ißu.umunmmj^vi
NARODNI PRAZNIK 29. OKTORRA IN DAN SLOVENSKE ZASTAVE
VELIKO NARODNO SLAVJE V SLOVENSKI HIŠI 28. oktobra 1972
Ob 19.00: sv. maša za vse, ki so delali in se žrtvovali za slovenski narod.
Ob 20.00: pozdravne besede — Pavel Fajdiga, predsednik
Pripravljalnega odbora. Govora: Ana Marija Klanjšček, predsednica SDO;
Miloš Stare, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo.
Slovenski folklorni plesi; režija: Maks Borštnik Ob 20.45; slavnostna večerja.
VSE SLOVENKE IN SLOVENCE VLJUDNO VABI
Pripravljalni odbor
O B V E S T I J. A
ČETRTEK, 26. oktobra 1972:
Predavanje prof. dr. Hanželiča na
sestanku Zveze žena in mater ob pol 5 v Slovenski hiši. Naslov predavanja: Medsebojno sodelovanje in povezanos: članov družine. Na zanimivo predavanje iskreno vabimo.
V Zavetišču dr. Gregorija Rožmana bo sv. maša za pok. Vinka Zupana. Po maši bo pripravljen Asado.
SOBOTA, 4. novembra 1972:
V Slovenski hiši ob 20 enajsti kulturni večer SKA. Predaval bo lic. astronom Janez Zorec o „evoluciji zvezd“.
SOBOTA. 28. oktobra 1972:
V Slovenski hiši zvečer proslav3 narodnega praznika 29. oktobra.
NEDELJA, 5. novembra 1972: Mladinski dan SDO in SFZ.
NEDELJA, 29. oktobra 1972:
V Rozmanovem zavodu v Adrogué celodnevna prireditev.
SOBOTA, 11. novembra 1972:
Slovenska radijska ura
se pridružuje
prazniku SLOVENSKE SVORODE in DNEVU SLOVENSKE ZASTAVE
z naslednjim
ki sovpada z njeno 2. obletnico neprestanega obstoja programom na Radio Antártida
v soboto, dne 28. oktobra 1972, ob 17,34:
a)	govor g. Pavla Fajdige;
b)	naslednje pesmi; (Naprej zastava slave, Mi slovenski smo vojaki,
Moja domovina, Naj čuje nas, Delaj, delaj, Triglavska koračnica.
Potujete v RIM — Italijo ?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel RLED
m
Hotel DANIELA
00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40
00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme.		
1470 članov	SLOGE to potrjuje. Pridružite	se nam!
KREDITNA	ZADRUGA SLOGA	Z. Z O. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob	torkih, četrtkih in sobotah od 16.	do 20. ure
NEDELJA, 12. novembra 1972:
V Berazateguiju sedma obletnica blagoslovitve doma združena s pestrim sporedom.
SLOV. DOM V SAN MARTINU
ESLOVENA UBRE
SOBOTA, 25. novembra 1972:
Koncert v Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30.
KONCERT
bo v soboto, 25. novembra in ne 4. novembra, kot je bilo objavljeno
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
NEDELJA, 26. novembra 1972:
Nedelja Kristusa Kralja. Proslava praznika in spomin slovenskih katoliških shodov.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Radijska ura. Ob slovenskem narodnem prazniku bo pri slovenski radijski oddaji govoril g. Pavle Fajdiga — radio ANTARTIDA ob 17,34.
Prijave za šolsko kolonijo sprejema Zedinjena Slovenija. Kolonija bo od 27. dec. do 12. jan. Stroški kolonije: 21.500, če se ne bo podražila vožnja. Prosimo, da otroke čim preje prijavite!
Zedinjena Slovenija je založila veroučno knjigo za srednjo šolo. Pripravila sta jo dr. Alojzij Kukoviča in msgr. Oreh ar. Na razpolago je v društveni pisarni.
JAVNI NOTAP
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Redacción y Administración: T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
oj» CD +3	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
o s s ° ^ c << D ^ O	TARIFA REDUCIDA Concesión N' 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No 1.149J713	
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Profesorski zbor Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka obvešča vse dijake, da bo zadnji dan pouka 4. novembra. Naslednjo soboto, 11. novembra, ob 17 bo zaključna sv. maša, razdelitev spričeval in zaključna proslava. Udeležba obvezna.
Peti letnik tečaja pa bo imel pouk tudi v soboto, 28. oktobra ob 16.
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T. E. 47-4852
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionskc pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
V Slovenski hiši ob 8 zvečer koncert Slovenskih mladenk v prid socialnega sklada Zveze slovenskih mater in žena.
UNIV. PROF.
DR. JUAN RLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Oddam v najem
NOVO STANOVANJE
poleg parka in bazilike v Moronu, 9. nad., 2 sobi, kuhinja, kopalnica in pralnica.
Informacije v upravi lista.
ROŽMANOV ZAVOD V ARROGUE
NEDELJA, 29. OKTOBRA
Dopoldne :	Popoldne :
ob 16: KRSTNA PREDSTAVA JOŽA VOMBERGAR:
ob 11: sv. maša
Baragova proslava v
Opoldne :
kosilo
ČUDO KRESNE NOCI
Režija: MARIJAN WILLENPART
20. mladinski dan
— 5. NOVEMBRA NA PRISTAVI
11.30	SV. MAŠA
12.30	KOSILO
16.00 POPOLDANSKI PROGRAM
Sodeluje mladina iz: Berazateguija, Carapachaya, Morona, Ramofc Mej ia, San Justa, San Martina in Slovenske vasi

II. novembra 1972
v Slovenski hiši oh osmih zvečer
Pesem ljubezni naj v srcih zveni
poje zbor
rr
Slovenske mladenke
Vodi ga. Anka Savelli-Gaserjeva
S/
Koncert prireja
Zveza slovenskih mater In zena
v dobro svojega podpornega sklada in lepo vabi rojake k udeležbi.
VELIKA IZRIRA NAJROLJŠEGA POHIŠTVA
MUERTES
LUKY
Podružnice
Avda. 25 de Mayo 136 CALOS SPEGAZZINI
Almafuerte 3230 SAN JUSTO
Ruta 205
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197
Električni aparati Volno — Yelmo

"izključni zastopnik: Hitachi - National - Crown - Ranser - Panoramic - Aurora - SaccolL - Columbia Westinghouse - Godečo - Tonomac - Gamuza - Olivetti - Kenia - Champion - Marshall.
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustila dne 22. oktobra naša ljubljena žena, mati, hčerka, sestra, teta in nečakinja, gospa
Amalija Cerar roj. Gnezda
Na zadnjo pot smo jo spremili na pokopališče v Moronu dne 23. oktobra.
Iskrena hvala vsem, ki so našo drago Malči prihajali kropit, molit za pokoj njene duše, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku Lamovšku in gg- Antonu Škulju in Juriju Rodetu za molitve in vodstvo pogreba.
Sv. maša ob osmini bo na Pristavi v nedeljo, 29. oktobra ob 10.
Žalujoči:
Jože, mož;
Franci in Joško, sinova; Mimi in Ani, hčerki: Jerica, mati in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Cleveland, Ljubljana.

/«•WW
DTK
Proslava misijonske nedelje v Buenos Airesu
LJUBLJANA — Novi vodja baleta ljubljanske Opere je Karol Totii, ki je prej bil 13 let vodja bratislavskega baleta. Toth je začel svojo kariero pred 22 leti kot statist pri bratislavski operi, nato se je vpisal na visoko šolo gasbenih umetnosti, bil je pet let na šolanju na državnem gledališkem institutu v Moskvi, kjer je končal študij za koreografa in baletnega pedagoga. Po obveznem štažu v Boljšoj teatru, kjer je bil tudi asistent koreografije, je prevzel delo umetniškega vodje baleta v Bratislavi. Z njim je prišla v Ljublji.nu tudi žena Sofija, ki je „zaslužni umetnik CSR“. Poleg nje sta nova člana ljubljanskega baleta še Magda Vrhovec in Vlasto Dedovič, ki sta se po devetih letih vrnila iz švedske. Tako sedaj ljubljanski balet šteje 39 plesalk in plesalcev.
NOVA GORICA. — Na dvodnevnem sestanku slovenskih arhivarjev, ki je bil združen z občnim zborom društva arhivarjev, so razmišljali o arhivih slovenskih mest in o virih za preučevanje urbanih naselij. Dr. Vasilij Mirk pa je predaval o razvoju ■ slovenskih mest v zadnjih sto letih.
LJUBLJANA — Slovensko narodno gledališče — Drama in Opera — je ustanovila z 18 podjetij Gledališko komuno. Podjetja bodo prispevala denar — 54 milijonov dinarjev —- za izključno programske namene. Ob podpisu pogodbe te komune so pripravili tudi nekaj kulturnega programa in odkrni v galeriji kipov pomembnih igralcev - portret Janeza Cesarja in Stane ca -Severja.
