj kažejo brda, na kterih je nekdaj ?????? postavil kanone, pripravljajo se za bitko z Nemci; drugi pa pravijo, da so bili to šanci Matija Korvina; sv. Jelena (Pelroča), bliz nje v podružnici Ve česi a vec je na kapelici slovenski napis: „Bog blagoslovi naše dielo'. Sebesan (Pecsarocz) z odpustki drugo nedeljo po veliki noči; ljudje jih imenujejo „topla pruska v O njih se pripoveduje, da ozdravljajo slabe oči in bolne goveda, če se z vodo umivajo; sv. Benedik, znan zavoljo semnja na dan vseh svetih, kjer navadno postavljajo ceno novega vina in slivo vice za sosedne kraje. Sv. J ur, tudi vodna Len dva imenovan; v okolici se dobiva železna ruda. Martonci, Ujnice, Mur(aj)ska Sobota trpe dostikrat mnogo od povodnji, tako da morajo ljudje po ulicah na konjih hoditi. Ne daleč se vidi kapelica sv. Jederti, kjer so bili po pripovesti nekdaj mnihi, ali zdaj je zapuščena; bliz je tudi grad v razvalinah.^— Tišina, znan kraj zavolj odpustkov, kamor hodijo ljudje tudi iz Štajerske. Bolj naseljene občine na dalje so: Dolnji Sinik, Dolenci, Slovenska ves,Velimir, Bidinci (Budinci?), Odoranca, Dobra, Ligomir, Martanci, Doncinci, Tesanci, Velki, Barkoc, Slaveča dolnja in gornja, Kustanci, Kopreča itd.
V županiji Salanski: Bogvina, Sterleci, kjer se na dan sv. Vida k sludenčku shaja dokaj ljudi in se s to vodo umivajo, mene, da jih ne bodo bolele nikoli ne oči ne glava, — žene puščajo na krekih svoje l.onte, dekleta pa šop las, ktere drugi dan kantor pobere in iž njih nareja papuče. — Beltinci s starim gradom; v bliži so Melnici, čigar prebivavce imajo v okolici za to, za kar mi Belance, to je vsaka neumnost se jim prilika. Turnišče, mestece znano zavolj odpustkov pri podobi „sv. Marije pod logom": Pali na, kjer je tako blato, da se more le po jezu do sosednih vesi prili. Tu najdeš vesico: Gariča, Bistrica, gornja, dolnja in srednja Brezovica , Nedelice, Bra-tonič, Deklesin, Gumelica, Lipa, Ivanci, Žežikrs, Čeren-čice; v županiji Salanski prebivajo še Venetovje, pomešani z Madjarji v občini: Dobronok, Bidinci, Kamenci, Kbeli, Radamaši, Sobota, Jofeci in Zitkinci.
Cerkovne matere evangeliških Venelov so; Piconci, Slovenski Križavci, Bodonci, Odoranci in Hodaš, vse v železni županiji z več podružnimi cerkvami in izvzemši zadnjo cerkev vse čisto slovenske.
V županiji šime«ki so: Mihalovci s hčerami Sand in Pad, potem vesi: Lisa, sv. Peter spadajoči k Iganeški cerkvi; Por o g, hči Čurgova, Bukova in sv. Pavel, hčere matere Zakanja.—Vse te vesi so starodavne in se spominjajo že za mongolskih časov v listinah — zdaj pa prebivajo v njih Slovenci že pomešani z Madjarji.
(Konec drugo pol.)
88
Pred Jamo.
človek rad obiskuje kraje, ki ga spominjajo sive nekdanjosti in slavnih možakov, ki so takrat živeli in doprinašali svoja dela. Ginjen postaja pred kakim starim razpokliin cerkvenim zidovjent, ter (??''-duje napise in podobe na stenah, ktere ga spominjajo cNrstih nekdanjih ljudi; mile misli in občutke mu budi pogled na temno zidovje ah na razvaline starega gradu, v kterem so nekdaj bivali junaški naši vitezi.
