Leto IV.
Ssombathely, 3. junija 1917.
Štev. 23^
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
te* Nevtm Je aa leto vsake«! ea eJegov sasJsv S K. 8Upw v edne fare..................................4 K.
■Ma Novi* v Ameriko Je aa Me . . ... IZ K. ■en edaega 4rebea Je doma 6 fflerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Cren8ovelh, CSERF0LD, Zakunegye.
K temi ee more peMlatl.earečiilie I vsi dopM, eej pa v tlakareo.
Vsi naročniki tak domaU kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec , Marijin List* i na konci leta , Kalendar Srca Jesuiovoga.“
Nekaj veseloga vam Povemo, dragi naročniki!
Od Telovoga do Srca Jezuso toga, to je od 7. do 15. Junija bomo za darovnike, ki na podporo M. Lista in Novin darüjejo, sv. meše slüžili. Vsaki mesec se zvün teh meš opravi za nje še edna sv. mesa. I da je podpora cele hiše dar, sv. meše tak zračamo pred što! smilenosti večnoga Boga, pred šterim mo mi vsi ednok tüdi stali, ka za celo hišo, za žive in pokojne se sIatijo sv. meše. Vsake hiša ma suzno stran tüdi ne samo veselo i potrebüje božjo pomoč. V ednoj ne ga krüh slüžečega doma, v drügoj beteg kral-jüje; tretjo küga pohaja, v štrtoj nega mira, tü greh lada, tam se pa proti, tü ne ga blagoslova, tamodnot se pa šče odseliti. Pa kje so vsi doma ? Jeli kak malo hiš je najti, kje bi vsi tak pri stoli lepe Slovenske hiše sedeli, kak pred par leti ?! Raztrgana so srca skoro povsod. Žalüje mnoga-mnoga hiša. Pokojnih mamo brez računa. O vse te rane zna zvračiti i bo tüdi zvračilo sladko, neskončno dobro i vsrnil-jeno Srce Jezusovo. Za to mo slüžili te svete meše. Povrnemo z düševnimi dari zemeljski dar darovnikov, naj zah-valnost izkažemo do naših dobrotni-kov, ki so nas dozdaj podpirali i ki nas še zatem tüdi bodo, kaj iz poni-znoga srca v imeni naše dobre nebeske Matere, Dev. Marije tüdi prosimo.
Lani smo z dugom dokónčali. Blüzi dvejezero koron smo zadužili, to je več izplačali pri naših listah v toj neizmer-noj dragoči, kak dohodkov meli. Letos, če brez dugo, šiemo leto dokončati, Moremo naj menje dvanajsetjezero kron podpore dobiti. Lani smo polovino, to je 6000 kron dobili, malo še više, letos more podvojeno biti to. Zato se obrnemo z ponižnov prošnjov do dragih Slovencov, naj nas podpirajo z ze-meljskimi dari, ka njim mi zato nebeske damo, nebeske po spisah naših i po molitvah i svetih mešah. Za sebe niti ednoga filera ne prosimo i ne vzememo. Za vas vse prosimo, za vaše düše, ka bi njim po lepom čtenji po-vekšavali vero, potrdjavali vüpanje, vužigali ljübezen do Boga, ka bi vam,
1jübi Slovenci, spravili lepo, veselo večno domovino. Če ščete to doseči, te n*s podpirajte, če vam je pa to ne po voli, te pero doldenemo i mo se skrbeti samo za svojo düšo. Vse od vas visi. Ali mi se vüpamo. Večina velika večina našega ljüdstva je verna, ma dobro srce i zarazurai potrebe časa.
Vüpamo se zato, da nam prošnje ne otiklonite. Vüpamo se, da obdržite svoj slovenski domek, svoje Novine, M. List in kalendar. To je edna velika Slovenska hiša našega kraja, v šteroj prebivajo vsi naši Slovenci iz vseh krajov, vüpamo se, ka ne p tisti te te že močno gorzozidane hiše podreti, šteroj dragoča zdajšnja jako-jako pod-kapa . podlago. -Vüpamo se,kaJz-obik nosti vašega bogatstva t— da téliko penez je ljüdstvo nikdar nej melo kak zdaj ma - obilno podprete svojo slovensko hišo, svoje slovensko čtenje. Vüpamo se to od bogatcov. Od sirot prosimo drago podporo : ponizno njihova molitev. Edna zdrava Marija pobožne si-rote jezero srce gene na darovitnost. Ve si rote zato le molite za razširjanje božjega kraljestva po naših milih po-božnih siovenskih spisah. Poleg darov za podporo se odprejo za vas tüdi še obilnejši dari po naših listah, kak do-zdaj, pa dozdaj so vam nabrali že tüdi mnogo naši listi. Zato pa sirote, molite, le molite v naše namene, ka Jezusovo diko močno razširimo po pi-sanoj božjoj reči.
