Poitnlna plačana v gotovlni Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20'-—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova fDoba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. - Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po moznosti. Štev. 74. Celje, pondeljek 12. septembra 1932. Leto XIV. Naša omladina (Po »Narodni Odbrani«: TUGOMER PREKORŠEK) CELJE, 12. septembra Z začetkom novega šolskega leta postaja ponovno bolj pereče in aktualno vprašanje izobrazbe in vzgoje mladine. Pod pritiskom raznovrstnih kriz, ki kakor mrtvaški prt pokrivajo milijone, pričakuje svet s strahom, kaj mu bo prinesel prihodnji dan. Vprašanje kruha in obstanka je v ospredju, vsa ostala so odrinjena v ozadje. Toda v nizu izredno važnih vprašanj sedanjosti, od katerih zavisi bodočnost in napredek naroda ter države kakor tudi poedinca, prihaja vedno in vedno na dan staro, toda vsikdar novo, vedno na dnevnem > redu vprašanje vzgoje mladine. Kdor je prijatelj svojega naroda in domo- vine, kdor jima Želi obstoj in napre- dek, se mora zanimati za to vprašanje. Na pragu novega šolskega leta, no- vega vzgojnega in izobraževalnega dela smo. Ker pa je to delo skib vseh nas, ga skoro vsak prepušča drugemu, da se briga za njega, vsled tega se le r«dko kdo bavi resno z njim. Brezupno je obračati glavo od njega, ta predmet gre vsled svoje važnosti vzporedno s vpraSanjem kruha in obstanka, kajti dočim |e kruh vprašanje obstanka se- danjosti, je mladina in njena vzgoja vprašanje obstanka bodočnosti. Kmalu po svetovni vojni je svet do- živel, da se beseda kriza kot žig udarja na vse človeške stvari in reči, na vse lastnosti in poklice, kakor udaija pošta svoj žig na vse vrednosti. Žig krize je udarjen tudi na jugoslovensko omla- dino. Kriza morale in denarja, kriza gospodarstva in književnosti, a tudi splošna kriza omladine. Se več, mnogi smatrajo, da je to najhujša in najtežja, ker je omladina materijal za gradnjo narodne in državne bodočnosti. Jugo- slovenski narod se more z marsičem pohvaliti, ali najmanj se more pohva- liti z naraščajem, ki nastopa, s svojo omladino. Nje je v obilici, ali trdi se, da ni omladine kot velike, združene, idejne celote, kot nacijonalne organ»- zacije, kakor jo imajo vsi kulturni na- rodi sveta. V prejšnjih dobah naše preteklosti, do svetovne vojne, še od petdesetih let preteklega stoletja, je vsako deset- letje, vsaka generacija ustvarila omla- dinsko epoho, in vsaka je bila skozi desetletja nosilec in progagator idej za osvobojenje in ujedinjenje. Omladina je bila večni bojevnik za nacijonalno in politično svobodo, bojevnik za dobo, ki je po vojni nastopila. Neodvisnost in ujedinjenje naroda ji je bila njena ideja vodnica. Omladinci so stopali v življenje, mlajši so zamenjavali starejše, ki so jim zapuščali v zalog in deščino idejo vodnico, ki je bila enako draga vsem, sploSno geslo in splošni ideal. Danes ni tako. Kdor danes opazuje življenje in razvoj naše omladine kot splošne kolektivne celote, pride do zaključka, da taka omladina ne ob- stoji, da je brez ideje vodnice, da je razbita in razkosana na množico raz- nih skupin in skupinic, ki se medse- bojno ne poznajo in se za druge ne zanimajo, da je razcepljena po osebnih, sportnih in drugih brez- pomembnih organizacijah, da jo vpra- šanje napredka naroda zelo malo ali sploh ne zanima. Ona je poulična in kavarniška, korzovska in kvartaška, komunistična aii republikanska, kakor hoČete, samo ni nacionalna, ni idejna. Vse njene skrbi in stremljenja se na- našajo izključno na osebna, boljše re- čeno trenutna čutna zadovoljstva in uživanja. In ona danes obstoji in živi kot gomila posameznih edinic, ničesar ne veruje, nič je ne navduši, kar ni vezano na osebno uživanje, za ničemer ne stremi in hiti, kakor za reelnimi, materijelnimi potrebami sedanjosti. Ni niti senca one minule, ki je imela ži- vahen vpliv v vseh idejnih, nacional- nih, svobodomiselnih političnih ter dru- štvenih pokretih in manifestacijah, ki I je imela glavo polno zvezd in iluzij, I du§o pa polno ognja in navdušenj? za narod in niegovo svobodo in za vse, kar je plemenito in lepo. Ako nanese v javnosti kje govor na omladino, se v istem hipu omenjajo njene slabe, skozi in skozi negativne lastnosti, da se je razbliniia v osebnih, materijelnih poslih, da je brez trajne in globlje vrednosti, brezciljna in da niti za hip ne misli na svojo in narodno bodoč- nost. Ta graja in obsodba jo zadeva od vseh strani, od slarSev in učiteljev, od predstavnikov oblasti in )avnosti, pomanjkanje ciljev in ideologue, ne- dostatek incijative v splošnih pokretih. Ta kanonada očttkov se Jponavlja nekaj let stalno. Mislimo, da je to vprašanje odlo- čilne važnosti, tako za poedince, ornla- dince, kakor tudi za omladino kot ko- lektivno celoto, enako je ponaembno za narod in državo ter njuno bodoč- nost. Zato je treba stvari opazovati z odprtirni očmi, treba se ie vživeti v predmet, ki ga želimo ali hočemo pro- učiti, toda potrebno je, da smo prej na cistern s tern, da je vsaka doba