MARIBOR- — Direktor Pokrajin-' ;skega muzeja dr. Sergej. Vrišer jo b--poročil, da bo ta ustanova priredila -razstavo „ranjenih umetnin“. Za razstavo so odbrali 67, likovnih del, ki jih .■ : javnost še ni videla, ker so jih muzeji dobili več ali manj poškodovane . in leže v skladiščih, ker ni denarja za obnovo. Od razstave si prireditelj ne obeta odločilnega preobrata na bolje,, ampak bo hotela le povedati, da z zanemarjanjem zapravlja Slovenija kulturno in materialno dobro.
MARIBOR. — Na festivalu baročne glasbe, ki se je začel 2'4. septembra, je ob otvoritvi koncertiral Collegium Musicum, zaključil pa ga je koncert zbora instrumentalistov visoke šole za glasbo iz Gradca.. Vmes so bili koncerti ansambla „Barocco“ iz Moskve, zagrebških solistov, avstrijskega komornega tria ter nastopi Via dimirja Rudjaka in Janka Šetinca pa
Marjana Jerbiča in Andjelka Klobučarja.
KRANJ. — Žirija mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov je podelila festivalsko nagrado „Zlati Triglav“ filmu Romana Polanskega „Šampionov konec tedna“. „Srebrni Triglav“ pa je dobil francoski režiser Claude Lelouch za film „Iran“. Tretji najboljši film je bil „Krmar“ Branka Kalačiča. Bilo je še več posebnih nagrad za režijo, za scenarij, za glasbo. Za scenarij je dobil nagrado francoskega ministra za šport in mladino „Pierre de Coubertin“ nemški film .,01impya, 01impya“, v katerem je prikazan zgodovinski pregled vseh dosedanjih olimpijskih iger.
LJUBLJANA. — Uredniški odbor revije Problemi-Literatura je sklical sestanek vseh sodelavcev, na katerem je glavni urednik Niko Grafenauer orisal trenutni problem revije po odločitvi predsedstva Zveze Mladine Slovenije, da odstavi dosedanji uredniški odbor. Po štiriurnih debatah so zborovalci glasovali, da ne sprejmejo sklepa ZSM o razrešitvi odbora, ker so zanje neutemeljeni in jih tudi predstavniku ZSM na zboru samem ni uspelo pojasniti; Zbor sodelavcev je izrekel zaupnico obema odboroma, ob koncu pa je izjavil, da bi sklep predsedstva RKZMS utegnil onemogočiti tov ter povzročiti ponovno krizo v ' slovenskem revijalnem prostoru.
Umrli so od 16. do 21. septembra:
LJUBLJANA: Milan Blaž; Karel Butinar; Rozalija Benedičič r. Kajzer; dr. Ivan ičernagoj, publicist; Frančiška Dolinšek r. Bajda; Anton Gorenak, šofer (prom. nesreča); Vinko' Galun. Aleksander Januš; Janez' Kaplan ml ; Marina Kržišnik r. Blagojevič; Ana Pintar r. Fabjan; Ladislav Skube, uo. kovač; Sabina Škrbine r. Ornig; Ana Tonin-; 90; Jože Trošt, up. šol. upravitelj; Ljubo Umek; dr. Janez Zlokarnik, nevropsihiater; Ivan Zajec, Franc Žvokelj.
RAZNI KRAJI — Slavko Arbajter, Portorož; Ivan Borovnik, Ravne; Alojzij Bole, Brezovica pri Ljubljani; Frančiška Bergant r. Avguštin, Rateče; Anton Bruderman, 91, up. soboslikar, Brežice; Alojz Čigon, Postojna; Rudi Čer-roga, Zdole; Ivari Furlan, up. ključavničar, Škofljica; Janez Fabijan, 73, Zg. Bitnje; Ivan Jurjavčič, Trbovlje; Jože Jeraj, Bohinj; Martin Jalovec, 52, Kočevje; Ida Kincl, 69, Šentjur; Jože Knap, Hrastnik; Mirko Lavrič, Kot; Stanko Miki, 58, Maribor; Ivan Oblak, koroški borec, Borovnica; Bogomira Ple-velj, Medvode; Marija Pliberšek, Domžale; Rozalija Puce r. Drobnič, Kranj, Ana Rebolj, Sevnica; Karlo Stopar, up. vlakovodja, Divača; Janez Šegina, Metlika; Martin Selekar, Celje; Lojze Tomec, Stari trg pri Ložu; Cecilija Ulča^, Žalec.
Vesoljna Cerkev enkrat na leto pregleda svoje misijonsko delo, tako ono na misijonskem polju, kakor ono v misijonskem zaledju. Ob pogledu na ogromnost in važnost njenega poslanstva v svetu, kateremu mora posredovati Kristusa, se naj vsi katoličani zavedo nuje in dolžnosti sodelovanja z naravnimi in nadnaravnimi sredstvi, predvsem pa z misijonarji, dokler in kamor je še možnost pošiljati jih.
Slovenci v Velikem Buenos Airesu vsako leto prirede skupno misijonsko proslavo v Slovenski hiši, ki naj bo nekako dopolnilo spomina na misijone že pri vseh dopoldanskih slovenskih mašah, kjer se na ta dan pridiga, moli in daruje za misijone. Programi teh proslav so kaj raznoliki: Skoraj vsako drugo leto je kaka odlično prirejena misijonska igra, če ne pa vedno skrbno pripravljeno misijonsko skioptično predavanje ali celo film, kdaj ob navzočnosti in z osebnim nastopom kakega misijonarja na obisku. Zadnje čase se proslava duhovno najbogatejše uvede s koncelebrirano sveto mašo.
Letošnja Misijonska nedelja je padla na 22. oktober, predzadnja v tem mesecu. Oglasi v časopisju in celo misijonski nagovor v slovenski radijski uri so privabili v Slovensko hišo izredno mnogo rojakov. Sveto mašo je daroval delegat msgr. Anton Orehar skupaj z o. Miho žužkom D. J. (ki je urednik dušnopastirske revije slovenskih škofij „Cerkev v sodobnem svetu“, brat treh misijonark žužkovih, ta čas na obisku pri materi v Argentini) pa s predsednikom Južnoameriške Baragove zveze dr; -Filipom Žakljem;,,vMvšim kitajskim misijonarjem; vikarjem Andrejem Prebilorn CM, in rektorjem Misijonskega zavoda. Francem Sodjem CM. Pridigal je o. Miha žužek D. J., in sicer 'o obnovi misijonskega deloVhnja v domovini v zadnjih letih.
Po odmoru je imel Ladislav Lenček CM skioptično predavdnje: Slovenski Kristonosci, ki ga je uvedel Marjan Loboda s pozdravom vsem navzočim, med katerimi je bilo opaziti mnogo odličnih predstavnikov slovenskega javnega življenja. O predavatelju je dejal, da ima pač vso legitimacijo, govoriti nam o vseh slovenskih misijonarjih, saj bo kmalu 40 let,: kar si z vsemi nekako uradno v imenu slovenskega misijonskega zaledja dopisuje.
Predavanje je trajalo skoraj poldrugo uro in ga je pojasnjevalo skoraj 300 skioptičnih slik. Bilo je zelo informativno in zaradi svoje izčrpnosti važno, saj smo v kratkem času s pomočjo statističnih črtežev, zemljevidov, osebnin slik vseh naših misijonarjev ter podob iz njihovega delovnega okolja dobili
Mladinski športni dnevi
LAHKOATLETSKI TURNIR
Pretekli četrtek, 12. oktobra se je vršil na tekališču kluba La Salle v San Martinu, lahkoatletski turnir, ki sta ga pripravila mladinski organizaciji.
Kot je bilo za pričakovati so se v zgodnjih urah začeli zbirati tekmovalci, ki so se letos predstavili v rekordnem številu, kar 108 jih je bilo, čeprav se niso predstavili vsi domovi.
Malo kasneje po napovedani uri je predsednik SFZ Pavle Fajdiga «tvoril turnir z dviganjem slovenske in argentinske zastave. Nato so se pričele tekme v različnih panogah.
Turnir je bil razdeljen v tri kategorije: SDO, SFZ (1) (starejši), SFZ (2) (mlajši). Pri starejši kategoriji je bilo opaziti veliko pomanjkanje atletov. Predstavili so se samo trije domovi in samo polovica (11) tekmovalcev je bila stara nad. dvajset let. To nam daje povod, da bomo morali naslednje leto znižati leto spremembe kategorij, katera je sedaj 20 let, da bodo mlajši, ki prihajajo iz ljudskih šol imeli možnost za tekmovanje in da bo starejša kategorija zares prišla do izraza in da bodo v kategoriji mlajših res prevladovali mlajši.
Kar se je vedno opazovalo — in le-, tošnji lahkoatletski tudnir ni bil _ izjema, je ogromna razlika med tistimi, ki redno trenirajo in tistimi, ki redkokdaj ali sploh ne trenirajo. To vzame zanimivost tekmam, posebno pri tekih. Ker če je velika razlika ni borbe in če ni borbe je vse enolično in ponovljeno. Da bi se moči mali zenačPe se pa potrebuje reden trening in pogosta tekmovanja.
