jpLOLETAltEC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE Officiul Orguu Yugottlav Federation, S. P.--CIunIIu Ju»«»*lovun*k<- Socialistične Zveze — GLASILO — P R O S V E T N E MATICE J. S. Z. NO. 1444. V m NARAŠČANJE NEJEVOLJE VABA ZA DEMAGOGE Circle ob svoji 35-Ietnici PREGLED GOSPODARSKIH RAZMER S POMOČJO STATISTIKE A. F. of L. Pripravljanje politikov obeh strank na prihodnjo volilno kampanjo v lovu za mandate DEMOKRATSKA Administracija v Washingtonu preživlja težke čase. Mnogi njeni nedavni oboževatelji jo napadajo in ji izpodkopavaio zaupanje nuni ljudstvom, ker iirabljajo njegovo nezadovoljnost v svoje politične namene. Nekateri jo kritizirajo iz maščevalnosti, ker jim ni izpolnila ambicij, ali pa ker se pripravljajo na tekmovanje z vladnimi kandidati v prihodnji volilni kampanji. Skoro poldrugo leto je bila Rooseveltova popularnost med veliko večino prebivalstva ne-omajana. Takrat je bilo v modi, da so ga demagogi hvalil!. Zdaj, ko si je ljudstvo jelo(--- mencati oči in uvideva, da new j demija stavk je vsled razmer NAPETOST ODNOSAJEV V AVTNI INDUSTRIJI deal ni izpolnil obetanj, pa sj kritiki, kakršna sta Hucy Long in duhovnik Coughlin, ubrali druge strune. frej so govorili tako, da je ugajalo masi in zagotavljali predsedniku neomajano zvestobo. Zdaj napeljujejo ljudsko nezadovoljnost v strugo svojih privatnih ambicij in popularnosti. Položaj je v resnici tak, da "dobrim' demokratom povzroča skrbi — ne zaradi ljudstva, ampak vsled prihodnjih volitev. Nadejajo pa se, da bodo Itiri milijarde, določene za javna dela, do jeseni razmere vtadarle obrnile k okrevanju. Kakor marsikaj v new dealu, jt tudi to upanje pretežno iluzija in koncem konca bo razočaranje tolrko večje. Brezposelnih je 11,500,000, ali približno toliko kakor lansko leto. Tudi število deloma zaposlenih se ni dosti zmanjšalo če sploh kaj. . Za prehrano in drugo vzdrževanje je danes odvisnih od relifa 22,000,000 ljudi, ali nad šestino prebivalstva. Dohodki farmarjev so danes 2 odstotka nižji kakor pred letom. Kupna moič odjemalcev je le malo večja kakor lani. Povprečne plače so nižje, ker tudi privatne korporacije posnemajo zvezni relif in plačajo svojim delavcem le toliko, da je za zasilno prehrano. Nad poldrug milijon otrok je podhranjenih in s tem so izpostavljeni kalem za poznejše bolezni. Slučaji bolezni med ljudstvom so narasli 60 odstotkov. Za ohranitev življenj in utrditev zdravja je potrošila ta dežela skozi sedanjo krizo več nego polovico manj kot pa je potrošila za rušenje in uničevanje življenj v letih 1914-1919. Do dne 31. marca je vlada potrošila v pomoč privatnemu businessu $5,677,000,000, v Pomoč farmarjem $1,480,000,-000, v pomoč brezposelnim delavcem in farmarjem, ki jih je »pravila v pomanjkanje suša. P» $6,366,000,000. Te številke so iz statistike o razmerah, ki jih je objavila A. F. of L. Privatni business vpije, da so broški za relif delavcem pre-ofromni. Ker socialnih problemov ne razume, presoja vse e-dino s stališča svojih dobičkov, P* mu ni mar, kaj se zgodi z bednimi množicami. Boj administracije za odpravo kriza je torej neuspešen. Njeni zagovorniki kaižejo rz. bančno situacijo — češ, tu je ena