proizvod prejšnje dobe, rezuliat na- porov, stremljenj in dela preohodnega naraščaja. Od vsth strani se dviga krik na jugoslovensko omladino, vsak pa se bavi samo s tern, od Cesar ima tre- nutno uživanje, vsak zida svoj življenski most na blato in pesek, kjer se mo- stovi sploh ne zidajo. Toda vsaka stvar ima dvoje strani. Za očitke in predbacivanja nosijo do- ber del odgovornosti oni pred njimi, ki jih niso naučili, kako se vzgajajo značaji in kako se gradijo mostovi za prehod v življenje ter v javno in naci- onalno delo. (Konec prih.) Občni zbor Medklubskega odbora LNP v Celju Celje, 12. septembra. Včeraj od V^l- do 12. dop. se je vršil v restavraciji »Evropi« redni občni zbor Medklubskega odbora Ljubljan- skega nogometnega podsaveza v Celju. Občnega zbora se je udeležilo vseh šest klubov v celjskem nogometnem okrožiu po svojih zastopnikih in de- legat LNP g. Kuret iz Ljubljane. Občni zbor je otvoril predsednik MO g. Svetek, ki je uvodoma pozdra- vil delegata LNP in nato podal svoje poročilo. Medklubski odbor v Celju, ki je bil izvoljen pred enim letom, je vršil svoje dolžnosti do sporta v celotip zlasti pa do sporta v celjskem okrožju objektivno. Njegova naloga je, da po- spešuje nogometni sport in ga dvigne na primerno višino. Treba bo odpra- viti nedostatke, ki so se v zadnjem času pojavili v celjskem nogometu. Celje, ki je bilo nekoč tehnično na zelo visoki stopnji, je v zadnjih letih nazadovalo. V lanski prvenstveni dobi so sodelovali samo SSK Celje, SK Atletik in SK Olimp, SK Šoštanj pa se ni udeleži! prvenstvenega tekmo- vanja. Po prvenstveni dobi sta bila v celjskem okrožju ustanovljena še dva kluba, in sicer SK Jugoslavia in SK Laško. Klubi so prišli do spoznanja, da brez stroge discipline v klubih ni uspešnega nogometa. Na inicijativo SSK Celja je bilo sklenjeno, da se u- stanovi v Celju med klubi sporazum glede prehajanja igralcev iz kluba v klub. Če hoče igralec prestopiti iz ene- ga kluba v drugega, ga drugi klub ne sme sprejeti, dokler ne dobi odpust- nice od prvega kluba. Prestopanje iz kluba v klub je v zadnjem času po- nehalo. Tudi novo ustanovljena kluba naj se priključita ternu dogovoru. Za celjsko nogometno okrožje je bil osno- van poškodbeni fond za igralce. Med- klubski odbor je v stalni zvezi z LNP in vsemi klubi v celjskem okrožju. Tajnik g. Mahkovec je poročal, da je imel MO 18 rednih in 1 izredno sejo. Blagajniško poročilo, ki ga je po- dal g. Paidasch, izkazuje 1'07370 Din prejemkov in 922'80 Din izdatkov, saldo znaša torej 150"90 Din. Delegat LNP g. Kuret je poroČal, da ni bilo v zadnjem času nikakih sporov med LNP in klubi. LNP si želi sloge in velikopoteznejJega delovanja. Sportni pokret se v zadnjem c'asu v provinci zelo širi. Dno 30. t. m. bo prenehal do- govor med LNP in zavarovalnico »Var- dar« glede zavarovanja igralcev za slu- čaj smrti in trajne invalidnosti; z Novim letom pa bo stopil v akcijo poškodbeni fond. Pri volitvi so bili izvoljeni v Med- klubski odbor gg. Wagner (SSK Celje), Žerovc (SK Jugoslavija), König (SK Atletik), Regner (za SK Laško), Mah- kovec (SK Olimp) in Krell (za SK Šo- štanj). LNP bo imenoval nadaljnih 6 odbornikov; predlagani so naslednji gg.: dr. Ivič (SK Celje), Jegrišnik (SK Ju- goslavija), Paidasch (SK Atletik), Wim- mer (SK LaSko), Svetek (SK Oiimp) in Šalekar (za SK SoStanj). Za prvenstvene nogometne tekme II. razreda v celjskem okrožju, ki se bodo vršile §e letos, so bili izžrebni naslednji pari: SK Atletik : SK ŠoStanj; SK LaSko : SK Šoštanj; SK Olimp : SK Jugoslavija; SK Laško : SK Jugoslavia; SK Laško : SK Olimp; SK Atletik : SK Jugoslavija; SK LaSko : SK Atletik; SK Atletik : SK Olimp; SK Jugoslavija : SK Šoštanj; SK Olimp : SK Soštanj. Vse prvenstvene tekme se bodo vrSile v Celju. Pri slu- čajnostih so bile obravnavane razne manjše organizacijske zadeve. Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri po oporišču in sojedcih ska ženi polti vzemite Saxlehnerjevo na- radno grenčico HUNYAD! JANOS. Po- življa cirkulacijo krvi, odvaja Skodlji- ve aiiovi, posyeSL'jc presnovo, čisti kri in urejuje stolico. Normalna doza : pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in bolj- ših trgovinah Pazite na etiketo z rde- čim sredni'im poljem! Spanje v svežem perilu je zdravo in najboljše olcrepčilozo telo in duha. Zdravo spanje podaljsazivljenje! Kako poceni Vam preskrb; — Persil — to prijefnost. Penso, ki je oprano s Persilom postane sveže in dehteče. Mislife vediio na to! Pranje s Persilom je zelo enosfavno: Raztopite Aers/7 v mrzli vodi, I zavitek zudo' stu/e za 25-30 litrov. Perilo se naj kuhsk */4 ure, nato g;t dobro izperite, na/prej v topti potent v tnrzli vodi. PßsSll *a vsako perilo! DOMAČE VESf I d VellČasten zbor JRKD v Ljubljani. Včeraj je Ljubljana in po svojih od- poslancih vsa Slovenija jasno in od- ločno manifestirala za novo vsedržavno stranko Jugoslovensko radikalno kme- čko demokracijo, za veliko enotno jugoslovensko državo in za politiko narodne sloge. Z jutranjim beograjskim brzovlakom so prispeli v Ljubljano predsednik glavnega odbora JRKD Ni- kola Uzunovič, predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, mini- ster za promet inž. Laza Radivojevič, minister za kmetijstvo Juraj Demetro- vič, minister za socijalno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj ter 14 narodnih poslancev iz Hrvatske in Sr- bije. Na ljubljanskem kolodvoru jih ie sprejela velika množica odličnih pred- stavnikov, med njimi ministra dr. Al- bert Kramer in Ivan Mohorič, ban dr. MarušiČ in podban dr. Pirkmajer. Od 10. do pol 13.se je vrSil v veliki uni- onski dvorani sijajno obiskano zboro- vanje JRKD, ki ga je prenašal ljub- ljanski radio. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanskega sreskega od- JRKD direktor Anton Jug. Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika zborovanja ljnbljanski župan dr. Puc, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa odlične goste. Za njim so govorili mi- nister dr. Albert Kramer, Nikola Uzu- novič, predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, ministri Ivan Pu- celj, Juraj Demetrovič, inž. Lazar Ra- divojevič in Ivan Mohorič, senator dr. Ravnihar in župnik Janko Barle. Vsi govorniki so zelt viharno odobravanje, ki je doseglo vrhunec. ko je sprego- voril župnik Janko Barle. Nj. Vel. kralju je bila poslana udanostna brzo- javka. Po zborovanju so si gostje z ljubljanskega nebotičnika ogledali ljub- Ijansko pokrajino. V »Zvezdi« se je vrsilo skupno kosilo, pri katerem je bilo i7rečenih več prisrčnih zdravic. Po kosilu so ministri v banovinskem taj- ništvu JRKD v Kazini sprejemali de- putacije in stranke. Nato so gostje po- setili sokolsko svečanost v Šiški in obiskali Kamnik. Z večernim beograj- skim brzovlakom so se vrnili v Beo- grad. Sijajna liubljanska manifestacija bo ostala vsem neštetim udeležencem v neizbrisnem spominu. d Nj. Vel. kralj je včeraj odpotoval v Nisko Banjo, kjer bo ostal delj časa. V Nišu je bil kralju prirejen svečan sprejem. d Kraljeva rodblna na Gornjem Jadranu. Na praznik 8. t. m. zvečer so odpotovali Nj. Vel. kraljica s pre~ stolonaslednikom Petrom in princema Tomislavom in Andrejem ter kneginja Olga s princema Aleksandrom in Ni- kolo z Bleda v Novi Vinodol na Gor- nji Jadran, kjer bodo visoki gostje o- stali delj časa. d Bajloni zopet guverner Narodne banke. Na predlog finančnega ministra je imenovan v smislu novega zakona o Narodni banki za guvernerja Narodne banke g. Ignjat Bajloni, ki je bil že doslej guverner. d Pri Ishijasu sledi na kozarec narav ne »Franc Jožefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iz- trebljenje Črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokov- njaki pripominjajo, da učinkuje »Franc Jožefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongesttjah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oholeli prostati in kataru v mehuru. »Franc Jožefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij- skih trgovinah. Stran 2. »Nova Doha« 12. IX. 1932. Štev. 74. Celje in okolica c Napredovanje oflclrjev. S kra- Ijevskim ukazom so imenovani gg.: major Josip Krasnik v Celju za pod- polkovnika in major Jaroslav Šotola v Celju za podpolkovnika; rezervni oficirji: Janko Brišček, Vojteh Knop in Matko M. Šmid za pešadijske kapeta- ne I. razreda, dr. Sta.iimir Vrhovc za sanitetnega kapetana II. razreda, Franjo J. Brečko za pešadijskega kapetana II. razreda, dr. Alojz Mlakar in Bogomir Skabrne za pešadijska poročnika, Alojz Kališnik pa za inženjerskega po- ročnika. c Na drž. realno glmnazijo v Celju se je letos skupno vpisalo 761 učen- cev in učenk napram 746 v minulem šolskem letu. V prvi razred je vpisanih 180 učencev in učenk, lani pa jih je bilo 211. V pondeljek 12. t. m. zjutraj je bila otvoritvena služba božja, redni pouk pa se prične v torek 13. t. m. c S celjskih meščanskih Sol. Na drž. deško meščansko šolo je bilo le- tos vpisanih 232 učencev, na drž. de- kliško meščansko šolo pa 221 in na meščansko šolo šolskih sester 159 u- Čenk. OČala prOti petti. Tvrdka »Cma glava« sporoča: Nova očala proti peni ob- dajajo vsak zavojček »črne glave« s »Haar- glanz« Shamponom. Očala varujejo pri umi- vanju glave in las oči pred vodo in peno in bo to olajšavo in ugodnost znaia ceniti vsaka dama, za otroke pa je umivanje las s takimi očali veliko veselje. 