Organizacija turnirja je tudi ze'o uspela, Vodil jo je prof. Tine Vivod, glavni sodnik je bil prof. Franci Sušnik : 22 pomagači-voditelji, ki so se za to delo dobro pripravili in organizirali. Na ta celodnevni turnir je prišlo kakih 300 mladih — tekmovalcev ali gledalcev — žalostno je le bilo pomanjkanje zanimanja staršev za to delo svojih otrok. Dokaz, kako je mlade turnir pritegnil,
je dejstvo, da so sami tekmovalci izrazili željo, da se taki turnirji ponavljajo večkrat na leto.
Turnir je pokazal mnogo obetajočih moči, ki bi se z rednim treningom lahko uvrstili med najboljšimi tukajš-nimi atleti. Naše upanje je, da bo atletika med nami iz leta v leto ras,a v zanimanju in s tem večala število gojiteljev in bi s tem uresničili pogosto tekmovanje naših atletov med tukajš-nimi reprezentancami.
iPo končanem turniru je sledila razdelitev medalj in sicer tem atletom:
SDO:
Tek 80 m.: 1. Čater Marija (SM) 11”6; 2. Hočevar Marija (SV) 12”3; 3. Frfolja Irena (SM) 12”4.
Tek 300 m: 1. Č^ter Marija (SM) 52”3; 2 Frfolja Irena (SM) 55”5; 3. Hočevar Marija (SV) 58”2'.
Skok v višino:	1. Pavšer Lučka
(M) l,vP m.; 2. Sušnik Ani (SV) 1,15 m.; 3. Hočevar Marija (SV) 1,15 m.
''Skok v daljino: 1. ičater Marija (SM) 4,86 m.; 2. Sušnik Ani (SV) 4,36 m.; 3. Gričar Roža (C) 3.90 m.
Met žoge: 1. Sušnik Ani (SV) 35,22 m; 2. Gričar Magda (C) 34,75 m;
S.‘ Kopač Silva (M) 31,52 m.
Štafeta 4x80 m: 1. Slovenska vas, (Sušnik, Zajc, Vire, Hočevar) 49”9;
2.	Mor-on (TDolinšek,	Kočar, Kurnik,
Pavšer) 51”3; Carapachay (Gričar, Klemen, Pezdirc, Dragan) 52”1.
SFZ (1) (starejši):
Tek	100	m.:	1.	Steinhaus	Alex
(SM) 12”7; 2. Vovk Jure (SM) 13”1;
3.	Cukjati Franci (SJ) 13”2.
Tek	400	m.:	1.	Steinhaus	Aléx
(SM) 5S”8;	2. Bokalič Janez (SV)
1’3”2; 3. Bokalič Miha (SV) 1’5”2.
Tek	3000	m.:	1.	Steinhaus	Alex
(..SM) 12T1”1; 2. Adamič Jože (SV) 13T1”3; 3. Urbanč Lojze (SV) 13’ 1T”3.
Skok v višino:	1. Ecker Tomaž
(SM) 1,61 m; 2. Viiitar Rikard (SM)
l,	40 m.; 3. Sušnik Franci (SV) 1,40
m.
Skok v daliino: 1. Cukjati Franci (SJ) 5,27 m.; 2. Sušnik Franci (SV)
5.17 m.; 3. Vintar Rikard (SM) 5 m.
Med krogle: 1. Ecker Tomaž (SM) 13,15 m.; 2. Draksler Jože (SJ) 11,85 m.; 3. Jemec Tone (SV) 9,50.
Met diska: 1. Ecker Tomaž (SM) 30,90 m; 2. Draksler Jože (SJ) 25,30 m.;; 3. Sušnik Franci (SV) 19,70 m.
Štafeta 4x100: l.San Martin (Vintar, Ecker, Steinhaus, Vovk) 51”7;
2.	Slovenska Vas (Sušnik, Bokalič, Jan , Reven) 54”7; 3. San Justo (Cukjati, Draksler, Jančič, Zupanc) 58”5.
SFZ (2) (mlajši);
Tek 100 m.: 1. Mustar Jure (SJ) 11”2; 2. Tomaževič Lovro (SJ) 12”4;
3.	Mažgon Klavdij (SV) 12”9.
Tek 800 m.: Mažgon Klavdij (SV) 2T9”;	2. Leber Rajko (SM) 2’20”;
3. Tomaževič Lovro (SJ) 2’24”.
Tek 1500 m-:	1. Mažgon Klavdij
(SV) 5’24’’8; 2. Jeretina Martin (C) 5’32”8; 3. Stanovnik Franci (SV) 5' 36”8.
Skok v višino 1. Obrisal Viktor (SJ)‘ 1,58 m.;	2. Stanovnik Franci (SV)
l,	50 m.; 3. Grohar Andrej (M) 1,50 m,
Skok v daljino: 1. Mustar Jure (SI) 5,63 m; 2. Grohar Andrej (M) 5,59 m; 3. Žitnik Bogdan (SV) 5,45 m.
Met krogle:	1. Obriskal Viktor
(SJ) 12,14 m.; 2. Kalan Marijan (SV) 11,28 m; 3. Obriskal Tone (SJ) 10,62 m.
m.
Met: kopja: 1.. Grohar Andrej (M)
47,00	m.; 2. Oven Franci (SJ) 38,50 m.; 3. Kalan Marijan (SV) 34,86 m.
štafeta 4x100 m.:	1. San Justo
(Miklič, Tomaževič, Pugelj, Mustar) 51”2;	2., Slovenska Vas (Kocjančič,
Rozina, Žitnik, Mažgon) 51”5;	3.
Adrogue (Grohar, Pavšer, Rode, štrukelj) 52”8.
PO EKIPAH:
SDO: 1. Slovenska vas: 77 točk; 2. San Martin: 54 točk; 3. Morón: 39 točk; 4. Carapachay: 28 točk; 5. San Justo: 18 točk.
SFZ (1): 1. San Martin: 128 točk; 2 Slovenska vas: 92 točk; 3. San Justo: 55 točk
SFZ* (2): 1. San Justo: 118 točk; 2 Slovenska vas: 86 točk; 3. Morón: 26 točk; 4. Adrogué: 21 točk; 5. Chrá-pachay: 18 točk; 6. San Martin: 13 točk.
skoraj popolno sliko o današnjem slovenskem delu v misijonih. Trenutno je na delu 83 slovenskih misijonarjev in misijonark, duhovnikov, bratov, redovnic in ženskih ter moških laiških moči, a od teh jih je iz predvojnega časa le 32, dočim jih je po vojni odšlo in tara •ostalo 51, od teh 23 iz domovine, 17 iz izseljenstva, ostali pa iz zamejstva.
Predavatelj je ob zaključku svojih izvajanj povabil vse navzoče, da smo skupno zapeli Hvala večnemu Bogu, kot zahvalno molitev Bogu za milost lepo se razvijajočega slovenskega misijonskega dela, kljub problemom izseljenstva in pomanjkanju svobodnega dej-stvovanja v matični domovini.
Zvedeli smo, da so udeleženci ob tej priliki tudi lepo darovali tako pri vhodu za kritje stroškov prireditve in v pomoč slovenskim misijonarjem, pri maši pa za misijone sploh v okviru Družbe za širjenje vere.
Skratka: Letošnja misijonska proslava je lepo uspela.	K.
Slovenci v Argentini
Osebne novice
Družinska sreča: V družini lic. Mihaela Barleta in njegove žene, ge. Eleonore González, iz Campane, se je rodila hčerka. Iskreno čestitamo.
BUENOS AIRES
Duhovniški študijski dan
Na študijskem dnevu so slovenski duhovniki v Argentini obravnavali temo: Kaj mora dobiti in kaj mora dati slovenski naseljenec v Argentini. Cerkveni nauk v tem pogledu sta predložila v teoretičnem pogledu dr. Mirko Gogala, v praktičnem pogledu pa rev. Jure Rodé. Razdeljeni po skupinah sc podrobneje 1 obravnavali posamezne točke in končno na skupnem razgovoru še osvetlili problem. Udeležilo' se. je dneva 28 slovenskih duhovnikov iz Velikega ; Buenos Airesa in g. Horn iz MendoZe.
POČITNIŠKI DOM V CORDOBI
Bo odprt za vse Slovence od 12. januarja do 28. februarja. Kraj je v višini tisoč metrov, zelo zdrav, obdan od gora z neštetimi možnostmi za sprehode, izlete in kopanje. Ni primeren za težjo srčno napako, težjo pljučno obolelost in visok krvni pritisk. Kdor se želi odpočiti in si utrditi zdravje v tem Domu, naj čim prej priporočeno (certif icado) sporoči dan prihoda in vrnitve na na-!slov: Hanzelic Rodolfo, Champagnat 55, Lujan, Pcia. Bs. As. Vozne listke kupiti šele plo prejemu obvestila, da je prostor zagotovljen.
Da bodo starši majhnih otrok bolj prosti, se bo dopoldne majhnim otrokom posvečala, otroška vrtnarica gdčna. Marjeta Marinič; po potrebi še ena več.