K tacim krajem se mora prištevati tudi viteški grad „pred Jamo", in malo je popotnikov, da bi ga ne obiskali, ako skoz Postojno gredo. Pot do tega gradii nas pelje; tik mimo vhoda slavno-znane postonjske jame čez leseni most. pod kterim šumeča in kipeča Pivka po skalah v temno ozko žrelo dere. Na desni steguje se na široko in dolgo versta le malo obrasenih gričev. — Kdo bi mislil, da te gohčave v sebi hranijo toliko natornih čudežev! Cesta od tod ni kaj mikavna, steguje se po gričih in dolinicah zmiraj bliže Nanosu, ki svojo plešasto glavo visoko v nebo moli. Čez dve uri hoda smo se približali podnožju Nanosa, pa še ne vidimo nič, kot nizke griče za seboj, spredej pa gole visoke pečine, sklad vrh sklada. Se en griček prekoračimo, in prikaže so nam temen globok prepad in mi stojimo pred Jamo.
Nekak mraz spreleti človeka pri tem pogledu, na desno in levo golo pečevje, v ktero je natora zvrtala tri podzemeljske hrame. V najspodnjega se ne more, ali bi saj varno ne bilo va-nj, ker šumeča Loka svoje valove vanj vali: v najviši dupljini tiči grad kakor lastov-kino gnjezdo na goli steni. Mogočne skale vise nad gradom in žugajo zdaj in zdaj se odtrgati in podsuti ga s svojimi razvalinami. Po ozki poti smo kmalo pred vratmi, nad kterimi je še dobro ohranjen grb nekdanjih posestnikov. Na desno in levo vrat vidiš še kolesca, po kterih ste tekU verigi za most, kterega so vzdignili, kedar se je bilo bati sovražnih napadov. Opomniti je pa, da sedanji grad ni tisti, v kterem je bival znani Erazem, ampak sezidan je današnji grad še le leta 1580; nekdanji grad, sedež nesrečnega Erazma je bi! še nad tem; nekaj ostankov je še viditi.
Ko smo se ohladili, stopimo v grad. Tu notri je kaj hladno, in res nevarno bi bilo iz solnčne vročine koj v tak hladen ???? stopiti. Prostora je v gradu veliko, ali prostornih sob malo, pa saj je grad sedaj skoraj prazen. Ko sem ga jaz z nekimi prijatli obiskal, prehodili smo ga od enega konca do drugega, pregledali stanice, vidili
89
nekdanjo kapelo, v kteri je nekaj podrtega oltarja in kos starih masnih bukev ležalo, ogledali tudi drugih lukenj obilo, ki so menda za ječe shižile, kakor vsa naprava kaže, pa nikogar nismo zapazili razun ene same dek'e; zvediH smo' pozneje, da le oskrbnik v gradu stanuje. Kdo drugi bi pač tu stanoval, kot tisti, ki mora? Res strašni časi so morah biti, v kterih je človek pred človekom v taki divjoti zavetja iskal in ga našel ni, kakor nam to spričuje povest Erazma spred Jame.
Strme stopnice nas pripeljejo v votlino, kjer je sezidan ali prav za prav na pol v skalo vsekan bil nekdanji grad. Skoz majhna vratica, pri kterih se tudi še vidijo luknje, skoz ktere so bile verige napete za nekdanji vzdigljivi most, pridemo do razvalin starega grada. Še kažejo zidovje, kjer so neki bile Erazmove sobe; vodnjak je še tu, kakor je nekdaj bil in daje prebivavcem hladne vode.
Če tu doh pogledaš — hu! to je strmina, to je prepad! Globoko, globoko pod teboj se sred pečevja vije temna Loka, nad teboj pa mole mogočne skale čez grad, v razpokah se je naselila tropa lastavic — gnjezdo pri gnjezdu je prilepljeno na temnem mirnem kraji. Nikdar bi ne mogh zapopasti, kako so ljudje na to strmino, tako visoko na skalni zid prilezli in se tu naselili, ko bi za gotovo ne vedili, da je iz grada dolga podzemeljska pot peljala noter do Ipave, Ta pot je zdaj zazidana, da se kaki tatovi v grad ne prikradejo.
V sredi temnih razvalin mi je pred oči stopila povest nesrečnega Erazma. Vidil sem v duhu, kako je na dvoru cara Friderika v dvoboju grofa Papenheima ubil in zavoljo tega pobegniti moral, kako si je pregnanec izmed vseh svojih posestev ta divji kraj v varno zavetje izvolil. Na tem gradu, še bližnim sosedom malo znanem, meni, da bo varen. Zdelo se mi je, da vidim po dolini sovražne čete proti gradu se pomikati, sovražne čete barona Raubarja, ki je pregnanca po dolgem iskanji vendar le zasledil. Videl sem s dušnim očesom, kako oblegovavci vse moči napenjajo — pa zastonj; zastonj pokajo njih topovi, zastonj butajo mogočne krogle ob trdo zidovje — kakor bob odletavajo od stene. Raubar si prizadeva z lakoto ga ukrotiti — Erazem se mu posmehuje. Med tem ko Ravbarjeva vojska strada, imajo Erazmovi vsega obilo, živeža dobivajo po podzemeljski poti dovolj.