Dare prosimo od vsakoga ali tak, kak i kda i keliko je mogoči darüvati. Kda što prevüpa, naj pošle našemi Vredništvo posebno pa ti prosimo te mesec Srca Jezusovoga. Obsipani smo z jezermi nevolami, zato pa odprimo svoje dare posebno te mesec, ka se nam to neskončno vsmiljeno Srce tüdi na vsmiljenost odpré. Ki so malo pred-tem poslali podporo, naj zdaj nikaj ne pošlejo. Nikomi nadležni,, neprilični neščemo biti. Bog nas vari kaj takšega samo še misliti. Samo z dobre vole prosimo Bogi na čast nej za sébe, kak i kda i keliko je što premogoči dati. Oj dobro si to vsi zapomnimo. Sveto Pismo nam pravi naime: „ Veseloga da-rovnika Ijubi Bog.u (II. kor. IX. 7.)
Lani se je zgodilo, ka ravno v tis-
tih dnevah, kda so se sv. meše sltižile za darovniké i njihova doma če, se jeh je več z sveta odselilo v večnost. Neki moški je celo naglo, brez spovedi vmro. Povejte, je ne to kaj neizreČeno tolaž-1jivoga za te vmirajoče, ka so te düšo püščali, kda se je najsVetejša daritev za njé odpro vlak, kda je Jezuš sam odpirao svoje vsmiljeno Srce pred njimi na oltari. Pa vsaki mesec se sltiži za njé še posebno edna meša. Ne de nas to nagibalo na vsmiljenost ? Na drü-gom sveti zvedite samo, na kak dober intereš ste dati svoje peneze, kda ste ž njimi podpirali krščanski tisk, zato ka ste ž njimi pomagati sebi i mnogim drügim düšam samoga Jezusa Kristusa dobili. ,. most Meji i Vrednik.
Kje je prava tolažba.
Pred mnogo leti je živela v Australijo v mesti Siduey neka dovica. S pra-njom mestnoga perila je slüžila krüh za sebe iti za svojo drüžino. Bila je protestantka, rade je čtela sv. Pismo, goreče molila in bila močne vere. Gda je prala ali peglala v malo j sebi, je zdaj pa zdaj obrnola svoje suzne oči na postel, v šteroj je težko hripala petletna hčerkica. Vse vüpanje za ozdravlenje je bilo zgübleno. — Zakaj pa — je djala tužna mati sama pri sebi — Bog ne bi mogeo ozdraviti mojega deteta ? On je ešče zdaj tisti kak nigda gda je hodo po toj zemli iu ozdrav)ao betežnike.
Komaj v red den« svoje delo, vzeme dete v naročje in z bratom ideta v pro-testanísko cerkev. Po tem po!oži dete v predsobo iu se poda k pastéri (tak se zove protestantski dühovnik) proseč ga, naj njoj je ozdravi.
— Brez! dvema se ti meša v glavi, — se te zdere nad njov.
Da ga je pa li prosila in silila, po-zove drügoga pastera, ki jo pita, či je zaistino zato prišla da bi njoj dete ozdr&vo.
— Ravno zato, odgovori.
— No, ti si pa gotovo znorela, se norčüje z nje.
— Ne sam znorela, ne. Pa prosim vas, ali so Apostolje ne zdravi!! betežnikov?
a.

1917. jmija 3.
— Oni so, nego mi ne živemo več v onom časi, tüdi ne moremo činiti to ka so oni činili.
— Dobro; pa je Krístus ne oblübo svojim vučencom: .Dela, štera jaz či* nim, bote tudi vi činili, in ešče vekša dela kak moja bote činili, kajti jaz idem k Oči.* Nato je odprla svojo ni-blijo in kazala na Jezusove reči, štere je povedao rekoč:	,Ovo, jaz bom
z vami do konca sveta.*
Í— Nadale pitam, — je djala in vdarila s pesnjcov po stoliči, vi pra-vite, ka nemate te oblast!*, se sme zato pravili ka ste Jezusov sluga?
Pastir je migao z ramami, pomilü-vajoč siroto žensko.
— či mi vi ne morete ozdraviti deteta — pravi —• potem bom Šla iskat koga drugoga, ki ma vekšo oblast kak vi; Škoda je narnreč iti k takšemi, ki nema oblasti.
To rekši, vzeme dete in se napoti v cerkev Devíce Marije. Tü so ravno katoličanski püšpek Polding rnešü-vali na čast Devici Mariji, štere svetek se je tisti den obslüžavao.
Brat Benedikt, sakristan, je pri vra-tih stao. Ves začüden gleda žensko, ki je pod zmečavov komaj stopala. Prišedša k dveram, njoj pomore odlo-žiti težko breme. 2enska pa, nato zača pripovedavati Zakaj je prišla.