Rooseveltova zasluga — to ob enem poudarjajo, da od k»r je Roosevelt predsednik, v tej deželi nihče ne strada. Največji gnjev veje med de-tovei zaradi nizkih plač. Epi- morala priti in vsi vladni posredovalci skupaj je ne bi mogli odpraviti, dokler ne iztrebijo vzrokov za stavko. Demagogi, ki napadajo predsednika, Wall Street in privilegirane sloje, niso sami nič boljši, ker le pridigajo, za V Toledu, O., so delavci v Chevrolet avtni tovarni dne S. maja a veliko večino aavrgli pogoje drusbinega vodstva, pod katerimi jih je vabilo, da se naj vrnejo na okrevanje razmer pa nimajo | Vo,it*:« »o »e vršile pod nadzorstvom vladnega de. nikakega konstruktivnega pro- <*N>®r«- grama. Socialistična stranka ga je ljudstvu predložila z ozirom na odpravo sedanje krize v volilni kampanji 1. 1932. Določal je preuredbo trgovine med farmarji in prebivalstvom v mestih in socializacijo temeljnih industrij. Brez vstopa v socializem bo kriza s časoma kvečjemu omiljena, a ne za dolgo. Kadar bo ljudstvo to resnico uvidelo, bo odzvrinilo demokratski stranki in demagogom, ki ribarijo v nji. Magna»i avtne industrije so vedno aatrjevali, da je velika večina njihovih delavcev aa mirne odnošaje a nji* mi in proti "aunanji" uniji. Volitve v Teletu so poka-aale nasprotno. Poleg omenjene tovarne ro bile v Ohiu vsled stavke prizadete tudi tovarne Fisher Body korporacije in avtna industrija vsepovsod. Do odločilnega boja pride v teh obratih prej ali slej, dasi ga skuta vla-da s svojimi posredovalci preprečiti. Na sliki so delavci Fisher Body kompanije v Clevelandu. Shodi v korist tednika Nevv Leader V Pennsvlvaniji se vr*'i kampanja za širjenje socialistične-ka tednika Nevv Leader. Sklicani so bili shodi, na katere je bilo treba plačati vstopnino, in vsaka prodana vstopnica je ob enem pomenila novega naročnika New Leadra. Na shodu v Pittsburlghu, na katerem je govoril Jasper McLevy, prvi socialistični župan mesta Bridgeport, Conn., je dobil Nevv leader 900 novih naročnikov. SLEPOMIŠENJE Z VOLITVAMI Velika volilna zmaga" v Jugoslaviji ni vladi pridobila drugega kakor posmeh v demokratičnih deželah in še več mržnje med ljudstvom Jugoslovanska vlada si ni z volitvami v skupščino 5. maja ugleda v inozemstvu, in ne doma, prav nič povečala. Storila bi. Veliko pametneje, če bi sve- hoče, da se zapiše njegov glas. Vlada in drugi ga na ta način rekordirajo s kom je, a njegov glas v očigled takega načina volitev vseeno lahko pritakne- til in prebivalstvu odprto pri- jo svoji "večini", znala, da vlada diktatorsko in Poročila iz Hrvatske in mno-da ni njen parlament nič dru- Kjh drugih krajev Jugoslavije gega kakor pečat, ki sme le j 80 trdila, da je kljub terorju pritrjevati. Vsled tega je vsa- večina glasovala za opozicijo," Čehoslovaški in Franciji, ampak s takimi volitvami se le smeši, v notranjosti pa si še zelo škoduje vrhu tega. Na primer, opozicijo na Hrvatskem in delavsko opozicijo si je s temi krivičnimi volitvami še bolj odtujila. ka opozicija zabranjena. V svoji nerodnosti je dovolila tudi par opozicionalnih list, nato pa začela protivne kandidate preganjati, jih črtati z liste, razganjati njih shode in pretiti volilcem, ki ne bi glasovali "lojalno", to je, za vladne može. V Jugoslaviji se glasuje javno, kakor na Madžarskem. Volilec mora uradnikom na volišču glasno izjaviti, za koga ČEMU PRISKAVATI MEHIKO? Katoliška podporna in pro-s hiki. pagandistična organizacija K. of C. je naslovila apel predsedniku Rooseveltu, da naj intervenira v Mehiki v obrambo preganjanih katoličanov. Demokratski poslanec J. P. Higgins je pred nekaj tedni predlagal v kongresu resolucijo, v kateri zahteva preiskavo preganjanja, ki ga vrši mehi-!ka vlada nad katoličani v Me- Slična zahteva je bila predlagana tudi v senatu. čemu ne raj*e preiskavati nasilja, ki jih oblastniki uganjajo nad delavci v Zed. državah? Ali pa linčanja črncev? Higgins bo potem vsaj izprevi-del, da je v tej deželi več pre- ta svobodnih volitev in prepo-ganjanja in brutalnosti, kakor vedujeta celo papirnato opo-pa v Mehiki. Ali pa naj Mehika zicijo. Ampak Jugoslavija bi vrne milo zafJraigo in ona uve-|se rada kazala demokratično de tako preiskavo v tej deželi, na ljubo svojima zaveznicama kar pa Belgrad zanikava in zagotavlja, da je 80 odstotkov volilcev glasovalo za njene kandidate. Hrvati so razglasili te volitve na Hrvatskem za švindel. Delavska skupina, ki je imela svoje kandidate pod firmo zveze delovnega ljudstva, je nekaj časa smela agitirabi in sklicevati shode, ko pa je vlada uvidela, da bi utegnila dobiti veliko več glasov kot bi bilo nji ljubo, je to listo prepovedala. Jugoslovanska vlada je zdaj /.<• drugič skušala naprav it j vtis, da spoštuje demokracijo in da daje ljudstvu priliko, da si poslance v skupščino svobodno izbere. Svet se ji roga radi tega. Navsezadnje je Hitlerjev in Mussolinijev način vendarle poštenejši, ker nikoli ne hlini- Neresnična vest Angleški listi so iporočali, da je illinoiska soc. stranka na svoji konvenciji v- Decaturju sklenila spremeniti ime iz Socialist Party v Federated Party. Takega ali sličnega predloga sploh ni bilo ipred konvencijo, torej kar ji ni bilo predlagano, tudi sprejeti ni mogla. Vest o spremembi je izmišljena. Kriza in cerkev ^Statističar Herman C. VVeber pravi, da šteje članstvo cerkva v tej deželi zdaj 62,000,000, ali milijon več kakor pred letom. "Pojdi v Rusijo!" Herman II. Gerling, star 63 let, je bil v Chicagu aretiran, ker je razdajal pred relifnimi uradi "komunistične" letake in v njih "Ščuval delavce na upor zoper vlado". Sodnik ga je obsodil na $100 globe in mu ob enem jezno dejal, da naj gre nazaj v Rusijo, če mu ta dežela ni vfeč. To pri neukih Ameri-kancih vedno vleče* ZASUZNJEVANJE ŽENSK V NEMČIJI PODPORNA ORGANIZACIJA, KI JE V VZPODBUDO DELAVSKEMU GIBANJU Blizu milijon dolarjev podpore delavskim ustanovam. — Briga za socialno skrbstvo NA polju bratskih podpornih organizacij ima ameriško delavstvo prav malo pokazati. Amerikanci nimajo niti ene, ki-M bila v ponos delavskemu razredu. Nekatere so brezbarvne, toda nji-h takozvano nepristt-anost izrabljajo odborniki v svoje koristolovske namene. Druge se ukvarjajo s ceremonij al noetm i v prvi vrsti, ostale pa služijo bodisi kleri-kalizmu (Kolumbovi vitezi), propagandi za "amerikanizem" (Klkn) ali pa so le sredstvo posameznikov, ki hočejo dobičkonosno splezati kvišku. Ti in mnogi