„Denar železne vrata prebije", pač res! Med tem ko se stari Erazem varnega misli, stori zapeljivo zlato enega izmed njegovih hlapcev izdajavca. Judež Iškariot izdal je gospodarja, pokazal sovražniku kraj, kjer se zidovje s silo topov razkrušiti da ter obljubil mu znamnje, kedaj naj se to zgodi. Videl sem v duhu, kako se v neki viharni noči zgovorjeno znamenje izdajavčevo prikaže, kako sovražni topovi vsi na enkrat na omenjeno skalo butnejo, jo razkrušijo in nesrečnega Erazma pokopljejo — videl sem, kako izdajavec sovražnika v grad spusti, kako da razsaja in mori, kako pa tudi izd»Ja\€c za*
90
služeno plačilo prejme: najzvestejši izmed hlapcev Erazmovih maščuje smrt svojega gospoda ter prebode izdajavca.
Po smrti Erazmovi je postal grad deželska bist, da ga je 1497 podaril car Maksimilian I, Frideriku Gallenbergu; pozneje si ga jo pridobil nek plemenitnik z imenom Kobencel, ki je tudi sedanji grad sezidal.
Obiskali smo tudi srednjo podzemeljskih jam, ki. se pod gradom daleč daleč v skalnato goro steguje. Leseni mostek polje nad brez-dnom do vhoda. Jama je velika, širi se na vse strani, ima tudi kapnikov pa ne kaj lepih, in umazane podobe ne morejo mikati popotnika, sosebno če je pred že druge podzemeljske jame v okolici Postonjski občudoval. 
A.Zup
Slovniške drobtine.,
L Ni ga menda glagola v slovanščini, da bi se mu godila veča krivica, kakor glagolu: morali - moram (moral, a, o). Čehu in Polaku ga je izpodrinil nemški: museti — musieć, Rus ga nad-omeščuje z: ????????, ???????, ????????????? itd., in tudi Jugosloven se ga po gostem izogiblje; posebno pa ga črti tu pa tod Slovenec, prigovarjajo mu, da je tujec, ki ga slovenščina ni nikdar poznala, ali novorojenček, ki so ga še le slovničarji ustvarili slovenščini. — Ne da se tajiti, da ga je večina Slovencev glede vnanje oblike zenačila z glagolom »moči — morem (mogel)", tako da je dan danes vsa razlika med njima samo v predtegnjeni in zatemnjeni izreki; — pa vendar je le bosa, kar mu prigovarjajo njegovi nasprotovavci: glagol morati — moram ni tujec: nahaja se med prostim ljudstvom še dan danes, če drugod ne, vsaj po Goratanu v junski dolini in po bližnjih krajih, kjer ga še vedno na polna usta izgovarjajo „moram, morati, moral (v) a, o" in ga nikdar z obliko: „mOrem — mogel" ne menjajo, kakor drugi Slovenci; — da „morati — moram" ni novorojenček, priča so nam slovenski pisatelji 16. stoletja, kterim je večkrat rabil n. pr. Jest sem mislil (ta) celi testament vkupe pripraviti, ali se nei moglo, sem moral na dvie razdeliti. Trub. — Naj dobi torej ta glagol tudi v novi slovenski pisavi spet veljavo, ki mu gre korenitemu Slovencu.