— Vi sirpta žena zaistino verjete, ka vam naš škof more ozdraviti vaše dete? — jo pita. Jaz njemi naznanim po sv. meši.
— Malo potem se prikažejo püšpek i jo pitajo.: Hči moja, li za istino maš, ka jaz morem ozdraviti troje detef
— Tak močno verjem v to, kak verjem ka je eden sam Bog v nebi.'
— Dobro, nesi je k oltari — pravijo škof.'
Brat Benedikt in mati sta prinesla malo betežnico pred oltarove stopnice. Komaj jo odložita, pridejo škof in na-mažejo z oljom deteti roke pa noge, proseč goreče Boga za pomoč in bla-goslov. Nazadnje pa dajo malo s toga olja tüdi materi s prošnjov, naj doma večkrat namaže dete in naj moli niš-terne mo!itvi, drugi den pa naj pride nazaj.
Čiravno z velikim trüdom, je drugi den itak prišle nazaj sirota mati s svojim detetom štero je položila pred oltar, gde so škof mešüvali. Tri dni zaporedoma so püšpek opravtoli sv. mešo za dete — štero je po tretjoj meši zdravo in črstvo stanolo iz svojega ležišča — a materno srce je pla-valo v najvekšoj radosti. Škof stopijo k njoj rekoč: No, moja hči — ščeš iti zdaj nazaj k protestanskomi pastéri f
— O, nikdar, nikdar več, odgovori mati.	,
Par tjednov po tom dogodki, se je v škofovoj cerkvi opravlala genliva slovesnost. Dvajset kotrig iz rodbine one matere, in ta sama z detetom vred, je klečalo v velikoj pobožnosti pred Marijinim oltarom. Prišli so se odpovedat krivoj protestantskoj veri in so stopi!i pod plašče jedino pravo in svete Katoličanske cerkvi. Nazadnje so
potrdili svojo vero s prijemom sv. ob-hajila. — Kak negda je Jezuš na Marijino prošnjo prvo čüdo včino v Kani Galilejskoj tak i zdaj pri toj svetoj meši. Sam živ Jezuš Kristus je pri sv. meši na naših oltarah. Verjemo mi to ? Düšice odgovorite! (Poljdű »tet#.)
Bojna — Mir.
Na Ruskom je nova Vlada. Pet tni-nistrov je iz tabora socialistov. Naznanila nam je ta zdaj pogoje mirű. Nešče tüjih držav, sloboda.mora zavladati na sveti, vsaki narod naj sam odloči kam šče slišiti, mirű zasebnoga pa z nami ne do sklenjavali, ki RuSijo, Srbijo-Črnogoro, Romanijo, en del Francoz-koga in Belgium držimo z našimi za-vezniki v rokah. Ne verje nam, ka bi se zaistino radi mirili i zato pobüdjava vojsko svojo, naj nas napadne. Samo ka tü je slabo znamenje za njo to, ka prosti vojaki neščo ,bogati častn*ov, ka zroka volo so višji generali nazna-nili vladi svoj odstop od vojske i samo zato so duže ostati,- pri njej, ka je Vlada ne sprejela njihovoga odstopa. — V Stockholmi na Svedskom si pa soeialisti pogučavlejo od mirű, kak bi njemi pol pripravili. Od teh je nikaj ne čakati, zato ka so med sebom tüdi v najvekšem sovraštvi. Talijanski so-cialisti so niti ne šli na te shod. A ruske vlade poziv, šteri celömi sveti naednok ponüja mir i ne samo ništerni državam, brščas odmev dobi po vsem miroželj-nom sveti i nas pripeto bliže k negdaš-njöj mirovčini. Poročila ž bojišč so ta’:
Tallj*nsko bojišče. Talijani so ope-šali. Zgübe so meli neizmerno velike, dobili pa nikaj. Posebno štajarski Slovenci i černovički 41. p. polk sta je navčila pri Svetoj Gori, naj ne sega po slovenskoj zemljji. Samo pri Vodi-cah so nekaj malo napredüvali, vsega ve več od dva kilometra. Prek Soče smo je pa znova nazajstirali. Zgrabili smo više 13000 Tal¾anov, oni pa okoli 4000 naših. V Th*oli naši začo napadati.
Na ririgfb bojiščah tüdi povsod dobro stojimo i napade sovražnikov odbijamo.
vkrep6evalne, tóč-ne in žejo gaséée si more vsaki sam napraviti za mala stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnioa in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domaéa pijača se pije po leti mrz!o po zimi pa vroée namesto nima. Snovi z naten8nim navodilom stanejo K 12 postane prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ker se delavei s tov pijačov okrepíajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübUi na delavsko] zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Ilerav8ke.
Novomešnik.
Veseli glas zvona male vesi je k večerno zvao pobožne vernike. Eden za ovim je stopo vö z svoje hiže in se je pašČo v lepo cerkev dičít Gospoda nebe in zemle.