POIZVEDBA
Svojci iz Slovenije iščejo VINKA ŠKUFCA, roj. 25. 7. 1909 v Ratjab, Hinje. Kot domobranec je bil v okolici Ljubljane, največ v Grosupljem. Dne 27. maja 1945 je bil še v Vetrinjah. Po nekih poročilih je še jeseni 1945 poslal prijatelje poizvedovat za družino, ki je bila pa takrat še v Ljubljani. Potem izgine za njim vsaka sled. Nekateri trdijo, da je v Avstraliji,, ali v Kaliforniji. Da je ob neki nesreči izgubil spomin za pretekle dogodke. — Njegov družabnik mu je zapustil dobro podjetje z imenom RNI in tako sedaj kličejo tudi njega samega. Baje je poročen z medicinsko sestri», ki mu je stregla v bolezni. — Doma mu je žena že umrla, živi pa še vseh 6 otrok, ki so preskrbljeni in bi za očeta radi zvedeli, ali še živi. — Kdor kaj ve o imenovanem, naj sporoči v našo Dušnopastirsko pisarno, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires, ali tudi njegovemu sinu: Škufca Vinko, 61000 Ljubljana, Na jami 1/31, Jugoslavija................ * v
PO ŠPORTNEM SVETU
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je pretekli teden v Las Palmaš na Balearih igrala neodločeno 2:2 g, Španijo. Tekma je bila za uvrstitev
v finalni del svetovnega nogometnega prvenstva.
Jeseniški hokejisti so že septembra začeli s tekmami v hokeju na ledu. Tako so 21. septembra na drsališču pod Mežakljo v tekmi za Alpski pokal premagali ekipo iz Augsburga, Zahodna Nemčija, s 6:2 (0:0, 6;1, 0;1).
Letošnji najboljši namiznoteniški igralci v Jugoslaviji so: Stipančič in Šurbek iz Zagreba,, Korpa, član ljuo-Ijanske Olimpije; Vecko kot najboljši Slovenec je na šestem mestu, Mariborčan Savnik (ki je sicer še mladinec in evropski mladinski prvak) je pa osmi) Med dekleti je prva Zagrebčanka Res-lerjeva, druga je Ljubljančanka Jeler-ieva„ na 11-, 12. in 13. mestu so Kalanova, Verstovskova in Martinčeva, članice Olimpije iz Ljubljane.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
23	oktobra 1952 — št. 40
IZ TEDNA V TEDEN
Anglija: Churchill je imel na zborovanju angleškega „Društva prijateljev ZDA“ v navzočnosti gen. Rid-gewaya govor, v katerem je nakazal razvoj tretje svetovne vojne, če bo do nje prišlo. Po Churchillovem gledanju bo tretja vojna „tako strašna, da si je danes nihče ne more predstavljati. Obe strani dobro vesta, da bo nova vojna popolnoma različna od prejšnjih, ker bodo najhujši udarci prišli že v prvem mesecu, če ne že celo v prvem tednu vojne. Po prvem mesecu vojne bo nastalo strašno zatišje, ko ne bo nobena od o-beh strani zmožna prepeljati svojih vojska na večje daljave. Strahote, ki bodo zagrnile civilno prebivalstvo obeh strani Evrope, bodo nepopisne in vlade, ki bodo odvisne od zvez na velike daljave, bodo morale ugotoviti, da so izgubile oblast obvladanja dogodkov, ki se bodo razvijali. Živimo v dobi velike sinteze in ta sinteza z nepremagljivo silo pričenja združevati posameznike in preko njih narode v skupnost, ki se ne bo dala podvreči komunističnem go-spodstvu.“ Zaključil pa je svoje izvajanje z besedami: „Je to samo mnenje, ni nikaka prerokba.“
Od vsepovsod
Borba proti mamilom. Igralko Terry Moore, članico odbora proti mamilom, so na letališču v New Orleansu prijeli, ker je policija našla v njeni prtljagi marihuano. Igralka je sicer trdila, da so ji mamilo podtaknili, vendar ni nič pomagalo, šele po plačilu kavcije je mogla nadaljevati pot proti Los Angelesu, kjer je nastopila pri snemanju tonske propagande, za akcijo proti mamilom.	. .
Brez zvišanja cen. Ameriška komisija za cene je zavrnila prošnje avtomobilskih družb za povišanje cen v letu 1973. Komisija je zavrnila zahteve Forda, General Motorsa, American Motor-sa in Chryslerja, pa tudi proizvajalcu gospodarskih vozil „International Harvester Co.“ ni dovolila povišanja.
Tovorni vlak na travniku. Tovorni vlak se je na progi Doboj—Modriča 31. avgusta ponoči nenadoma znašel na travniku, ko je pripeljal izza nekega ovinka. Malo prej je namreč hudournik Lukavica podrl nasip in odnesel 150 metrov tračnic. Na travniku se je prevrnilo vseh 20 vagonov in seveda tudi lokomotiva, škoda je zelo velika, k sreči pa sta bila le dva železničarja lažje ranjena.
. Bencin in pisatelji. V Franciji petrolejska družba „Total“ pri svojih črpalkah daje kupcem za vsakih dvajset litrov bencina ali 2 litra olja poseben bon, za tri bone pa more kupec v knjigarnah dobiti eno izmed knjig, ki so na posebnem seznamu. Na razpolago so poleg romanov še kriminalke in otroške slikanice.
Vabilo Sdlženicinu. Francoski režiser Claude Lelouch je povabil ruskega pisatelja Aleksandra Solženicina na premiero filma „En dan Ivana Deniso-viča“, ki ga je Lelouch posnel po znani istoimenski noveli tega pisatelja.
Dragocen zaklad. Sreča, o kateri mnogi iskalci zakladov zaman sanjajo vse življenje, se je nasmehnila petim športnim potapljačem, trem Norvežanom in dvem Švedom. Ti so pred severno norveško obalo iskali morske gobe, našli pa so jadrnico Akerendam, ki se je potopila na prvi ¡svoji vožnji leta 1725. Na jadrnici so našli 15 vreč z zlatniki in srebrniki, zaklad, ki tehta skoraj pol tone in je vreden vsaj poldrugi milijon dolarjev. Ladja Akerendam je bila last nizozemske vzhodno-indijske družbe in je odplula iz otoka Texel proti Nizozemski Indiji. Ker so bili tedaj v Rokavskem prelivu napadi pomorskih roparjev, se je kapit-n hotel v velikem loku izogniti Britanskemu otočju in je zato naravnal ladjo ob norveški obali. Pri otoku Runde pa se je ladja potopila. Vzhodnoindijska družba je naJo poslala na otok svojega zastopnika, ki naj bi skušal rešiti del dragocenega tovora, toda otočani so ga pregnali in tako je tovor ostal na pi-toAjeni ladji.
EVROPSKA UNIJA
Mednarodni teden
China en América Latina
NAJKASNEJE DO LETA 1980
V	Parizu so minuli teden predstavniki devetih članic Skupnega evropskega trga sklenili, da se bo zahodnoevropska skupnost najkasneje do leta 1980 .spremenila v „Evropsko unijo“ ter so podpisali zadevno deklaracijo.
Besedilo deklaracije, ki je bilo razdeljeno časnikarjem na posebni tiskovni konferenci, ne vsebuje podrohnosti, kako naj bi omenjena Evropska unija bila zgrajena, temveč le navodilo, po katerem morajo ustanove Skupnega evropskega trga, po belgijskem predlogu, do leta 1975 izdelati podroben načrt o notranji strukturi Unije.
V	deklaraciji države članice Skupnega evropskega trga objavljajo svojo namero, da bodo „spremenile v celoti svoje odnose v Evropsko Unijo še prid koncem tega desetletja.“
Druge glavne točke deklaracije, ki obsega štiri strani, govore o namenih razširjenega Skupnega evropskega trga, in sicer:
1)	Delati za zmanjšanje napetosti in za vedno večje sodelovanje;;
Pri tajnih razgovorih v Parizu med zunanjepolitičnim svetovalcem ameriške ga predsednika Nixona, Henryjem Ki-ssingerjem in predstavniki severnovief-namske komunistične vlade, ki so biki zlasti v minulih dneh zelo intenzivna, je doslej igralo odločilno vlogo posredovanje francoskih zunanjepolitičnih strokovnjakov, ki jih v Washingonu smatrajo za najboljše poznavalce problemov v Indokini.
Daši se je Francija poražena in lizal jena umaknila iz Indokine, kar je v ¿vojem boju proti Hočiminhu ostala sama, je sedaj pripravljena, storiti vse,
bi se mir vrnil v jugovzhodno Azi-io in da bi spet dobila vpliv v tem ds-lu sveta.
Ameriškim delegatom na pariških mirovnih pogajanjih z delegati Severnega Vietnama so doslej dajali nasvete sedanji francoski veleposlaniki v Pekingu Etienne Manach, vzhodnoazijski strokovnjak pariškega zunanjega ministrstva Henri Fromet-Meurice in drugi. Največjo vlogo pa je igral francoski bančnik Jean Sainteny, ki je pomaga5, ca so se tajna pogajanja med Kissin-gerjem in sevemovietnamskimi delegati sploh začela.
Sainteny je med drugo svetovno vojno, kot vodja De Gaullove misije v Vietnamu, s padalom odskočil v glavni stan vietnamskega odpora proti Japoncem ter je bil tudi francoski delegat, ki je leta 1946 podpisal prvo pogodbo med Francijo in Hočiminhom leta 1946.