II. Nekteri slovenski pisatelji so se v najnovejih časih pri neklerih besedah poprijel! pisave, n. pr. bralec, volilec, rodilnik itd. na mestu do sedaj navadne „bravec, volivec, rodivnik", ki je pri izpeljavi enacih imen 1 vselej v v spreminjala.  Ktera pisava Je
91
bolja? Pravilniša je gotovo: bralec, volilec itd., ker nam naravnost kaže izpeljavo od II. tvorno-preleklega deležnika; vpraša se vendar, je Ii v resnici bolja od doslej navadne in je Ii torej naši pisavi neogibno potrebna? Ozrimo se v staro slovenščino! Ta ima le malo malo imen, skrojenih od gori omenjenega deležnika : kar sem jih pa doslej našel, rabi jim iz večine črka v mesto 1, n. pr. ?L\??? dator (Miki. Lex. 152) itd. — Po tem takem pisava: bravec, volivec itd. ne more biti napačna, ker se opira na staro slovenščino. Če bi se hteli pa vendar noveje pisave poprijeti ali nam ne bo tudi pisati: delalec, delalen, poslušalec, pelec, pileč itd., (saj so te besede enako skrojene, kakor gori omenjene) namesto sploh navadnih: delavec, delaven, poslušavec, pevec, pivec? — Kaka zmešnjava utegne nastati, če se ne ustanovi gotovo pravilo za pisavo tacih besedi! Pisati zdaj 1 zdaj v, to nikamor prav ne kaže. Ostanimo torej raji pri starem!
Hrvasko-srbsko berilo. Bolgarska zemlja.
Da me pitaš: koju H je zemlju slavjansku mati priroda najobilneje uresila; da me pitaš, gdö slavjanske najvole stajati; kazao bih da u Bugarskoj. Jeste, Bugarska sa svojim u nebo strsećim, vSkovitim snßgom pokrivenim Balkanom i sa zelenimi plodnimi ravnicami; s veličanstvenim Dunavom i nestašnom Maricom najkrasnija je slavjanska zemlja. Motriv blagost podneblja ili plodnost zemlje, različnost pojedinih predSlah ili položaj vse pokrajine, milinu ravnicah srebrnimi rSkami natapanih, ili veličanstvo gorostasnih planinah, plođovitimi dolinami prosöcanih, obilnost prirode, koju na ogled stavlja, ili bogatstvo, koje u utrobi čuva — svakako moraš priznati, ua je Bugarska raj slavjanski. Ta sve onđS ima, što čovek samo želiti može: sneg i vrućinu, led i toplice, zlato i žitak, gore i doline, ravnice i brežuljke, ???? i potoke, more i kopno, v6čnu zimu i v6čiio loto — sve, svo ima Bugarska.
Nu opet nemožemo kazati za stanovnike njezine, da su srŽtni. Jer šta prudi čoveku plodna njiva, bogatstvo prirodo, uresi, nakit zemlje, ako on sije a drugi žanje, ako on radi, a drugi uživa, ako je on gospodar zemlje a tudji sluga? B. Šulek,

Na polju Kosova.
??* je ??????? ????? ????, ??-? ?? ?????? ??????      , ??h ??????? ?????? ?-??, i ??? ?????? ??????. ??? ??????? ??????, ??? ?????? ?????, ??^ ?? ???? ???????, ???? ????? ?????.
??-? ?? ??? ???-???,
??-? ??????? ??????.
???? ?????? ??????
???????? ??????.
? ntcMaaia nteauax
r.iac ?? ???? ?????,
?? ??????? ???? ????
? ???? ??????.        ?. Popovic.
V '? 1 sterska ? aro d ? a.»   -j ^ ? f.' '^: i Sv. trije kralji.
Tri kralji jahahu, z onud' sunce vista,     f ^ ufM Oßll
Tri đari nosahu : mir, zlato i tamjan. '  ,
Pervi je Gaspar, kralj od dobra kolina,
Ki željaše vidit' slavu gospođina.
Drugi je Melhior od onih trih kralji,
Ki aeljaše priti k onej vienoj Slavi.
Tretji je Baldasar od dobrega roda.
Ki željaše priti slavit svoga Boga.
Pod njimi su konji kako ene Vile;  ' .     •
Ni zoba *) ne zoblju, nit jin žeja pride.
Zvezda je danica, ka jih je vodila,
Pred grad Jeruzalin jih je privodila.
Mlajahni vratara! povej nan za isto,
Kdi se j' Isus rodil,  sve zlato precisto?
On im odgovora: Mi tega iieznamo.
Kad 'z ovud pasate, javite se malo;
Čemo van darovat onoga detića,
Koga nismo mislili kraljen darovati;
Leg smo ga mislili maljašna zaklati.
A kada gredoše malo tamo napred,
Oni ugledaše onu malu špilju,
Ona j' nađkrivena cerlenim beljićen;
Nutra je slavna deva sa svojim deticen.