1 c Trgovska nadaljevalna sola v Celju. Popravljalni izpiti za šolsko leto 1931/32 bodo za vse razrede: a) pi- smeni v torek 20. septernbra, b) ust meni v sredo 21. septembra vsakokrat s 16. začenši po razporedu, ki bo na uradni deski, K tern izpitom, kakor tudi k eventualnim drugim izpitom, ki se bodo vršili v istem času, se bo ja- viti učencem (kam) pri vodstvu Sole 15., 16. ali 17. septembra od 18. do 19. in prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemni izpiti za I- ra- zred odpadejo po §§ 253. in 298. za- kona o obrtib. Vpisovanje za šolsko leto 1932/33 bo 26. in 27. septembra vsakikrat od 18. do 20. K vpisovanju je prinesti zadnie šolsko izpricevalo. Vpisnina znaša 25 Din. V to solo se vpisati in jo obiskovati so dolžni vsi vajenci trgovin v mestu Celju in na- slednjih krajih njega okolice : Babno, Breg, Gaberje, Lava, Levee, Lisce, Me- dlog, Ostrožno, Polule, Spodnja liudi- nja, Spodnja LoŽnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodna, Zg. liudinja, Bukovžlak, Čret, Dobrova, Store, Teharje. Redni pouk se bo pričel za I. razred v pondeljek 3. oktobra, za II. in III. razred pa v torek 4. oktobra, obakrat ob 4. po- poldne. — Vodja sole. c Na trgovskl nadaljevalni soll v Celju se bodo poučevali po sklepu šol- skega odbora sledeči neobvezni pred- meti: srbsko hrvatski jezik, stenogra- fija in strojepis. Pouk v teh predmetih bo po 2 uri na teden vsako sredo od 6. popoldne dalje in nedeljo dopoldne. Obiskovati moreio ta pouk poleg učen- cencev (k) trgovske nadaljevalne Sole tudi drugi pripadniki ,trgovskega sta- nu, če dokažejo potrebno predizobraz- bo in se zavežejo ravnati se po šol- skem redu trgovske nadaljevalne sole. Ti obiskovalci plačajo vpisnino 25 Din in morejo dobiti, če končajo pouk z uspehom, potrdilo o obisku, na kate- Tern bodo navedeni z uspehom obisko- vani predmeti ter stopnje pouka. Sol- nina za te predmete znaša za vse obi- skovalce 90 Din za vsak predmet za polletje (za strojepis za uporabo stroja še 10 Din meseČno) in je plač- ljiva polletno v naprej. — Vodja sole. c Naknadno vpisovanje v trgovsko Solo. Ker je na drž. dvorazredni trgov- ski Soli v Celju še prostora, bo nak- nadno vpisovanje v sredo 14. septem- bra od 9. do 12. za one, ki se iz ka- ierega vzroka do sedaj še niso vpisali. Direktor. c Okoliško deško osnovno šolo v Celju ie zaradi starosti in bolehnosti 2apustil g. katehet pater Efrem Majcen, ki je štirinajst let poučeval verouk na tej Soli z veliko vnemo in ljubeznijo. Grenčica Hnnyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Mladina bo dobrega učitelja težko po- greSala, istotako tudi učiteljstvo vrlega tovariša in udanega prijatelja. Želimo, da bi g. pater Efrem še dolgo let uži- val zaslužen počitek v miru in zado- voljstvu. c Iz veterlnarske službe. Gosp. Maks Šribar, naš ožji rojak iz znane narodne rodbine Šribarjeve v Sp. Hudinji, je kot višji veterinarski pristav preme- 5čen iz Kočevja k sreskemu načelstvu v Celju. c Iz šumarskc službe. Gosp. Ciril Rihtar je kot višji šumarski pristav premeščen iz Prilepa k sreskemu na- čelstvu v Celju. c Iz sodne službe. Gosp. Fran Po- točnik je imenovan za jetniškega paz- nika zvaničnika pri okrožnem sodišču v Celju. c Celjsko pevsko društvo bo imelo prvo vajo vsega zbora v torek 13. t. m. ob 20. v pevski sobi v Narodnem domu. Vsi lanski pevci in pevke naj se te vaje udeleže polnoštevilno, ker bo g. pevovodja razvil program dela v bodoči sezoni. K prvi pevski vaji CPD so vabljene tudi vse dame in go* spodje, ki imajo veselje do petja in posluh, pa še ne sodelujejo v nobenem pevskem zboru. c Pevski zbor obrtniškega nara- ščaja bo imel prvo pevsko vaio drevi ob sedmih v Obrtnem domu. Ge. moj- strice in gg. mojstri so naprošeni, da opozore na to svoje vajenke in vajen- ce in da bi jih redno pošiljali k pev- skim vajam. c Ivan Čellh podlegel poškodbam. 22 letni Ivan Čelih, hlapec pri gostil- ničarju in posestniku Zadelu v Levcu pri Celju, ki ga je v noči na 9. t. m. neznan zločinec napadel v spanju, mu s sekiro razklal lobanjo in ga oropal, je v nedeljo 11. t. m.ob1/2i3. v celjski bolnici podlegel straSnim poškodbam. Orožništvo je pridno na delu, da izsledi storilca, in je že izvršilo več aretacii. c S srebrnu kolajno za vestno službovanje je bil odlikovan upoko- jeni jetniški paznik g. Jernej Klenov- šek v Celju. Predsednik okrožnega so- dišča g. dr. Vidovič mu je v soboto 10. t. m. ODoldne v biv§i porotni dvo- rani osebno izročil odlikovanje. c Ekspozitura OUZD v Celju uvaja s 15. septembrom zimski delovni čas in sicer: 1. Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih se uraduje redno od 8. do 13. in od 16. do 18. 2. Ob sobotah se uraduje od 8. do 12.t popoldne pa vrši samo eden ria- meščenec dežurno službo od 12. do 13. in od 16. do 17. 3 V ambulatoriju OUZD v Celju vr5i poleg rednih ordi- nacijskih ur bolniČarka redno vsak dan, razen ob sobotah, tudi dežurno službo in sicer: od 8. do 9. in od 16. do 18; ob sobotah pa samo od 8. do 9. 4. Ob nedeljah in praznikih delo poČiva, za nujne slučaje vrši samo eden nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je od- rejen čas od 9. do 13., ostali čas pa za interno uradovanje. c Prvi celjski akrobatl bodo nasto- pili v soboto 17., nedeljo 18. in pon- deliek 19. t. m. z vratolomnimi pro- dukcijami na žici v Prešernovi ulici v Celju na istem mestu, kjer je svojčas nastopal prof. Strohschneider. Podrob- nosti bomo objavili v prihodnji številki. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v petek 9. t. m. 46 letni posest- nik Andrej Super iz Studenc pri Veliki Pirešici in 9 mesecev stari sinček stroj- nika Oton Goršek iz Liboj, v soboto 10. t. m. pa 67 letna zasebnica Terezija Kovačičeva iz okolice Šmarja pri Jelšah V Celju (Kocenova ul. 9) je umrl 10.t. m. 18 dni stari sinček natakarice Ivan Zupan. N. p. v m.I c Žrtve nesreč In napadov. Pri Sv Lovrencu pod Prožinom si je 24 letni posestnikov sin Franc Štor pri padcu izpahnil desno roko v ramenu. — 22 let- nega posestnikovega sina Karla Po- geljška iz Kamenika pri Šmarju sta 8. t. m. napadla dva fanta z noži in ga večkrat zabodla v prsa. Pogeljšek je dobil smrtno nevarne poškodbe. — V cinkarni v Gaberju je v pondeljek 12. t. m. okrog pol 4. zjutraj stroj zgra- bil 40 Ietnegadelavca Miho Žohra s Te- harjazalevo roko in mu zmečkal prste. Adresar mesta Celja bo izšel v teku tega leta. Naroča se v upravi »Nove Dobe«, Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno ali pa v anončni in re- klamni pisarni M. Rudolf, Celje, Go- sposka ul. 20. Trdo vezana knjiga bo stala 50 Din. — Na nogometnern igrišču pri »Skalni kleti« je neki fant v nedeljo 11. t. m. okrog pol 16. brcnil 22 letnega delavca Feliksa Vrečka iz Celja med noge in ga občutno poškodoval. — Vsi poškodo- vanci se zdravijo v celjski bolnici. c V zakup se odda hotel in restav- racija Celjski dom. Interesenti naj vložijo ponudbe na upravo Celjskega doma v Celju. c Dunajska vremenska napoved za torek 13. septembra: Vpad zapad- nega zraka, večinoma oblačno, padec temperature, najbrž tudi tu pa tarn zmeren dež. Motnje bodo predvidoma kmalu zopet ponehale. ills »Franc Jožefova« grenčica proti bolezni ledvic, protinu, revmatizmu, že- lodčnim in žolčnim kamnom in slad- korni boiezni. Sport r Maribora (in ne SSK Celjem) in Smu- j čarskim klubom Celie, ki se je končal ' neodločeno z rezultatom 4:4. Gospodarstvo Hmelj HMELJARJEMl Resnici na ljubo in hmeljarjem v vpdnost bodi konstatirano, da se je po oficijelnih poročilih plačeval dne 3. t m. v Petrovcu hmelj po 7.50—14.50 Din za kg. Najvišja cena za hmelj iz Bačke pa je bila pred nekaj dnevi 16.50 Din za 1 kg. Da bi se torej hmelj iz Bačke višje plačeval kot naš zeleni golding, je gola izmišljotina. Ža 1 ec, 11. septembra. Hmeljarsko društvo za Slovenijo. SSK Celje v podsaveznem I. razredu SK Slovan:SSK Celje 4:1 (1:0) Ljubljana, 12. septembra. Na igriŠču SK llirije v Ljubljani se je vršila včeraj druga kvalifikacijska tekma za vstop v prvi razred LNP, v kateri pa je uspelo »Slovanu« zmagati s precej visokim rezultatom. Večina golov je padla iz gneče pred vrati, po lepo streljanih kotih, ki jih je po ve- čini zakrivil tokrat zelo nesigurni desni branilec. Močno se je poznala odsot- nost levega branilca Mikuša, ki ga je nadomeščal Zupanc, pa je morala zato igrati v hhlfih rezerva. Celjani se, men- da vsled naskoka petih golov iz prej- šnje tekme, niso prav nič izkazali. Predvedli so igro, ki sicer ni preveč zaostajala za »Slovanovo«, vendar pa je uspela »Slovanu« revanža za prvi poraz v Celju. Skraja so Se zaustav- ljali napade »Slovana«, pa polagoma je porehalo tudi to in »Slovanu« je uspela premoč, vendar pa ne tolika, kakor kaže rezultat, ki je bil dosežen precej s sodelovanjem obrambe Celja- nov. Tudi ostali deli se niso mogli posebno uveljaviti. Slab start in drugo je pripomoglo moštvu, da se tokrat ni moglo posebno uveljaviti. »Slovan« je podal mnogo boljšo igro nego prej- šnjo nedeljo v Celju, po igri sami pa si tako velike zmage tudi ni zaslužil. Boljši v startu in borbenejši, so nale- teli pri Celjanih na slabši odpor; ba5 obratno pa je bilo prejšnjo nedeljo v Celju. Igra sama na sebi ni nudila mnogo. Po početnem udarcu Siovana se je raz- vila precej odprta igra, v kateri je bilo doseženih na obeh straneh le nekaj kotov. Prvi gol za »Slovana« je padel nato iz lepo streljanega kota v 30" minuti, po nepotrebnem, iz gneče pred vrati. Poizkusi Celjanov izenačiti raz- merje niso uspeli in polčas je potekel v »Slovanovo« korist. Takoj v začetku drugega polčasa sta padla za »Slova- na« zopet dva gola, prvi po lepo stre- ljanem kotu iz gneČe, pri drugem pa so vrgli vratarja z žogo vred v mrežo. Nato so Celjani lahno prevladovali in dosegli v 20. minuti edini gol. Proti koncu igre je padel za »Slovana« še četrti gol. — Sodil je dobro g. Pevalek. X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo Ža le c, 10. septembra Vsled nastalega in še trajajočega o- hlajenja v hmeljski kupčiji so se cene za vse kakovosti znižale, kar je po- vzročilo, da ponudba presega povpra- ševanje. Z ozirom na dejstvo, da se pričakovana množina 15 — 17.000 stari h stotov ni dosegla, in z ozirom [ na odlično kakovost našega blaga pri- čakujejo hmeljarji izboljšanje kupčije. Nekateri nakupovalci razveljavljajo sedaj pravilno sestavljene prodajne po- godbe, sklicujoč se na mnenje, da se vsaka pogodba lahko razveljavi v 48 j urah. Hmeljarsko društvo javlja, da takšnih usanc hmeljska kupčija ne po- zna in jih tudi ne sme poznati. Pro- dano — je prodano! DruStveni odbor. SK Olimp (Gaberje) : SK Sloga (Sevnica) 8:0 (4:0) Celje, 12. septembra. Včeraj popoldne se je vršila na sport- nem igrišču pri »Skalni kleti« prija- teljska nogometna tekma med SK O- limpom iz Gaberja in SK Slogo iz