2)	Povečavati pomoč razvijajočim se
3)	Skrbeti, da se bo njegov glas čul v svetu tako, kakor mu po njegovih človeških, duhovnih in materialnih sposobnostih pripada;
4)	Sodelovati pri razvijanju svetovne trgovine in pri bližajočih se urejanjih denarnega sistema, da se bo vzpostavilo gospodarsko ravnovesje v svetu.
Predstavniki razširjenega Skupnega evropskega trga so se tudi zavezali, da bodo do leta 1975 izdelali načrte za popolno gospodarsko zvezo Zahodne Evrope ter ga nato predebatirali in odobrili na sledeči zahodno-evropski vrhunski konferenci.
To za Zahodno Evropo eno najbolj zgodovinskih zasedanj Skupnega evropskega trga, ki se mu bodo 1. januarja 1973 pridružile kot polnopravne članice še Anglija, Irska' in Danska, je v 19 urah razgovorov sprejelo odločilne sklepe za nadaljnji razvoj svobode Zahodne Evrope. Koncept Evropske Unije je podal francoski predsednik Georges Pompidou.
Pozneje je Sainteny postal znanec sedanjega severnoameriškega predsednika Nixona in njegovega zunanjepolitičnega svetovalca Kissingerja, ki sta ga leta’ 1969 prosila za posredovanje s sevemovietnamskimi komunisti. Sainteny je’ oddal iNixonovo pismo za Hoči-minha, v katerem je Nixon predlagal pogajanja, vodji severnovietnamske diplomatske delegacije v Parizu, nakar je
4.	avgusta 1969 v njegovi hiši prišlo do prvega Kissingerjevega stika s severu ^vietnamskimi komunisti.
Sedanja francoska vlada meni, da gre obema, Washingtonu in Hanoju za mir, toda obema je to težko doseči, iz različnih razlogov.
Severni Vietnam je že tako preurejen na vojno ekonomijo, da se 'njegovi komunistični oblastniki dejansko bojijo miru, ker skoro nimajo izkušenj za vodstvo države v miru. Poleg tega je severnovietnamsko gospodarstvo zlasT v letošnji komunistični ofenzivi utrpelo silovite udarce, ker ofenziva ni uspela, požrla, pa je skoro zadnje ostanke gospodarske zmogljivosti Sev. Vietnama.
Bela hiša v Washingtonu si zlasti iz političnih razlogov želi skorajšnjega miru v Vietnamu, medtem ko je za Pentagon, tako menijo v Parizu, Vietnam pripravno področje za preizkušanje novega orožja in taktike, kakor je bila Španija v svoji državljanski vojni v letih 1936—1939 tak laboratorij za nacistično Nemčijo na eni in Anglijo in Francijo na drugi strani.
Predsednik egipčanske vlade Aziz Sidky je bil na kratkem obisku v Moskvi, kier so mu sovje i zagot vili, da sc ne dogovarjajo za hrbtom Arabcev z Amerikanci za urejanje razmer na Bližnjem vzhodu. Pred odhodom v Kairo so v Moskvi objavili, da bodo vsi trije sovjetski veljaki, Brežnjev, Kosygin in Podgomy vrnili obisk Egiptu.
V britanskem parlamentu so ponovno odklonili televiziranje parlamentarnih zasedanj. Proti televiziranju je glasovalo 191 članov parlamenta, za televiziranje 165. Nasprotniki televizilra-nja trdijo, da bi parlament prenehal biti svoboden v debatah in da bi se marsikateri poslanec pred televizijskimi kamerami spreemnil v igralca, namesto da bi ostal resen predstavnik naroda. Nasprotnikov televiziranja tudi ni prepričal argument, da ima britaniki narod pravico, da na lastne oči vidi, kaj se dogaja v parlamentu. Trdijo, da ima itak vsak Anglež svoboden dostop na galerijo, od koder lahko sledi dogajanjem v dvorani.
Pierre Susini, francoski diplomat v Hanoju, ki je bil težko ranjen ob ame-tiškem bombnem napadu na severnovietnamsko prestolnico, je umrl. Truplo -o rrepeljali v Pariz.
Čilska vojska je raztegnila Svojo kontrolo še na dve čilski provinci, tako da je sedaj pod Vojaškim nadzorstvom 21 provinc. Vseh čilskih provinc je 25.
Goriška in Primorska
PORAST NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Na’ slovenskih ljudskih šolah: v me.-, stu Gorici .in okolici bo letos 476 otrok, medtem ko jih je bilo lani 473. Naj večji porast beležita šoli v ul. Croce in Ran-, daccio v Gorici. Lani je obiskovale šolo v ul. Crece 75 otrok, letos pa 82; v šo i v-ul. Randaccio je letos .39. otrok, (lani 34).
Po ostalih šolah je stanje naslednje' Štandrež 43 (lani 43), Podgora 19 (18), Pecma 19 ’ (19), štmave 8 (19), Šte-verjan z Jazbinami 48 (49), Plešivo pri Krimnu 4 (7), Škrljev.'), občina Dolenje 2 (2), Sovodnje 42 (41), Rupa 31 (32), Gabme 4 (6), Vrh '28 (30), Dol 15 (19), Jamlje 23 (23), Doberdob 69 (65).
Na vseh teh šolah bo letos zaposlenih 48 učiteljskih moči. toliko kot láni. V števerjanu bo tudi letos celodneven pouk, ki ga bo dajalo 7 učiteljskih moči.
Otroški vrtci v Gorici bodo trije: v ul. Croce 30 oirok, v ul. Randaccio prav toliko, v ul. Torriani na levem bregu Soče pa 25. Tu se bo pouk zaradi popravil pričel šele pozneje.
Slovenska trgovska šola bo imela letos svoje prostore ne več v ul. Seminario temveč v Podturnu, kamor se je te dni preselila.
Francija v vietnamskih pogajanjih
POSREDNIK JEAN SAINTENY
Spodobna oddolžitev velikemu možu
Misli ob knjigi: Božji služabnik Janez Gnidovec
Telesno ni bil velik! Njegova šibka postava — sama kost in koža ga je bila — je kar vsiljevala misel: ta človek je ali bolan, ali pa se posti preko mere. Oboje je bilo res: nikdar ni bil popolnoma zdrav, hranil pa se je tako skromno in živel tako asketsko, da je naravnost čudno, kako je mogel vzdržati toliko let tako velikansko. breme in delo, ki ga je opravil.
Duševno pa je bil velikan! Mož vere, ki gore prestavlja, mož molitve in askeze, mož trdne volje in nadčloveške potrpežljivosti, mož krščanske ljubezni do bližnjega, ki daje kruh potrebnim in rešuje neumrjoče duše.
Izšla je te dni knjiga o njegovem življenju. Naša emigracija si je z izdajo te knjige pridejala nov člen k že dolgi verigi tiskanih del, ki rešujejo za zgodovino osebnosti in njihova dejanja, ki jim sedanja domovina ali ne more, ali pa noče dati mesta, ki jim gre v zgodovini našega naroda.
Ta knjiga rešuje škofa Gnidovca ta-korekoč pozabe. Umrl je malo pred vojno, ki je s svojo krutostjo potisnila v ozadje premnoge važne dogodke in njih pravično oceno v tisku. Nadškof Jeglič je dobil svoj življenjepis v emigraciji. Material za dr. Koroščev življenjepis je izginil v valu povojnih preiskav in vandalskih uničevanj. Na škofa Gnidovca smo kar pozabili. Tako skromen in neznaten je bil, tako daleč na jugu države je pasel pisano čredo svo-
jih ovčic, tako nevidno je bilo njegovo delo in njegovo trpljenje, da so ga malo bolje poznali le njegovi predstojniki in njegovi najožji sodelavci-duhov-niki. Pa se je vendar dobil kup ljudi, zlasti med duhovniki družbe sv. Vincencija Pavelskega in med še živečimi du-rovniki v domovini in nekaterimi bivšimi njegovimi gojenci v šentviški gimnaziji, ki so zbrali vso dosegljivo napisano tvarino, potrebno za življenjepis in dodali še svoje posebne doživljaje, vtise in sodbe o škofu Gnidovcu in vse poslali v Argentino, z namenom, da se tu pripravi dostojen življenjepis temu velikemu sinu našega naroda.