Gda je že cerkev puna bila, mini-strant je cinkao, in začnola se je po-božnost. Mladi dühovnik, novomešnik, Vučko Jožek je stopo k oltari med mo-čnim glasom orgol, šteri glas se je razširio po celoj cerkvi in napuno verne düše z pobožnostjov. Pri večerno so lepo spevaIi na čast dragoj Materi, BI. Devici Mariji; vsaki se je spozabo iz zemle, düša se je zdignola k nebi, vu večno blaženstvo, gde se je dobra Mati Marija veselila pobožnosti svoje zemelske dete. -— Na konci večerno je novomešnik blagoslov dao z Najsvetejšim, naj blagoslov ž njimi vküp pride domo vu familijo, v hižo.
Po pobožnosti so se verniki lepo tih o pobrali z vsakoga kouta cerkve in dugom redi povrgli hižó božo. Dosta je bilo takših, šteri so k velkomi oltari stopili, pokleknoli in ešče ednok na tabernakel svoje oči vrgli z zdi-hanjem iz srca kipečim, v šterom je vsa njuva potrebčina bila.
Sveče so edno za drügov vgasili, orgol glas je zanemo, Jjüdje, šteri so ešče v cerkvi bili, so pomali odišli in nišče več nej ostao v njoj. — Düšeči dim se je širio v zraki in napuno je cerkev. Te je z segeátije vöstopo sühi, krotkoga pogleda novomešnik. Okoli se je zgledno in poniznoje stopo k oltari, gde njegov dober' vučiteo p*ébiun ‘ Velki oltar je okinčeni bio z naj-lepšimi rožami. Sladki düh se je širio okoli oltara, od štere dühe so angelje na oltari dremali, kak tisti, šteri z za-pertimi očmi molijo.
— Ob, kak je. dobro tü biti!...
Na okni so se sunčeni traki. z men-jali: ednok so notri stopili, drugoč so se pa vőpotégnoli, kak či .bi slovo je-mali od mladoga dühovnika. — Ja, on slovo jemle, slovo od domače cerkve, od sladkoga doraačega Najsvetejšega, od dobroga Jezuša. Poznae je vso želo, vse vüpanje toga svetoga mesta. Pri tom oltari je začno Gospodnomi Bog! slüžili kak mali dvorjenik, pri tom oltari je čüto pozivanje Jezušovo za dü-hovnika, pri tom oltari je slüžo obprvim svojo sveto meše Vekivečnomi. V ma-loj cerkvi k Jezuši so je paščo vsigdar, od Njega prosd blagoslov, pomoč, od Njega proso lepo Čisto srcé v kakšem njegovo presveto Srce veselje ma. Zdaj pa je dragi Jezuš vse, vse spuno, zdaj si vse s sebom vzeme daleč, daleč. Ali ešče eden den pred domačim oltarom more biti, ešče edno vöro, edno veselo, žalostno veselo vöro, eeli žitek vredne četrt vüre tü more prebivati z hvalo-davanjem, z jubilejom.
„Jezuš, o moj dragi Jezuši...* —
V tistom zdihanji je bilo celo morje lübeznosti mladoga dühovnika. Ponizno, tiho je gučao z libim Zaročnikom, srce je močno bilo.
... Dragoga Jezuša božje in molbe
1947. juniia S.
¾ovnzE
3
vredno presveto Sree, neizrečena globo-čina lübezei in smilenja, vretina vseh mi-lošő, doptisti naj se k Tebi obrnem, naj se napuni moje mlado srce z tvojov lübavov...
Naj sprosim Tvojó dobrote), Tvojo sveto miloščo na moj dühovni žitek jas nevreden Tvoj sluga, šteroga si k Sebi zdigno, šteromi si darüvao ne-besko oblast. Zdaj nišče nej v Tvojoj svetoj hiši, vsi so odišli, lekaj so se že spozabili z Tebe, kak nigda jas... Sam pred Tebom klečim, samo angelski šeregi Ti dvorijo, o poslühne me, po-slühni me!
Či si nazaj zmislim na moje živlenje, strah me ohhaja. Razžalo sam Te z mojimi grehi tak, >ka sam nej vreden, da bi me za Svoje dete zvao. Ti si se pa smilüvao meni, z med jezero i jezere lüdi si me odebrao, .zdaj pa si me postave za dühovnika, za pastira Svojih ovčic. — Moj dober Pastir sj bio vsigdar. O, kak si me težko čakao vsako leto nazaj v semenišče. Poleg dver tistoga blaženoga mesta si stao, gor si me zdigno na svoje rame, rane si mi vračo, dokeč sam nej znoyič zdrav gratao.