Sev- nice. Igra je bila fair in živahna. SK Olimp je nudil učinkovitejšo igro, do- čim je bil napad gostov neodločen in vratar nezanesljiv. SK Olimp je posta- vil rezultat 8:0 (4:0). Prvi gol za SK Olimp je padel v 10., drugi v 17., tretji v 20. in četrti v 31. minuti prvega polčasa, peti gol v 8., šesti v 12, sedmi v 22. in osmi v zadnji minuti drugega polčasa. Sodnik g. Janežič je sodil zadovo- Ijivo. V predtekmi je rezerva SK Atletik porazila rezervo SK Olimpa v razmerju 1 : 0 (0 : 0). t K poročllu o tenlških turnirjlh, ki sta se vršila na praznik 8. t. m. v Celju, dostavljamo, da se je dopoldne vršil turnir med SK Železničarjem iz Kino Mestni kino Celje. V pondeljek 12. t. m. ob 20 30 se zadnjikrat predvaja izvrstni letalski zvočni film »Gloria« (»Velika zapeljivka«) z Brigito Helmo- vo. — Torek 13., sreda 14. in četrtek 15. septembra ob 20.30: »Noči na Bosporu«. Veličastno zvočna drama po slovitem romanu Clauda Farrera »Človek, ki je ubil«. V glavnih ulogah Konrad Veidt, Trude v. Molo in Henrik George. Krasni naravni po- snetki Carigrada in njegovih znameni- tosti. Nočne zabave, cirkus, kabaret itd. Ne zamudite tega sijajnega filma! Sokolstvo Iz župne uprave Smučarski sodnlški Izpiti Župno načelništvo poziva vse brate in sestre, ki želijo polagati smučarski sodniSki izpit, da se bodo ti izpiti vršili v času od 16. oktobra do 13. novem- bra. Prijave je treba poslati župnemu načelniStvu najkasneje do 1. oktobra. Pri Jugoslovenski Sokolski Matici bo izšla brošurica s tekmovalnim redom v smučanju najkasneje do konca sep- tembra, na kar že sedaj opozarjamo. Sokolski smučarskl znak za člane in članice, ki le naslikan in popisan v 5. številki »Sokola«, se lahko naroča za ceno 10 dinarjev pri načel- ništvu SKJ v Ljubljani. Društva naj hkrati z naročilom vplačajo ustrezni znesek s prazno položnico, ki jo dobe na vsaki poSti za 25 par, na čekovni račun Št. 13.831 »Jugoslovenska So- kolska Matica v Ljubljani« in napišejo na srednji del položnice »smučarski znak«. Naročila Drez denarja se ne bodo izvrševala. Novo društvo V PiSecah, srez Brežice, se je 10. julija t. I. ustanovilo novo Sokolsko društvo. Župa želi novi edinici, da bi se krepko razvijala in tvorila v naši Lepi beli zobje ™zm\ gjmHBBVinmBMBmiHBum poroč&ti Vam svojo najvei-jc priznanjc in popolno zado- volistvo b Chlorodont zobni pnsti. Več let ze upora!)ljam "Chlorodonl" in ljudjonio zavidajo radi mojih lepih 7.0b, katere Bern doso^el le * d'novno uporabo Vašfi Chlorodont zobno paste. S. L'avletio, M..... Zalitevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.*» ter zavračajto vsak nadomestek. Štev. 74. »Nova Doba« 12. IX. 1932. Stran 3. S sredstvom „Haarglanz" }* nega las popolna. -cma giava< »Haarglanz« je v zdravstvenem pogiedu potrebna okrepčilaa in pomlajevaLna kope] po umivanju glave. To sredstvo nevtra^b zira pri vsakein umivanju glave v laseh nabrane alkalrje. Nabrekli lasje se s tem sredstvam spet stisnejo in zravnajo m tako hitreje posušijo. S tern pridobijo las- je spet svojo naravno mladostno prožnost. Ta prožnost in popolna čistoča je čk&a- zana z lepim sijajem. Sredstvo »Haarglanz« je priloženo vsake. mu zavojčku »črne glave«, zra- ven pa so tudi praktična očala proti peni, da si lahko uimvamo glavo z odprtimi očml. 2 vrsti čvrsto sokolsko postojanko. Želeč ji pri nadaljnem delu mnogo uspeha, jo najiskreneje pozdravljamo.Župa šteje danes 53 društev in 7 čet, skupaj 60 edinic. Nadalje ie na inicijativo Sokolskega ¦drustya Sv. Jedert napovedan 18. sep- tembra ustanovni občni zbor na Rečici pri LaSkem, kjer se bo obenem skle- palo, ali se naj ustanovi četa ali sa- mostojno sokolsko društvo. Nova edi- nica bi obsegala kraje Rečica, Gornja Rečica in Huda jama. hgubljeni predmetl Sokolsko druStvo Rirnske toplice hrani gumijaste telovadne čevlje in belo tri- kotno ruto z rdečirn trakom, ki jo je pozabila neka sestra pri javnem na- stopu dne 14. 8. 1932. Pri bratu žuu- nem načelniku v Celju je shranjen usnjen površnik, ki ga je pozabil ne- znan brat v kupeju, ko se je vračal z 'zleta v Pragi. Književnost Ccnan Doyle: Boj v megli (B a s- "k e r v i 11 s k i p e s). Roman. Zalö- žil konzorcij »Nove Dobe* v Celju. Poslovcnil Boris Rihteršič. Str. lGG. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je izclal kot tretjo knji- go sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljäih del sira Conana Doyla, zna- nega . avtorja detektivskih romanov. V tem, romaim nam s/Iika pisatolj usodo niladoga angleškega plcmiča, ki mu neprestano grozi skrit sovraž- nik, zalirbten morilec. Povest je pre- pletena z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem moßvir- ju, kjer preži smrt in straSi fanta- stična pošast — ogromon pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moC. .Slavni detektiv Sherlock Holmes re- '. ši z velikimi napori in z izredno bi- . stroumnostjo težko zagonetko in raz- krije nevarnega zločinca. Ta roman je višek, kar nam mjore nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsakomur ga toplo priporoöamo. Knjiga je i/.