In tako se je zgodilo, da je prof. Alojzij Gerzinič prevzel to delikatno delo in ga izredni lepo dovršil. Že imamo v rokah knjigo, ki je sad njegovega truda in njegovih zmožnosti. Jezik v knjigi je res slovenski: preprost, jasen, čist! Bere se z užitkom že zaradi lepe slovenščine, še bolj pa zaradi zanimive vsebine, ki jo podaja brez dolgoveznih razmišljanj, brez nepotrebnih okraskov, pretiravanj ali vzdihljajev, tako da bralcu podaja življenjsko pot škofovo, njegovo delo v gimnaziji, katere prvi ravnatelj je bil, niegovo redovno življenje kot lazarist-misijonar in njegovo trnjevo pot škofovstva v eni najtežjih in najrevnejših škofij v Evropi. Pisatelj daje če le more, besedo drugim: živim pričam in pisanim virom, nič ne zakriva ali olepšuje njegove hibe — tudi svet-
niki jih imajo — in na podlagi dolge vrste pričanj prikazuje njegovo ogromno misijonarsko-apostolsko delo, ki ga je opravljal do popolnega telesnega izničenja, govori trezno o njegovi preprosi pobožnosti, zlasti o molitvi, o njegovih ponižanjih, krivicah, dvomih in duhovnih bojih, ki so mu polnili življenje in dosegli svoj vrhunec v agoniji, bolj duševni kot telesni, ki je trajala dolge, dolge dneve, in ki je bila kronana s pogrebnimi slovesnos mi, ki jih verno ljudstvo izkazuje svetnikom.
Baragovo misijonišče v Argentini se je na ta način lepo oddolžilo članu njihove družbe in možu, ki se z vso pravico lahko postavi ob stran Baragi in skupno s Slomškom med naše svetniške kandidate.
Knjigo res lahko iskrem priporočamo, Prav hi bilo, da bi prišla v vsako slovensko hišo in pomnožila zaklad tistih del ki bodo naše zanamce še dolgo spominjali, da je naš narod v svoji nedavni zgodovini imel može, ki so nekaj storili za narod in da nimajo prav tisti, ki znajo samo brezplodnosti in nezmožnosti ljudi, ki jim je bilo dano krojiti usodo našega naroda pred pol stoletjem.
Vsi tisti pa, ki smo škofa Janeza Gnidovca osebno poznali in bili kot draki deležni niegovega vodstva, učiteljstva in zgleda, bomo ob branju te knjige še enkrat doživliali da^e ča-e naših študij na prvi slovenski gimnaziji, naših izpitov in matur in nam bo v spominu zapet zaživela asket.sk" "ost""" Gnid-ovčeva. o katerem že takrat med študenti ni nihče dvomil, da ie svetnik.
K.	F.
En tiempo de la “revolución cultural”. China cortó prácticamente sus lazos diplomáticos y políticos con el resto del mundo: todos los embajadores chinos,, salvo el del Cairo, fueron llamados a Pekín y los viajes turístico-políticos se redujeron casi a cero.
Desde 1970 y más aún en 1971, China comenzó a reanudar los lazos rotos antaño, incluso con países como Yugoslavia, que durante mucho tiempo fue el blanco preferido de la propaganda de Pekín. La misma tendencia es perceptible en América Latina, donde el gobierno chino desplega sus esfuerzos, especialmente en dirección de tres países: Cuba, Chile y Perú. Es decir, justamente los mismos países que son objeto de particular atención por parte de Moscú.
En diciembre de 1970, no obstante los cinco años anteriores durante los cuales las relaciones se vieron congeladas, un nuevo embajador chino se instaló en La Habana. El deshielo continuó mediante el intercambio cultural y deportivo.
El proceso se operó en forma similar con Chile y Perú, concluyendo, por una parte, cno el restablecimiento de las relaciones chino-chilenas y un acuerdo económico firmado en 1970, y por otra, con el reconocimiento ele China comunista por parte del gobierno peruano, seguido de un tratado de cooperación económica y técnica.
La actitud de China comunista da la pauta de su interés por extender su influencia en los países de América Latina.
I/ življenja in dogajanja v Argentini
DOGAJANJA SE NADALJUJEJO, DO KDAJ?
Politični moment, ki ga preživlja Argentina zadnje čase, ima'gotovo svojo zvezdo v pogajanjih, ki jih posredno vodi bivši predsednik Perón z vlado, ali bolje rečeno z oboroženimi silami. Po predstavitvi desetih točk peronovega programa je prišlo kmalu do prekinitve razgovorov med Peronovim delegatom dr. Cámporom in tajnikom vojaške junte. A pogajanja so se nadaljevala na drugih nivojih.
Medtem so se že spravile v tel: priprave za Peronovo vrnitev v državo. ST Rila je tudi napoved datuma: 17. no» vembra. Oblasti so tudi odobrile dovoljenje, da pristane letalo italijanske družbe Alitalia, ki naj bi' pripeljalo Perona v Buenos Aires. A v trenutku, ko pišemo te vrste, je znova vse v zraku in zavito v meglo: Peronov povratek, položaj pooblaščencev,~kr vodijcr~ pogajanja in sploh pogajanja sama.
Vlada je v določenem trenutku smatrala, da Perón nima resnega namena za povratek, niti za pomirjenje države, in je sklenila pogajanja postaviti na novo podlago. Ta zanimiv in nevaren politični flirt je tako zašel znova v. slepo ulico. A iz nje se bo, pó mnenja opazovalcev, kaj kmalu zmazal. Čas namreč hitro beži in tako vlada kot Perón so primorani, da pred odločilnimi datumi pridejo do nekega skupnega izhodišča ali pa se — razidejo.
Razgovori med vlado in Peronom gotovo najbolj razburjajo peroniste same, ki morajo svoje nastope in izjave prili-čiti trenutnim Peronovim pozicijam, ki se, kot je znano, ne odlikujejo ravno po svoji stanovitnosti.
Radikali pa so zadnje čase globoko zapleteni v svoj notranji boj. Koncem novembra bodo imeli volitve, kjer bodo določili, kdo naj bo predsedniški kandidat stranke: Balbin ali Alfonsin. Splošno mnenje je, da ima prvi največje možnosti. Druge stranke, zlasti neoperonisti in pa provincijske stranke, pa tudi hitijo s svojimi organizacijami, da bi bile pripravljene v trenutku volilnega boja. Nekatere so tudi že objavile svoje volilne programe. Izgleda, kit da bi težnja po socializaciji bila nek skupen faktor. Vendar moramo pripomniti, da je že tradicija v Argentini, da so programi bolj volilna propaganda kot pa namen konkretne akcije za bodočnost. Programe je' 'torej1 tretja gledati bolj s propagandnega, kot pa s pr gramatičnega vidika.
V tem zapletenem trenutku ima vlada le en oddih, namreč na delavskem polju. Sindikati so zamoteni v pripravljanju predosnutkov za paritetne komi-cije, ki bodo vsak moment pričele delovati. Do konca decembra morajo namreč podpisati nove kolektivne delavske pogodbe, ki bodo v veljavi do konca decembra prihodnjega leta, kar se tiče plač, in do konca decembra 1974, kar se tiče splošnih delovnih pogojev.
Atiende zahteva dnlarje
MCNAMARA: „BREZ STABILIZACIJE NI DOLARJEV“
Medtem ko čilski marksistični predsednik skuša postopoma državo spremeniti v prvo komunistično državo na južnoameriškem kontinentu, se v svoji gospodarski stiski vedno bolj ozira po svetu za ameriškimi dolarji, ki naj oi socialistično gospodarstvo rešili propada. Kakor noben komunistični diktator, tako tudi Allende še ni prosil Moskvo za posojilo v rubljih, temveč si vsak želi samo ameriških dolarjev.
V vedno večji stiski, iz katere se ne zna izmotati, kljub temu, da je podržavil bakrene rudnike, o katerih je menil, da bo z njimi razpolagal svobodno, ko bodo „naši“ in za katere nekaterim podjetjem ni plačal odškodnine, se je Allende obrnil za dolarje tudi na Svetovno banko, ki ji predseduje zlasti za komuniste eden največjih reakcionarjev Robert McNamara.
Ker mu Svetovna banka ni natresla dolarjev kakor da bi komaj čakala, da jo je blagovolil prositi za posojilo, se je
ta čilski marksist razsrdil in izjavil, da dolarjev ni dobil zato, ker je banka „orodje posebnih zasebnih interesov ZDA.“
McNamara je zato na zasedanju gospodarskega sveta ZN Allendeju pojasnil, da obupnega stanja čilskega gospodarstva ni kriva Svetovna banka, temveč njegov režim.
„Jasno je vsakomur, da so za ureditev čilskega gospodarstva potrebni notranji ukrepi. Zavoženega gospodarstva ne more rešiti nobena, še tako velika vsota zunanje denarne pomoči,“ je poudaril McNamara. „Kakor stvari stoje, je v pomanjkanju takih stabilizacijskih ukrepov sploh nemogoče, da bi bančne fonde produktivno uporabili za blaginjo čilskega naroda, kakor tudi ni pričakovati, da bi banka mogla računati na poznejše vračilo posojenega denarja, kakor to določa ustanovni pravilnik banke, ki ga je tudi čile podpisal.“
Maocetnngovo nasledstvo
KOLEKTIVNO VODSTVO
Kitajski komunistični predsednik Čuenlaj je pred kratkim sprejel dvajset severnoameriških časnikarjev na posebni tiskovni konferenci, na kateri je na vprašanja o Maocetungovem in svojem nasledstvu na videz prosto od-govar'al.
V svojih poročilih o Čuenlajevih izjavah pa se časnikarji ne strinjajo med ; ebo j.