Zdaj si me postavo za t pastira. Pa-stirsko palico mi daš v posvečene, slabe moje roke iti me pošljes daleč, v tüjino glasiti Tvoje kraljestvo, k Tebi nazaj pelat zablodjene ovčice. Pripra-ven sam, pokoren ščem biti — idem ... Ali prosim Te, ostati smenom, daj, da bodem dühovnik poleg Srca tvojega in tak Te bodem nasledüvao do konca svojega živlenja. Daj,1, da dosta düš pri pelam k Tebi, z šterimi ednok Te bo-dem dičo i molo vu vekivečnoj domo-vini.. .*
Po tom si je lice v roke zakopao in je ešče dugo moio. *
Drügi den je novomešnik slovo vzeo od svojih dragih roditeíov, bratov, se* ster in od rodbine, pa je odišo daleč, 'd?leč, med nepoznano lüdstvo, v tüjo zemle.
Železni konj (železnica) je dobro be-žao z novim kaplanom. Edna ?esnica je ostala za drDgov, eden varaš za drügim, tmica je že bila, gda je prišo v novo domovino.
Na postáji je čakao koleslin gospon plebanuša. Kočiš se je ponizno poklono in z veseljem je pozdravo novoga ka-plana, šteri si je gorseo na koleslin. Kočiš je drapno med konje in veselo so bežali po velkoj cesti. Poleg ceste so se viSÍko zdigavali v lepom redi veliki hrasti, iz med šterih se je mesec smejao na novoga dühovnoga pastera. Od postaje do hiže plebanušove je ešče duga pot bila, novi kaplan je meo dosta časa si premišlavati od nove domovine.
Mimo lüdstvo je že počivalo; velka tihota je kralüvala vsepovsedi, samo včasi je bilo čüti srdito lajanje hižo čuvajočili psov. Nindri nikakše svetlosti nej, novoga kaplana z med lüdi nišče ne čaka ...
Zvün vesi z edne hiže pa li svetlost ide skoz okno. Novi kaplan bi red bio
znao, što stanjüje v tistoj hiši, gde so ešče tak kesno gor. Pitao je zato tiho kočiša:
— , Prosim vas, povejte mi, čida je tista hiža, odket svetlost zhaja?!* — Kočiš se je nazaj obrno, dol si je vzeo krščak i pravo je ponizno:
— ,Prosim lepo... v tistoj hiši sam Bog stanjüje, to je naša cerkev.* Kaplan je na tiste reči velko veselje občüto; suza se njem je odtrgali z očih i v sebi je pravo:
— »Nišče me ne čaka, vsaki spi sladki sen. Samo moj dober Jezuš virostüje, On me čaka. Svojo lübezen mi že naprej kaže. -r- Ne bojim se, On z menom bode vsigdar.*
(Svetlost je zhajala z večnoga lam-paša cerkve).
Kak si je na Jezuša mislo, je nej vzeo pamet, ka je Že pred farofom, gde so ga góspon plebanuš čakali in so ga lübleno pozdraviti, kak svojega brata po Kristüši, naj" jim na pomoč bode t peljanji düš. 1
Grad&ki kaplan.
Moški, častivci Srca Jezušövoga.
' V Jüžnoj Ameriki moški radi svoje drüžine darüjejo Srci Jezušovom. Po sv. obhajili se vrši to genljivo darü-vanje. Rionegro, Lps La Ceja, Št. Pa-nol krajin moški v té namen vsako leto íedühovne vaje opravijo. Sküpno sv. obhaji!o je ravno na Srca Jezušövoga pétek spadnolo neko leto. Šešt jezér moškov se je p¾ečištilp. 20, dü¾ovtikov z nad-škofom vred jih je préčiščavaío. Po prečiščavanji so sküpno to zročitev opravili: ,Jezusovo sveto Srce, Tebi živemo, Tebi vmerjemo! T?oji smo z našimi ženami, z našov decov v ra-dosli, v trpljenji, v žitki i v smrti! Kraljüj, vladaj v vsakom srci, v vsakoj drüžini. Tvoje krotko, potrpljivo, po-korno, ponizno i ljübeče sveto Srce naj naša srca k sebi čem bole spo-dobi. Amen*.
Kje té düh kraljüje, ne ga nemira, vse pijanstva i sovraštva. Oj presrečne drüžine, štere živete iž njega.
VoJaški pozdravi.