Svi njoj dar donihu, a Gaspar ne doni.
Kako mudri starec prvi se pokloni:
Slava mi ti budi, presvitla danice!
Caj tu tvoj pristanak, nebeska kraljice?
Zap. J. Volčič.
*)   ovsa.
93
Besednik.
Slorenska matica. Prekrasna misel slovenske matice" se zbuja čedalje živeje ter ojjreva srca slovenskim domorodcem. Po vseh straneh odmevajo glasovi, da se kmalo vstanovi naprava, kakor jih imajo že v.si drugi slovanski rodovi v povzdigo svoje književnosti. Brez matice nam bo lepoznanska literatura vedno životarila, umetna pa celo korenik zasaditi ne more, ker jej izmed čast. duhovščine in dijaške mladine .•^ame ne more dohajati potrebna podpora. Edini poraoček zoper to kukavno stanje je le združena moč ali matica; brez matice nam ui upati srečnega razvitka. Kar je „družba sv. Mobora" za razširjanje omike med prostim ljudstvom, to naj nam bo v učenih reččh „slovenska matica". Slovenski domorodci! ne odlagajte dolgo ž njeno napravo, da «ii z nami kmalo na bolje okrene; ti pa, bela Ljubljana! pripravi tej narodni ustanovi kmalo trdno in zavetno mesto!
Sporočilo domovini. Kajni g. Dr. J. Šubic, ki je 1. 1861 v noči od 21. do 22. malega travna v Mariboru za jetiko umrl, trudil se je iu prizadeval za milo domovino do poslednjega izdililjeja; kako iskreno io vroče jo je ljubil, priča so nam sledeče premilc besede, vzete iz predgovora k njegovi prestavi Virgiljevega Georgika: „Položim pa ta književni plod, venec iz lepe ogradi latinskih Modric, na sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji. Kranjska zemlja, mila domovina! ktera si me rodila in gojila, lej, nisem tebe pozabil, ne nehal te ljubiti, akoravno mnogo let oddaljen tvojemu naličju, bivajoč v ptujih gradovih, potovajoČ po ptujih krajinah.
Tebe sem se spominjal na bregovih derece Donave, tebe na obalih jadranskega morja, tebe na Štirskem, v deželi zelenih gora, kjer bivam mnogo let in kjer bode počivalo tudi truplo moje.
Kdo bi tudi pozabiti mogel matere svoje? Saj si lepa in mila_, da si ravno majhna, domovina moja, ter okinčana z nebrojnimi naravnimi in umetnimi čudeži nad in pod zemljo: saj imaš verle sinove in hčerke zale; saj obiluješ mnogoterega blaga in izdelkov pridnih in umetnih rok!
Da bi cvetela in napredovala v eno mčr, preljuba oeetnjava moja! Da bi te slavili tvoji sinovi ter oblagodarovali z darovi junaštva in omikanega duha, da bi se ponašala tndi med sestrami slavjanskimi! Meni živečemu ni bilo prostoreeka privoijenega na tvojih livadah;   rad
94
bi bil vsaj zadnji senj spaval v tvojem naročji, v osenčji lipe domaČe; toda tudi tega mi je odrekla neraila osoda ter mi v ptuji zemlji odloČila poslednje pokojišČe.
Z Bogom tedaj, mila domovina! Z Bogom na vekomaj!" Jogoslovenska žornalistika.   Z novim letom se je žurnalistika na jugu dosti lepo razvila in pomnožila. Razun našega izvrstnega „Napreja", kterega  iezik  se  more po vsej pravici uzor lepe in je de mate slovenske pisave imenovati,  in razna drugih slovenskih   časnikov izhajajo od novega leta naslednji časopisi v srbskem in hrvaškem narečji : 1) politični: „Srbskidnevnik"vsak dan, „Srbobran" trikrat v nedelji in „Napredak" trikrat v tednu — vsi v novem Sadu; „Srbske novine", „Vidovdan", ,,Svetovid" in ,,Srbska narodnost" vsi v Belem gradu; „Pozor" in „Narodne Novine" v Zagrebu, „Glasnik dalmatinski" in  „Nazionale" v Zadru;  —  2) književni in zabavni:   „Danica" in »Javor" v novem Sadu, „Slavonac" v Požegi, „Nase gore list" v Zagrebu, „Glasonoša" v Karlovcu, „Zvözda", ki začne v kratkem izhajati, v Zadru in „Danica", dodatek „Narodnih Novln"; — .3) šaljivi: „Komarac" in „Domišljan" v novem Sadu; — 4) učiteljski: „Školski list" v novem Sadu in  „Napredak"  v Zagrebu in 5)  gospodarski: »Seljak" v novem Sadu in „gospodarski list" v Zagrebu.