Edward Murray in Don Karter, dopisnika Knightove verige dnevnikov v ZDA, med drugim pišeta v New York Daily News, da je „eno ime blestelo takor svetilnik v. megli zgodovine in. spominov na stare tovariše, ki so sedaj. bo’ni el' nekateri celo slepi ali pa so že r'omrli. To ime,“ pišema omenjena
časnikarja, „je ime vodje šanghajske komunistične partije Yao Wen-yuama, čigar uvodniki v šanghajskem časopisju so bili znak za sprožitev kulturne revolucije v državi.“
Drugi od severnoameriških časnikarjev, Warren H. Philips, ravnatelj Wall Street Joumala, pa v svojem poročilu o tiskovni konferenci s Čuenlajem, Yao-a sploh ne omenja. Philips piše, da je Čuenlaj izjavil, da bo po Maoce-tungovi smrti kolektivno vodstvo prevzelo krmilo države v svoje roke. Flii-lips piše, da je Čuenlaj dobesedno izjavil: „V tako veliki državi in s tako velikimi problemi, kakršno imamo — kako morete imeti samo enega naslednika ?“
SVOBODNA SLOVENIJA
ANO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 26. oktobra 1972
Novo nasilje nad koroškimi
Apel na mednarodni forum
Slovenci
■¡■■M
■ S
‘		
■ ;	I a: ji mm §P®i|k. !$?"%}, êf	% j#*!
	.... ; ■	
		H '“ ‘A •• ’ lppl|fpp
j| tl		-5 Hill
' pl ‘frM- i'1''''''		■ f j
: L'	J$i. fp	.#ar
■
Sl
81
■■i
Kako majhen je slovenski dostavek ob velikem nemškem napisu na koncn vasi Bilčovs, a še ta je odvee skrajnežem, zato so ga premazali. Zelo malo pomenijo vsa zatrjevanja o dobri volji, če jih vsakdanji dogodki postavljajo na laž! Slovencem ne preostane drugega, kakor da apelirajo na
svetovno javnost.
Itazbesenela se je nacionalistična histerija
Geslo je bilo „Do 10. oktobra, do narodnega praznika zaradi dobljenega plebiscita, ne sme biti nobenega napisa več!“ In res so jih do tega dne posneli vsaj po vsej Podjuni, najbolj slovenskem kraju Koroške. V Št. Vidu in v Grablji vasi je množica kakih 200 razgrajačev pred očmi policije nemoteno razbijala table, in v neki hiši so našli kar cel arzenal razbitih napisov. V kolikor jih niso razbili, so jih zamazali s črno barvo. Pa ne samo napise, tudi slovenske hiše, tako npr- so hišo slovenske posojilnice v Velikovcu vso pomazali a napisi: Grozili so Telefonski hiši, Go-podinjski šoli in drugim slovenskim u-stanovam.
Zajamčena enakopravnost Slovencev je splahnela in znova se je pokazalo, da Avstrija gre nazaj v Hitlerjeve čase, ko je hotela iztrebiti Silo vence, saj je. 1. 1970 pisal Ruf der Heimat javno, da „je treba likvidirati korošk. Slovence/' Avstrija hoče veljati pred svetom kot zgled demokratične in strpne države in v tem pogledu je dobila celo ugled, ko je z znanimi „tirolskimi paketi“ rešila, na pol sicer, a še to s pritožbo na mednarodnem polju Združenih
narodov tirolski jezikovni problem. Slovenci so upali, da bo prihodnjič prišla podobna rešitev za slovenski problem in so začetek videli v tej zvezni odločbi s 24. julija 1972. Pa so se zmotili. Nacistični šovinisti postavljajo s temi terorističnimi izgredi samo Avstrijo v nevaren položaj. Za prevzem člena 7 mednarodne pogodbe se je bi!
1.	1955 potegovalo predvsem Avstrijska Ljudska stranka s predsednikom Figlom in kanclerjem Graabejem. Sedaj pa' je najbolj trn v -očesu sedanjim koroškim nemškim katoličanom in je Voikszejtung najbolj strupena proti dvojezičnim napisom. Predvsem iz političnih... razlogov: hoče vreči socialdemokratskega glavarja Sima. Ta - se je takoj po izgredih odpeljal na posvetovanje k tirolskemu glavarju in tam Zvedeli da je natančno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti lahko samo v dobro ljudstvu in mednarodnemu ugledu Avstrije. V i nemški listi v dragih .državah, kakor na Danskem, na švedskem, podpirajo, koroške Slovence in terjajo od Nemcev spoštovanje pogodu in reši.ev tega vprašnja na Slovenskem Koroškem podobno kot na Tirolskem.
Apel na mednarodno javnost
Pisali smo že v Svobodni Slovenij’, da je Zvezna vlada v Avstriji začela uveljavljati v členu 7 Državne pogodbe iz 1. 1955, po katerem je dolžna dati Slovencem vso zaščito obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti, tisto točko, ki zahteva dvojezične napise v mešanih krajih. Dne 24. julija je izdala smernice za izvedbo dvojezičnih napisov in sicer na podlagi štetja iz 1. 1961 in deželnih arhivov, ter je določila 205 napisov vasem v 36 občinah, kjer je več kot 20% Slovencev. Obe slovenski zvezi sta protestirali proti tej odločbi, ker daje premalo, poleg tega pa je še četrtina imen pokvarjena in ne ustreza slovenskim nazivom. In še vse druge vrste šikan so si izmislili, da ne bi ustregli zakonu. Tako so prenehali z dvojezičnimi napisi in določili, da ostanejo samo tam, ker so, novih ne bodo postavljali. Nekateri občinski odbori so pa celo sneli sam nemški napis, da ne bi bilo treba postaviti zraven še slovenskega. 17 let so Slovenci čakali na ta minimum, ki jih ni niti zadovoljil, pa se je že začelo vandalsko uničevanje že deloma postavljenih slovenskih napisov.
Avstrija je odgovorna za rešitev mednarodne pogodbe. Za to izvršitev garantirajo sopodpisnice, med katerimi so velesile pa tudi Jugoslavija. Zvezna uprava je v zadregi zaradi mednarodne odgovornosti.
Obe slovenski organizaciji na slovenskem Koroškem: katoliška Narodni svet Koroških Slovencev in Zveza slovenskih lorganizacij na Koroškem sta 1L t. m. sklepali o položaju, nastalem Po odstranjenju napisov in ugotovili: ..da je te izgrede več ali manj državna obast z več ali manj pasivnim zadržanjem dopuščala in da so to nezakonito počenjanje podpirali neodvisen tisk m listi opozicionalnih strank. Kot avstrijski državljani apeliramo na vse demokratične sile Avstrije, da z nami vred zahtevajo od vlade, da končno z vso odločnostjo ukrepa s prepovedjo proti iniciatorjem teh “pogromov” to je proti nacionalističnim organizacijam, kot so Kärntner Heimatdienst, in podobne, ki vse merijo, da odvzamejo prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.“ Kot vseh 17 let ovirajo te organizacije izvedbo določil držav-ne pogodbe, tako' tudi sedaj hočejo z zahtevo po referendumu onemogočiti v državni pogodbi prevzete obveznosti.
„Ob taki situaciji smo koroški Slovenci prisiljeni, da se za dosego svojih pravic poslužimo, kakor svoj čas avstrijska manjšina na Južnem Tirolskem, možnosti apela na mednarodno javnost. Zbrani odborniki obeh društev •— predstavnikov Slovencev — zato pozivajo in pooblaščajo izvršna odbora Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih Organizacij na Koroškem, da čimprej najdeta pravno obliko za uresničitev takega apela na mednarodni forum in da zadevno zaprosita za podporo in pomioč državo matičnega naroda SFR Jugoslavije.“
Poudarjamo ob tej priložnosti to, da je Jugoslavija sopodpisnica omenjene Avstrijske pogodbe, in sodili bi, da bi bilo več kot umestno, da uporabi svojo pravico in dolžnost čuvanja nad izvedbo pogodb, ki jih je podpisala, in podpre v mednarodnem svetu koroško prošnjo za pomoč.
Kaj bo rekel tajnik Združenih Narodov Kurt Waldheimer, nekdanji zunanji minister Avstrije, pristaš Ljudske stranke in njen kandidat za predsednika republike, če bo prišla pritožba koroških Slovencev pred njegov mednarodni forum z obtožbo njegove lastne stranke ?!
Posledica Izgredov — v političnem zadržanju koroških Slovencev
Koroško politično življenje vodita predvsem dve stranki: katoliška ljudska stranka in Socialdemokrati. Razlika je torej ideološka. Socialdemokrati so se pokazali pripravljene, zadostiti vsaj minimum zahteve iz mednarodnih pogodb, Avstrijska Ijduska stranka pa je prav zaradi odpora . proti socialdemokratom povečala svojo borbenost proti slovenskim pravicam.'Zdaj koroški Slovenci že groze, da nelbodo več podpirali pri volitvah krščanske stranke, ampak nastopili samostojno, da bo prišel njihov slovenski glas do veljave.
„Noš tednik“ pa ne izgublja optimizma ter piše samozavestno:
„Slovenci smo preživeli že hujše.ča-re in rirašnejše, razbere. Ni .še dolgo ,'f rrn. ko’ smo bili na seznamu na smrt obsojenih. Slovenski živelj je dovolj žilav, da bo preživel kljub nasprotovanj oni iv izgubam.