- šla v okusni opremi in se naroCa v apravi »Nove Dob','« v Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14.ooo.ooo'— Kupuje in pro- daifa devize in Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Sostanj Smešnice Sodnik: »Danes vas že osmikrat ka- znujem zaradi nasilnega beračenia. U- pam, da je bilo to zadnjikrat«. — »Ah, vi ste gotovo premeSčeni ?« * * »Za rojstni dan ti hočem pokloniti dobro kujigo. Ali imaš kako posebno željo?- — »Prosim, pokloni mi čekov- no knjigo«. Na dvorišču kaznilnice v New Oateiu se srečata dva kaznjenca. »Koliko imaš?« — »Pet let«. — »Zakaj?« — »Izropal sem First Birmingham banko. In ti ?« — »Deset let«. — »In zakaj?« — »Jaz sem jo ustanovil«. Učitelj: »Kdo mi lahko našteje imena nekaterih zvezd? — Učenec: »Nogo- metnih ali filmskih?« * * Gost: »Prosim, gospod natakar, ali imate še kaj drugega toplega razen piva ?« Stanovanje se odda v Gaberju, Prečna ulica št. 6. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiektric- nem pražarju. Kai*ol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pr! „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Ali ste že poravnali O naročnino • ARTER1OSKLEROZA, PROT1N (VLOŽK0, REVMA, NERVOZA se zdravijo zanesljivo z radioaktivnimi kom- prcsami in emanacijskimi aparati za radio- aktivno vodo. — Brezplačna navodila daje RAD1UMCHEMA - JACHIMOV, ULICA WAAOEHO 13/9 TEPLICE-ŠANOV Č. S. R. use šoishe in risalne potrebščine se dobijo v weliki izbiri v Qcnjigarni in wefle- trgovini s papirjem Karl Goričar vdova Ceije Kralja Petra oesta 6tev. 7 — 9 Franjo Dolžan Zäc««°4 kleparsfvo, vodovodne insfalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke ipadajoEa dela in popraviia. Postrežba toöraa in soüdna ! Cene zmerne. ¦} Telefon At. 245 Odda se lepo eno ali dvosobno stanovanje in meblovana soba. lirib sv. Jožefa 24. Kuharica za vse z letnimi spričevalise sprejme 1. oktobra v fino rodbino 2 oseb. Celje Miklošičeva ul. 6,1. nadstropje desno. Mafija Goršek iz Drešinje vasi od 31. avgusta 1.1. dalje ni upravičen kupovati hmelj za račun Maksa Cukala v Št. Jurju ob Taboru. Maks Cukala. Lepo meblouano solnčno stanovsnje brez kuhinje v Sredfnl mesta se takoj odda 1 oz. 2 stalnima gospodoma ali da- mama, ev. zakonskemu paru, Naslov v upravi lista. Lepo meblovano mesecno sobo v sredini mesta i§čem s 15. t. m. Ponudbe z navedbo cene ie poslati na upravo »Nove Dobe« pod šifro »15. September« Prazna soba v Aškerčevi ulici 3. se takoj odda. Vpraša se: Celje, AškerČeva ulica 3,1. nadstropje. PIERRE BENOIT: 17 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič §2.-0 mojih sobah. Dve veliki sobi z losenimi oboji, v prvem nad- stropju severnega grajskega krila, to je na nasprotni strani od trga. Ena tell sob, tista, ki v njej delam, ima izhod na teraso. Skozi odpi'to okno vidim pod žoltim neboin črno ln.otje dreves. Druga, closti vcdrejša, ima dvoje oken, odkoder se vidi »oteska, kjor šumi Melna, na di*ugi strani pa »Königsplatz«, vojašnica 182. polka pešcev in kričeče pisana katcdrala. V daljavi se vijo po dveh vzpored- nih čitah bola snežin.ka: hannoverski vlak, ki me je bil pripeljal. Blagoslavljam ukaz, ki je dal, da sem dobil sta- novanje v tern delu poslopja. Orjaški kamin, s čudo- vitim okrasjem iz kevanega železa. Vse je iz časov, ko nemški okus šc ni bil tako neozdravljivo kompro- mitiran. St.anujem nad dvo'rom, prav nad dvorano, ki ji pravijo orožarna. Ta dvorana, ki je izmed vsch naj- bolj čudna, nima danes nobenoga posebnega narnena. Iz nje so odnesli krasne oklepe burggrafov-pradedov: oklep Goetza von Vertheidigen-Lautenburg, ki je bil desna roka Alberta Modvcda, in oklop Miltijada Buss- manna, ki je ranil Henrika Levjesrcnega, oklep Ka«.l- walle, Hug-ona po imenu,- ki so mu še danes pozna znamonje strašnega udarca s kijem, ki mu ga je v Bounnesu zadal orjaški Guillaume des Bares. §3.-0 Njunih Visokostih. Sobane velikega vojvode Friderika-Avgusta so v l>rvem nadsti'opju palace. Kakor soba Ludovika XIV., je tudi njegova sredi glavnega pročelja. Na levi je njegova deiovna soba z razgledom v park. Tja, me jf- ;v jutru po mojem prihodu, ob devetih dopoldne privedel Kessel. Veliki vojvoda je pisal, sedeč za prepröstb 'pi- sal no mizo v slogu Ludvika XV. Vstal je in mi molel roko. »Gospod Vignerte, ni treba, da bi vara pravil, ko- liko dobrega mi je o vas sporoCilo pismo gospoda de Margaisa. Prepričan sem, da vas je gospod francoski zunanji minister izbral zaradi dobrih priporočil. Ne bi bil iskren, Ce ne bi priznal, da mi je to dovolj. Ze- lirn le to, da bi v Lautenburgu našli nekaj tistega za- dovoljstva, ki ga občutimo mi, ko vas tu spreje- rnamo.