Sfetoravstvo ?? nank- Novo svetovavstvo za nauk, ki je nam že davno obljubljeno, stopi v kratkem v življenje, kakor je slišati z Dunaja. Predsednik mu je neki že potrjen in sicer naš preslavni rojak in prvi slovanski jezikoslovec g. Dr. F r. Miklošič, profesor slovanskega jezikoznanstva na vseučilišču Dunajskem, kar navdaja gotovo vse Slovence s prisrčnim veseljem nad to izvolitvijo, ob enem pa tudi s sladkim upom lepše prihodnjosti, ki brez dvombe napoči s časom tudi mili slovenščini v naših šolah. — Pred nedavnim je došla visoka čast Se drugega slovenskega rojaka, namreč dra. J. Štefana, ki je bil, še ne 28 let star, zavoljo visoke učenosti v matematičnih in naravoslovnih vedah za rednega profesorja vise matematike in fizike na Dunajskem vseučilišču postavljen.
Razpis dražbinih daril «a 1. 1863. V omiko slovenskega naroda in v povzdigo domače književnosti razpisuje družba sv. Mohor a za leto 1863, te-le darila:
a) sto goldinarjev za najboljšo izvirno pripovedko, kteri bodi predmet, Čo je le mogoče, vzet iz domaČega življenja slovenskega naroda; Če pa dobre, darila vredne izvirne povesti ne pride, petdeset goldinarjev za najboljšo prestavo kake zanimive pripovedke, kmečkim ljudčm in mladini v poduk ali kratek čas;
b) trideset goldinarjev za najboljšo zgodovinsko, krajepis no ali narodopisno Črtico (n. pr. kako zgodbo iz turških ali francoskih vojsk na Slovenskem, životopis kacega slovečega domačina, popis kake božje poti itd.);
95
c) trideset goldinarjev za najboljši natoro zn ans ki ali gospodarski spis (n. pr. razlago božjih čudežev v naravi in drugih naravskih prikazni, poduk o gospodarskih potrebah slovenskega naroda itd.).
Vsi ti spisi naj bodo pisaoi prav po domače, lahko umevno in zanimivo, da bodo služili odrašeeni mladini in kmetu v poduk ali pošteno razveselovanje. Pripovedka naj obsega vsaj tri — štiri, druga dva spisa pa vsaj eno tiskano polo raajhene oblike družbinih bukev. Vsak slovenski pisatelj je povabljen, da pošlje v ta namen eden ali veČ spisov brez podpisanega imena do 1. novembra t. 1. (ime pisateljevo naj se priloži v zapečatenem lističu) družbinemu odboru ?'^ Celovcu; na spise, ki hi pozneje priti utegnili, ne bo se moglo gledati. Darila se bodo izplačala na Vodnikov dan (2. febr.) 1. 1864, kakor se je to tudi letos zgodilo.
d) Petdeset goldinarjev, ki jih je v ta namen si. Koroška hranilnica darovala, za pet najboljših sostavkov, ki bodo v „druž-binem Koledarčku za 1. 1864" tiskani, naj si bodo pripovednega ali podučnega zapopadka, vsacemu po deset goldinarjev. Ti sestavki naj obsegajo kacih 4—8 strani KoledarČkove oblike; sploh pa morajo tako pisani biti, da bodo zanimivi in poduČni za priproste kmečke ljudi vsake starosti in vsacega spola. Predmet naj si vsak pisavec sam izvoli, samo toliko želi družbiu odbor, da mu prideta med drugimi rečrai vsaj tudi eden ali dva krajša prav praktična gospodarska spiska.
Sestavki, pod d) razpisani, naj se pošljejo družbinemu odboru vsaj d o 1. j u n ij a t. L, da so morejo v „družbinem koledarčku" za 1. 1864" natisniti. Darila se bodo izplačala v prvem mescu drugega polletja. *)
V Celovcu 26. februaija 1863.
Družbin odbor.