Vogrinéič Štefan, betežen vojak, od sv. Jeleoe; naše dobro čtenje so njemi od medű sladkejše zdele, kda je do rok dobo i nepopisno veselje je čüto nad njim; spozna, ka je to apoštolsko delo i obeča, ka de je širo, če ozdravi; Magdič Pavel, 11. strelec; veselje čüti nad slovenskim čtenjom, štero po redi dobi i hoče je podpirati; Kerpič Štefan, prednji topničar, od Grada, vredniki Novin, črensovski fari, darovnikom na podporo M. Lista i Novin, gračkim dühovnikom, farnikom, naročnikom, rodbini, sosedom, pajdašom; prosi molitve sveh za mir, naše dobro slovensko čtenje ni do groba ne ostavi, to je njegov alovenski pajdaš na ro-manskom bojišči; srčno žele, da bi
lepi zgledi toga čtenja tüdi domače genoli, ne pa same vojake. Franc Gomboc, pešak 83. pp.; Vörös Viktor, praporščak 64 pp. z Beltinec i potolažen, razveseljen je vsled čitanja in düšrie ½rane vsem Slovencom, posebno gos-podom; GlavajJožef, stražam. 20. dpp. z Beltinec i pajdaši; 1 Cigan Matjaš, topničar, z Žižkov; prosi naše molitve, da bi ostao nevenljiva nedužna rožica Marijina v njenom püngradi; Béceg Matjaš, pešak 83 pp. jürjenskoj fari; prosi fárnike, naj se poskrbijo za zi-danje cerkve, oni vojaki do jd tüdi podpirali; dekle jürjenske oprosi, naj se prečistijo párkrat za bláženi mir; štefanec Matjaš, topničar, z Bratonec, dühovnikom; Marijino dobro dete ostane, štera njemi je tetiko dobrot že skazala. Klar J, Magdič J., pešaka 48 dpp. hasnovito naše M. Liste še Vogrom radiva tolmaČita; Pörjan Štefan, Erjavec Ivan, dontobranskiva topničara, z Li-po več, vsem dühovnikom ; prosita nji-hove molitve, ka verhiva ostaneta do G. Boga; slovensko naše čtenje njeva v düši i leti krepi, tečas je ne deneta dol, dokeč je ne prečtela i ne ga te trüjave, ka bi jiva v počinki nehala, če pride naše čtenje. vstaneta za nje, na tjeden dvakrat se zideta i si ne moreta v sladkoj maternoj reči zadosta kaj pogučati od mile Slovenske krajine, Šinkec Kolman, desetnik 18. dpp., ma' naročene, madjarske novine Politične i illustrirane, ali n*jrej ti čite naše Slovenske t svojoj maternoj reči, zato ka ga na božo pol pelajo; Baiša Martin, stražamester, z Beltinec, Vegi6 I. četovodja z Adrijanec, Petek I. desetnik i Krapec Štefan z Ižekovec, pešaki 48 pp. naznanjajo, ka so n&-stavili vojno pošte z Rusi; gor so postavili edno tablo med naše i ruske postojanke, v to zabili dva cveka, na ednoga devlejo naši vojaki pismo, ona drügoga pa Rusi. Prvo pismo je pri-tekno na tablo Krapec Štefan, Puhan Štefan i &olob Štefan, domobr. 13 dp. z Bogojine ,z romanskih gor; Kovač Balaž pešak 28. dpp. z Adrijanec; ve-liko moč zajima z našega pobožnoga čtenja; Martin Vinkovič, telegrafist; srce se njem veseli nad našim čtenjom.
Dom i svet — Glási.
Naša Vlada je odstopila. Ne znati, bo stalen odstop, ali nej. •
Austrija. 30. maja se je zišo austrij-ski državni zbor. Casar je sprejeo po-slanstva raznih strank. -— Med kotrige gospodske zbornico sta imenüvana tüdi Slovenca: polkovnik, vitéz PogaČnik in Dr. Karlin Andraš, püšpek iz Trsta.
Nlraz, slano smo meti zadnje dni Ri-saoščeka. Pohaja nas dober Bog z vsemi šibami. O da bi spoznali to, ki ga neščo spoznati. Proti slani tak obvarjemo svoje sadoveno dre?je, če lano, kda kaplje z kakšov rečjov topel dim na-pravimo. Kakše skalje ali slamo je dobro žgati po zajtreh.
Podpišöjte šesto vojno posojilo. Na bolše o,dstotke ne morete svojih penez
4.
MOVZNB
1917. jenija. 3.
obrnola Neki Madjar je vso svojo vrednost 64 jezer koron, podpisao na vojno posojilo.
Slovenska deca iz Trsta v Ljubljani, V lepom primorskom mesti v Trsti, šteroga bi lačen Talijan račTv svoje škramplje dobo, prebiva poIeg najno-vejšega štetja 60 jezer. Slovencov. Vlada njim je li ne odprla niedne Slovenske šole, kak Talijanom, mogli so pobirati peneze, ka so se mogli v svojem ma-temom jeziki izobražiti. V te namen je prišlo zdaj 36 slovenskih šolarov pod pazitelstom šestih vuČitelov v Ljüb-ljano, kje so predavali igro »V kralje-stvu palčkov*. Igra je mela punoštevilo obiskovalcov i je prinesla dosta dobi-Čkov na pomoč síovenskim šo!am v Trsti.