Tembolj je nerazumljivo, zakaj se zaletavajo vanjo nepoboljšljivi včerajšnja-ki v zid, ki ga ne bodo mogli podreti nikoli. Njihovi vzorniki “hitlerjanci” so zlili nad nemški narod najhujše gorje njegove zgodovine. Utonili so v smrti, ki so jo namenili drugim.“
Slovenci v svobodnem zdomstvu bomo storili, kar je v naših močeh, da podpremo zahteve koroških Slovencev ob tem novem vandalskem kršenju najosnovnejših narodnih pravic v „demokratični“ Avstriji ter da pred svetom pokažemo na njeno hinavščino, neiskrenost in nepoboljšljivost.
Saj nas veže s koroškimi Slovenci zavest skupnega narodnostnega življenja in povezanosti. Karkoli je v škodo enemu delu naroda, posebej če se mu kratijo njegove osnovne pravice do narodnostnega obstoja ali afirmacije, to je v škodo tudi nam v izseljenstvu. Zato se moramo tudi mi postaviti v bran slovenske manjšine v Avstriji. Z zadnjimi dogodki se ta hitro bliža metodam najhujših teroristov, hitlerjanskih nacistov, čeprav smo mislili, da se je odpovedala tem nasiljem in pristala na mednarodno pogodbo kot evropski zgled strpnosti in demokracije.
Toda ljudje, ki so trgali slovenske napise, so pač mnenje „Das Statstvatrog iz nur Feten Papier — državna pogodba je samo cunja papirja; toda svet sodi drugače, in bo tudi Avstriji stavil vprašanje: „Ali brani Hitlerjev Rajh ali svojo demokratsko republiko?“
SLOVENSKI KULTURNI KLUB Trst, ul. Donizetti 3/1
Resolucija sprejeta na 6. taboru zamejske mladine v Trstu dne 7. oktobra 1972
Udeleženci 6. tabora zamejske mladine so soglasno odobrili sledečo resolucijo: Odločno protestiramo proti nasilnim šovinističnim izgredom glede uničevanja dvojezičnih napisov na Koroškem, ki smo jim bili priča v teh dneh. Ti izgredi žalijo ne samo slovensko skupnost na Koroškem, temveč tudi tržaške, goriške, beneške in sploh vse Slovence, kakor tudi vsakega demokratično čutečega človeka. Nedopustno je, da avstrijska vlada, ki bi morala izvajati določila državne pogodbe (čl. 7), dopušča tovrstne izpade, ki spominjajo na obdobje nacistične diktature. Sploh je obstoj neonacističnih organizacij nezdružljiv s humanističnimi načeli in samo avstrijsko državno pogodbo (čl. 7, odstavek 5). Obenem slovenska zamejska mladina, zbrana na tem taboru, zagotavlja koroškim rojakom svojo solidarnost.
ZA 6. TABOR ZAMEJSKE MLADINE ORGANIZATORJI:
predsednik Slovenskega kulturnega kluba (Trst)
Martin Brecelj,
predsednica Slovenskega kat. akad. društva (Gorica) Metka Klanjšček,
predsednik Koroške dijaške zveze (Celovec)
Borut Sommeregger
SOKRIVDA MATIČNE DOMOVINE
četudi je bil članek napisan še pred dogodki na Koroškem, o katerih pišemo na uvodnem mestu, ga objavljamo, ker nazorno prikaže sokrivdo komunistične vlade matične domovine Slovenije, da zamejski Slovenci ne uspevajo v svojem trdem boju za temeljne narodne pravice. Pa tudi Jugoslavija bi kot ¡sopodpisnica avstrijske državne pogodbe mogla in morala dati večjo oporo Slovencem ra Koroškem, pa je do zadnjega ostala do njihovega boja za narodne pravice brezbrižna.
Dr. Franc Hočevar, podpredsednik slovenske komunistične vlade, je imel v maju letošnjega leta v slovenski skupščini referat o zunanji politiki, v katerem je obširno govoril tudi o pomoči matičnega naroda slovenskim zamejcem. Njegove izjave: „Jugoslavija je zainteresirana za mir, razvija veliko mednarodno aktivnost v korist miru ter. vlaga velike napore, da se odprla vprašanja rešujejo mirno. Položaj Slovencev v zamejstvu ne more biti rezultat trenutne emocije ali občasnih manifestacij, niti ne more biti predmet politikantskega licitiranja in makrimalištič-nega pretiravanja, ker ni v nobeni zvezi, z resničnimi interesi našega naroddf ampak ie samo stvar organiziranja družbe, ki je sposobna zrelo, organizirano in odgovorno delovati in ki lahko angažira - politične in strokovne potenciale. Vsak drugačen pristop ne more "omeniti pomoči manjšini, ampak vnaša samo zmedo, posebej še, če se ne ups--števa, da je manjšina sama no ilec svojih pravic in boja, ki pri temi izhaja iz prilik, v katerih živi, iz ustavnih možnosti tiste dežele, iz njene politične strukture ter je zato sama poklicana graditi politiko in taktiko svojega boja.“
Kljub partijski frazeologiji je prav lahko razbrati, da hoče Jugoslavija o hraniti status auo in tega čim močneje utrditi, da ne bi prišlo do kakih problemov, ki bi državo (ali boljše povedano partijo, odnosno privilegiran razred) mogli spraviti v nevarnost.
Ker je državo lahko spraviti v nevarnost, še .posebej, ker bi bil zlasti ekonomski položaj zaradi sankcij zadevnih držav prizadet, če bi premočno intervenirali za zamejce, to dr. Hočevar odklanja. Nespoštovanje ustave v Italiji, kar tiče slovenske manjšine in še bolj enostaven primer Avstrije, kjer 7 člena mirovne pogodbe ne izpolnjejo kot vidimo sedaj, ko se v zadevi slovenskih napisov direktno norčujejo iz nje — reakcijo manjšin na vse dr. Hočevar to imenuje trenutno emocijo, po-iitikanstvo in maksimalistično pretiravanje in jih poziva, da so one same nosilke boja, ki naj temelji na ustavnih možnostih dotične dežele, in naj si torej sami izborejo politiko in taktiko-boja!
Slovenska opozicija je že desetletja predvidevala, da je to resnična pozicija uradne Slovenije, kjer je pač država samo fasada, dočim dejansko vlada partija, odnosno privilegiranci v njej.
Partiji ni bilo nikoli za dobrobit slovenskega naroda, ako ta ni v skladu z koristjo partije. Znana so gesla, da ni važno, koliko Slovencev obstane, samo da partija zmaga itd. Le škoda, da zamejci niso sami prišli do tega, odnosno prekasno. Leta 1945 ki se s pomočjo zayeznikov dalo rešiti tako na Primorskem kot na Koroškem ogromno slovenskega življa in pozicij, za katero se še danes po 27 letih zaman borimo! Slovenska politična emigracija je šla mimo Koroške v našem begunstvu, na žalost tam ni mnogo doprinesla k ohranitvi slovenstva, ker je pač bila gledana z nezaupanjem; če bi bili odnosi prisrenejši, bi pustili pred premikom v druge dežele na Koroškem ne enega temveč deset: mož kot je Cigan.
Skozi 27 let ugotavljamo, kako matična država gleda na manjšinski razvoj striktno samo s partijskega stališča; svoje somišljenike na drugi strani meje podpira, moralno in z denarjem. Primorski' Glas z nekaj tisoč izvodov dpbiva .200 miljonov Lir na leto, da se obdrži na zeleni veji. Partijsko glasilo za zdomce Rodna Gruda dobiva do 20 tisoč dolarjev na leto, da zasleduje razvoj med njimi, dočim manjšinske skupine, gibanja in stranke, ki niso na socialistični liniji, ne dobe ničesar.
Težko je razumeti, kako da, recimo, na Koroškem ni bilo mogoče Jugoslaviji uspeti. Avstrijci so vojaško nepomembni, se pravi, toliko bolj morajo paziti na izpolnjevanje mirovne pogodbe, ki jo je sopodpisala Jugoslavija. Ako je bilo možno za 19 Hrvatov, ki so prišli z orožjem v Jugoslavijo uradno protestirati pri 5 državah, zakaj bi bil uradni protest za pravico slovenskih Korošcev preveč tvegan? Ali bi ugled Jugoslavije s tem padel ? In če protest ne bi zadostoval, ali ne bi naslednji korak pri Waldheim-u spravil Avstrijce ob steno, ki se ničesar bolj ne bojijo kakor mednarodne blamaže.
Ko zasledujemo dejanja matične domovine in sedaj še beremo tako cinicne izjave, nas preveva skrb za naše rojake zamejce. Vendar, za dežjem pride sonce in nihče ne ve, kaj nam lahko še prinese bližnja ali daljna bodočnost, gre za to, da se nam obrani zavedno slovensko jedro in vse kaže, da se na Koroškem in Primorskem to dogaja. Naslonimo naše upanje na to in na zgodovinske premike v bodočnosti, ki bi nam pomagali rešiti ta problem slovenskega naroda!
Peter Urbanc