Nasnaoilo zastrao Cvetja. Prvi (10.) vezek druge Šestke, ki obsega Krekovo epično pesem v j,reh spevih „Na sveti večer o polnoči" in pa začetek lepe ŠubiČeve prestave „Virgiljevega poljedelstva", razposlal se jo v sredi minulega mesca vsem Čast. naročnikom, ki so se še v pervi polovici mesca februarja zanj oglasili; ostali gospodje pa ga dobe v nekterih dneh, ker ga je bilo treba Še nekaj iztlsov napraviti, da moremo ž njim tudi novim naročnikom postreči; drugi (11.) vezek izide še tekočega mesca, tretji mesca aprila itd., tako da bo druga š es tka vsaj do srede mesca julija že vsa v rokah čast.  gg.  prejemnikov.   Za natis v drugi Šestki je  pripravljena  med
*)   Prosimo, da odprć temu povabilu svoje liste tudi drugi slov. časopisi.
Odb.
96
drugimi i-ečmi tudi epicna pesem v XV spevih „Veronika Dese-niSka" od J. Frankolskega in „Ki t i c a A n d e r s eno v i h pravljic" od g. Fr. Erjavca; vrh tega pripravlja za „Cvetje'' g. A. Okiški kitico pripovednih pesem (legend) iz življenja slovanskih aposteljnov pod naslovom „Ciril in JVletodi".
Ce bo Slovencem všeč in se ne najde druge poti za njuno izdavo, natisne se v IG. in 17. vozku Cvetja (se ve da v veči, za šolske bukve prikladni obliki) Fr, Erjavčevo „Živalstvo" iu J. Tušekovo „Rast-Ii ns t vo", ki jc oboje preizvrstno poleg Pokornega za nižo gimnazije in realke izdelano. Obe knjigi böte krasen in toliko važniši prirastek naši literaturi, ker nimamo na tem polji še nobenega veljavnega dela. Bog nam daj kmalo potrebnih šolskih bukev!
H koncu bodi še omenjeno, da se je oglasilo za „Cvetje" izined dijaške mladine tudi iz Ljubljane prelepo število prejemnikov, namreč 102; iz Celja in Novega mesta pa sopet po 10 novih. — Kakor „Cvetje* nahaja letos tudi „Glasnik'' med dijaško mladino veliko podpornikov: mariborska ga prejema 55 iztisov, celjska 34, ljubljanska 39, novomeška 35, celovška 21, varaždinska 7, karlovska in reška 3 in goriška 2.   Veselo znamnje za prihodnjost! Živili!     <     ^     »i^,     ^
Vabilo na uaročbo.     ' '
z dvoljenjem preČastitega gosp. spisatelja dr. J. Bily-a prestavil sem iz češčine knjigo z naslovom: „Zgodovina ss. apostolov slovanskih (sirila in Metoda", v slovenščino. Knjiga obsega 20 tiskanih pol v veliki četvrtki. Lepi lesorezi, kteri glavne prigodke iz življenja svetih apostolov predočujejo, bodo jo zaljšali. Predmet je Času primeren, spis sam pa podaja vsakemu nekaj duševne brane. '
Vabim tedaj na naročbo. Veljala bode knjiga 1 H, 50 kr. a. v. PreČastiti gg. naročniki naj mi za zdaj blagovolijo samo svoje imena ali pa število ?nželenili iztisov vsaj do 15. marca naznaniti.
Iz števila presodim : ali izhajam ali ne. Ako izhajam, gre knjiga brž v tisk, kterega oskrbi Bcllman-ova bukvarnica v Pragi. Konec julija ali avgusta mislim, da bode gotova.
Naročnina se odrajta po sprejetem delu.
V Mariboru na smrtni dan sv. Cirila 1863.
Janez Majciger.
Slovenci! prelepa knjiga se nam tukaj obeta: obširen životopis naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ki sta nam prižgala luČ sv. vere in postavila temelj slovanskemu slovstvu. Združimo se od vseh strani, pritecimo v obilnem številu g. izdatelju na })omoč, da obljubljena knjiga v kratkem zagleda beli dan. Glasnikove vredniStvo bo do srede t. m. rado prejemalo naročila.
Na znanje. Naročene ćirilske in nove pismenke za Cvetje še niso dospele iz Prage; to je vzrok, da tudi dans še ne moremo pridjati nadaljevanja „staro-slovenske slovnice", Vredn.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.