Novi aovraínikí. Amerikanski viljüdo-vladi Honduras in Nikaragm sta pre-trgale diplomacijsko zveze z Nemčijov. Nameni tüdi HoIlandija na bujskanje Amerika. Mogoče čední ostanejo Nizo-zemci.
Za volo ppdigpjenja plača so se po-svetüvali v Budapesti državni vlüžbenci, notariušje i železničarje. Prvim je Vlada že obečala nekáo podporo. V toj stra-hovitoj dragoči se razumi to postopanje.
PogorelO je mesto Gyöngyös. V kü-hinji reservne bolničnice je začelo go-reti. Odtod je veter ogenj po mesti razneso. Zgorélo je do dveježero hiš. Nekaj ljüdi je zgorelo, više što se pa ranilo. Lepa cerkev Sv. Urbana je do tal zgorela. .,
Potro« veiikl SO čütili na Reki ali v Fiumi. Ljüdstvo seje en čas na prostora zdržavalo. Kvara nega posebnoga.
Reío se ruskoga zajetništva g. Tkalec Viljem, črensovski vučiteo in katitor, ki je bio praporščak (zászlós) pri 20. dpp. V levo roko streljen je postao hromi vojak i kak takšega so p*stili domo.
Záročnik je je pozvao domo. Vmrla je na Dolnjoj Bistrici Lonec Marija, 36 let stara čiste, vrla dekla. Pravi zgled ponizne, delavne, čiste i pobožne Slovenske dekle je bila pokojna. Sestrino dete je držala na rokah na koIah se-deč, kda so se krave spačile i njo s kot prevrgle. Spadnola je na glavo, mož-gani so se njoj strosili, štiri dni se je mantrala v grozaih bolečinah a nepo-trpežlive reči ne zazinola. Deteti se je nikše nesreča ne zgodila. Sprevodile so jo na pokopališče v belo oblečene sestre tretje re3nice, štere so kak i ona v znamenje nedužnosti venec nosile na glavi. Darüvale so za nje tüdji sv. meše i odhajilo. Sprevoda se je vdeležilo mnogo ljüdi. Pri mrtvom teli se je samo pöbožnost zvršavala, kak je hvala Bogi, i dobromi ljüdstvi, štero boga, to že pri nas v navadi, ne se je pa jelo in pilo. Pravi krščanski sprevodi so se vpelali tü mesto starih poganskih. Za-istino veliko veselje ma nad tem pre-sladko Srce Jezusovo. O da bi njemi po drügih farah tüdi voščili to veseljé! Pokojna Manka je od mladih let mao živela sveto, pobožno. Rano je spoznala najlepšega ženina, Jezuša i njemi posvetila svoje devištvo. Obljübila je
do konca svojega življenja ostati čista dekla i to obljübo je vsako leto z go-rečnostjov ponovila. Slišila je med tiste deviške tretjeredniee, štere celo svoje živlenje, vse molitve i dobra dela, po-polno čistočo i mimo potrpežIjivost prepüstijo Dav. Mariji i sv. Jožefi v roke, naj z temi dari sprosita od Jezušövoga Srca Matericerkvi dühovnike, ki do go-reli za zveličanje düš. V te namen je pripravna bila tüdi vsaki hip vmreti. Nebeski záročnik je sprejeo njeno po-nüdbo, naglo je prišo po njo, koga je vsaki den k sebi vjemala pri sv. obha-jili i jo preselo v lepšo, vsikdar veselo nebesko domovino. Zdaj spozna že, kak veliki je bio njeni dar, ar Je nej drügoga, kak samoga Jezuša, njegovo dühovniško čast, štera düše rešüje na zemlji, ž njim počastila. I kda se veselimo nad lepov smrtjov edne čiste dekle, obüdimo si vsi misel na svojo smrt i pri njej se nakanimo na stano-vitnost v dobrom, za düšo pokojne pa darüjmo vroče molitve i nekaj sv. ob* hajil. Obilno nam povrne to njena düša zahvalna. — Jezuš naj žive! Jezuš v našem srci naj žtve!
Angležko. Na pét let trpeča pravda se sklenjava, poleg štere se za ta leta določo cena zrnja i plača poljedelskih delavcov. — Anglija nešče mirű, kakšega ruski socialisti zahtevajo, to je ka bi niedna države ne zgübila zemlje i ne plačala drügoj vojne stroške. Angleži zahtevajo povračilo. — Osnovao se je vbjni kabinet, v šteroga so pozvani i voditelje angležkih naselbin pa Indije. Z tem namenijo napraviti ednoto v pe-lanji boja i sklenjavanji mirű v celoj Velikansko] angležkoj državi. -i- Irská v kratkom dobi pravice od Anglije.
Rutnik vojvoda, bivši poveljnik srbske vojske je v Nizzi na Francoz-kom vmro.