« Veliki vojvoda je velike postave, komaj letn dni mlajši od ^vojega starejšega bi'ata Rudolf a. Rodil se je leta 18U8., tako da je zdaj v petinštiridesetem Jetu. Svetlolas, za spoznanje plešast, čisto obrit in sin jib. oči. Njih poglcd se najprej ustavi na človeku, potom postane model. Razen ob izrednih prilikali, se je vse- lej oblačil v preprosto uniformo divizijskega gene- rain, temno vižnjeve barve z rdečim ovratnikom, brez odlikovanj. Roke ima nežne. Ko jih je gledal, je bil sam nad soboj zadovoljen. »Gospod von Kessel va-s je brez dvoma že obve- stil, v čein be vaša naloga,« je nadaljeval. »Odveč bi bilo, g-ospod, če bi vam moral še posebej praviti, da vam pri izvrševanju te naloge puščam popolno svo- bodo. Znano vam je, da je moj sin vpisan na kielskem vseučilišču. Želel bi, da napravi tain tudi izpite. Zato' so bosto morali potruditi in poizvedeti, kaj zahtevajo. Kar *se tiče metode poučevanja, si izberite tigto, ki vam bo najbolj všoč. Pred vsem ga boste morali učiti zgodovine in književnosti. Ne poznam, gospod, vafiih političnih nazorov,« jc dodal in se nasmehnil, »toda mislim, da so malce liberalni. Ne zahtevam, da bi jih izpremenili. Liberalizem je strašen samo za demo- krate. Pameten di-žavnik se bo vselej znal z njimi okoristiti."« Pozvonil je. »Javite vojvodi Joahimu, da ga pričakujem v ka- binetu.« Moj učenec je bil velik deček, bledega obraza in svetlih las. Nekam zaspan se mi je zdel. Vedel sem, da mi nikdar ne bo treba krotiti živalinosti njego- vega duha. »Joahim.« je dejal veliki vojvoda z glasom, ki je bil y.ix spoznanje bol.j prisrčen, kakor tedaj, ko je go1- voril z menoj, »evo gospoda Vignerta, vašega novega profesorja književnosti. Upam, da bo vaš napredek z njegovo ])oinočjo večji, kakor je bil pri gospodu LT1- rifhtu. Kossol, kakšno oceno je dobil vojvoda pri zad- njem izpitu iz taktike?« »Osem toCk od dvajsetih, Visokost,v jo odvrnil Kessel. »To ni dovolj. Žclim, da drugič dosežete boljšo. Lahko odidete.« Stran 4. »Nova Doba« 12. IX. 1932. Štev. 74. ^Vsa.Pc petx» pod SO Xj»1ix Z železno voljo ZNlŽlfJEMO CENE 39 Borimo se proti draginji. Zaposlujemo domače delavce. Odstranjujemo brezposelnost. Podprite naše delo. OmUu. Met & «35 Vrstg 4432-00 Vrsra_3661:00 Vrsta 2542r0sl . Vrsta 3222-DL Udobni eevlji z gumijastim podplatom. Za OtroSki visoki Cevlji iz rjavega ali črnega Sandale kot čevlji z močnim podplatom. Evo ™J^*>J?^ otroke Din 29'-, za ženske Din 35"- za boksa s trpežnim usnjatin podplatom. Iste Sedaj stancjo otroški samo Din 29;- Dm na noge.Ne™f»rgLyi ^^^J'^gJ^JJ! moške Din 39"- par. Za telovadbo.' v raznih kombinacijah za isto eeno. 35-, ženski Din 39- -, moSkl Din 49-. z "^^^^^^ff^ D^n 39 - od 35-38 Din 59'-. «35 WÄJBJ «39 Vrsta 5725-77 " Vrstn 11*9 ! Vrsta 4435^00 Vrsia l?05-76 ~-------^-------- -Vrst°J1č2J Praktični in lahki čevlji iz sivega platna z Udoben čeveljček iz belega platna obrobljen Elegantni platneni pumps čeveljčki z gumi- Za dečke nepremočljivi Čevlji \z mastnega gumijastim podplatom. Za malo denarja v barvah. Primeren za sprehod in Strand, jastim podplatom. Okusni in lepi. Za malo usnja z neraztrgljivimi podplati. Vel. od 9 mnoqo zadovolistva. denarja mnogo udobnosti in elegance. do l'/a t. j. od 27-34 Din 39—, od 2-5 t. j. od 35-38 Din 59'—. ^49 ^49 ^T9*> ^^^Ik^v ¦q&^LG Vr-.to 2145-09 Vrsta 275173 Vrsta 4431-00 Vrsta 1575/ Udobni in lahki čevlji z gumijastim podpla- Udoben in lahek čeveljček iz platna raznih Platneni polčevlji v sivi ali rjavi barvi z Okusni čeveljčki iz platna z gumijastJm torn Za ulico sport, vrt in dom. barv z gumijastim podplatom in peto. V gumijastim podplatom. Udobni in lahki slu- podplatom v mavričnih barvah. Za Strand ' tophh dneh za vsakdanjo nošnjo. žijo tudi kot telovadni cevlji. in sprehod. Vsa.k par pod XOO I>in ^¦LliCfl mL^%f 4» Vn'a ^1^03 Vrsta 3337.12 ¦'rsta 2947-tf Praktični čevlji iz črnega boksa. Najprimer- Praktični in udobni fevlji široke oblike s Moške sandale z močnim usnjenim podplii- nejSi čevelj za gospodinje. Za trg in prožnim gumijastim podplatom. Za urad in torn. Za ulico in vsako priliko. — Otroške vsakdanio uDorabo. sprehod. Din 29-—, ženske Din 39. **69 a?S9 fmJOQ Vrz'.a TSa-T-i Vrsta 0167-00 Vrsta 2975-15 YrsiaJ$?2i51 . MoSki Cevlji iz črnega boksa z inočnim Moški polčevlji iz rjavega in črnega gove- Udoben Cevelj \y. črnega boksa z vulkanizi- Cižme iz močnega mastnega usnja z gumi- usnjenim podplatom. Ža štrapac in vsako- jega boksa z usnjenim podplatom. Najpri- ranim gumijastim podplatom. Za praznik in jastim podplatom in peto. Za delo na'polju dnevno nošnjo. mernejši za vsakodnevno noSnjo v lepem nedeljo. in vsak štrapac. vremenu. 1 &~ . Jki 4^B ^89 jL: Vrsta 114 «-05 Vrsta 294.5-11 -Vrsa 1185-36 v , _ Zelo eleganten in udoben čeveljček v raznih Enostaven toda okusen čeveljček s sponko. Okusni cevlji iz rjavega in crnega boksa. Okusni moški čevlii iz črneoa' Th l\*Ll barvah. Pnmeren za sprehod v toplih dneh. Za isto ceno dobite razne druge modele. Ncobhodno potrebni vsaki gospSdinji za boksa z gumijast'ra podplZm QuSSh nedeljo in praznik. Isti iz laka Din 99'—. podplat je neraztrgljiv.' Pridite v naše prodajalne? naši sotrudniki Vas pričakujejo ter Vas bodo z veseljem postregli. ZA VSAK PAR JAMČIMO. I M^^Bt Am .,^s^y^ SS^W ^^^^^^^ ^^^H^^^Bm Urejuje l«do Ptiulk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno MilanTcetina."--=Oba v"Ce!jüT