Na smrt je obsojen dr. Adler Fri-derik, morilec grofa Stürgkh-a, bivšega austrijskoga ministerskoga predsednika. Vesili do ga.
Dragočna naloga. V Austriji dfihov-niki dobijo pet milijon koron naloge k plači dozdajšnjoj za volo dragoČe.
Petrolja ne dobimo letne mesece. Če bi ga što zvünredno potrebüvao mora se s prošnjov obrnoti*do podžupana županij-skoga (alispán). Brez velikih zrokov ga nišče ne dobi.
Pošta.
Deutsch Budolfa domači. Bákovei. Deutsch Rudolf, desetnik 83. pp. 13. stotnije, rojen L 1886 v Matjašovcih je na Ruskom zgrabljen:	TVesélaja
Gora, Guv. Jekaterinoslaw, SlavianoserbsJc. — Pozvek Matjaš, Vadarci. Kisilak Štefana domači. Vadarci. Antolin Ivana žena. Tiirnišče. Od vaših več nemo-goče dozdaj zvediti, kak da so premi-noli. Kda sto!nejši glas dobim, vam naznaaim. — Szegéri M. Sv. Helena. Bog plati, dobljeno. — Grah Alojza domači. D. siaveči. Dajte mi glas, če ste od vašega kaj že zvedili, ka ga te ne mo dale iskali. — Ranko Štefana domači. Ravno to prosim.
Varte i čuvajte kožo
pa obraz pred škodljivim vplivom mraza, vetra, sunčne . vrocine, praha, dirae. kühinjskoga sopara, vročino ognjiica itd. Necieta, posla, pegasta, z mozoM, rjaviam liaami, brzlizgami pokrito koža je nezdrava. Edino zdravi koža omogoci nemo-teno dihanje kolo i zato je cuvanje kožo najvainegia zahteve za zdravje. Z vodov i milom (iajfov) se večina nemarnosh kože ne da odpravili. V jezenh zahvalnih pismah se pa potrdjave, ka je Fellerova pomada za obraz i kožo >Elsa,“ vse fia-linge kože, püscajee, peg«, gtbe, liše itd. odatnuúia i varje obraz, šinjek pa roke. Pomada za varvanje kože i obraza ,Elsa* se ne ime zamenjati z raznimi skod-Ijivimi inozemskimi postane! i mazali, štera se telkokrat priporaéajo. Ta je popolnoma neškodljiva, naredi kofe Čisto, zdravo. Mnogi moški jo rabijo, da odstranije sledove dela, prebivanja v prah!, vetri, v slabo na vre-meni, v tovarnah itd. Pazi se naj vsigdar na znamko ,Elsa.' Predbojnske cena : Lonček stane pridejan drü-gim preparatom 2 kron!. 2 loncka Poštnina proste S kr. jedino pravi lekamiki
E. V. FBILEB
8tubica, C o n t r a I a br. 146. (Horv.)
Mesto ostrih, čestokrat skodljivih mil (iajf) naj se .*ubi. raj za obraz Fellerovo boraktovo milo (86 KI.) ali pa Fellerovo Hlijino milo (1 krono) i Fellerovo borak*ov: prašek (1 krono.) — Ta sredstva so bila že vnegokrat odlikovana.
TO I NIKAJ DRUGO
je nikdašnjega, dabroga, bolecino vtiiajocega Feller-ovoga ,Elsa-fluid*-a prava kantica i jedino pravilni zna-mek. Ne zavolo rekláma, nego samo zato kažemo v više dánoj sliki glaiek i zaamek naj se proti eevalánim ponarejenim rečem uspesno moremo braniti i mora piovdarjamo, naj se pri küpili pazi na ime ,Fellec* i na znamek „Elsa\ Ki toga dobroga, zaneeljivoga domacega vraatva še ne pozna, naj opita svojega zdrav-nika, ka je za BOLEZEN, PREHLAJENJĆ, trganje-protin, šinjeka i prsi-bol jako dobro vrastvo. Ka zanes-ljivo zdravilno moč ma, se vsaki lehko prepriea v več kak 100.000 zedivalnih piamah i vracitelskih pripera-citvah, štere vsaki lehko pregledne v Fellerovoj lekarnL — Predbojnske cene: 12 malih ali 6 dvojnih, ali 8 specialnive kantici franko 6 koron, 24 malih ali IZ dvojnih, ali 4 speeialne kante franko 10 ker. 60 ČL, v jedino pravoj kakovosti v Feller V. Eugena lekarni, Stobica, Centrále 146. (Zagreb žop.) — Fellerove na-réhi pogánjajoee, želodec okrepcajoce Rebarbara ,llea-pirule* 6 skatlic (franko 4 kor. 40 ČI.) se sama z ,Elsa' znamkem pravo.
Nyomatott az Eg7hÁzmegjei KönytVnyoa$da gyor$sajtójáiX, S*oml*atiíe5yesx.