drugi nedostatki so vzrok, temu ^retežpi del ameriškega ljudstva rajše zaupa svoje za-a rova In in e privatnim družbam kakor pa bratskim podpornim organizacijam. Boljše je v tem oziru med tujerodci. Njih podporne organizacije ameriške proporčno daleč prekašajo. Imajo boljše zavarovalninske razrede, plačujejo več podpor in ob enem so na mnogo višji stopnji socialnega razumevanja kakor pa "angleške" bratske podporne organizacije. Izmed podpornih organizacij tujerodnih delavcev ima prvenstvo Delavski krog (v angleščini se imenuje "Workmen\s Circle" in nje originalno ime je Arbeiter Ring). Workmen's Circle je podporna organizacija židovskih delavcev. V tem mesecu praznuje 35-letnico. To je edina velika podporna organizacija v Zed. državah, ki je bila ustanovljena popolnoma na socialističnih načelih, in edina, ki skoz in skoz aktivno sodeluje v socialističnem in delavskem gibanju v obče. V zadnjih petnajstih letih je prispevala blizu milijon dolarjev raznim delavskim ustanovam na pr., $80,000 delavskim unijam v stavkah in organizatoričnih kampanjah; $70,000 v pomoč žrtvam zadnje svetovne vojne; $25,000 socialističnemu tedniku Nevv Leader ter drugim socialističnim publikacijam; $15,000 Randovi šoli za socialno znanost, delavskemu kolegiju v Brookvvoodu in drugim delavskim učnim ustanovam; $40,000 za po suši prizadetemu prebivalstvu v Rusiji (1. 1921). Ostale vsote je prispevala za delavske šole med Židi in njihovim drugim delavskim ustanovam. VVorkmens Circle ima zdaj okrog 70,000 članov v 710 društvih v 38 državah ameriške Unije in v Kanadi. Imovine ima $6,200,000, nevključivši vrednost raznih zavodov, dvoran in šol. V Liberty, N. Y., ima zdravišče za tuberkulozne, v katerem se je zdravilo okrog 4,000 članov. Nad 90 odstotkov jih je okrevalo. Vrednost tega zavoda je cenjena ha okrog pol milijona dolarjev. Dalje poseduje ta organizacija sedem letovišč; eno izmed njih je vredno nad četrt milijona dolarjev. V njih dobe člani in njih družine priliko za cenene počitnice, poleg pa jim je preskrbljeno za predavanja, predstave in drugo zabavo. VVorkmen's Circle je torej ne le podporna ampak tudi so-cialno-kuilturna ustanova. Vzdržuje za otroke svojih članov 100 osnovnih šol, 6 otroških vrtcev in 5 višjih šol. Njeni izdatki sa šolstvo so $225,000 na leto. Njen oddelek odra^čene mladine, ki posluje na istih principih kakor Socialistična mladinska liga, ima okrog 3,000 članov. Imenuje ga "The Young Circle Leaguc of America". V Nevv Yorku vzdržuje W. C. posebno ustanovo v pomoč članom, kadar iščejo zaslužka, pravnega sveta ali pomoči v kakršnih koli nadlogah. Imenuje se Social Service Bureau. Lani je v njemu iskalo pomoči nad 8,000 članov. Workmen's Circle ima svoj pogrebni zavod, ki prihrani družinam pokojnih članov mnogo stroškov. V Nevv Yorku po- • seduje sedem pokopališč v skupni površini 600,000 kv. čevljev, vredna okrog pol milijona dolarjev. Poleg teh ima pokopališča tudi v drugih velikih naselbinah židovskih delavcev. Vposljenih ima po okrajih 43 zdravnikov in poleg teh še dvajset Specialistov. Samski člani, ki hočejo biti zavarovani (Nadaljevanje na 3. strani.) V omalovaževanju in potiskanju žen»k v manjvrednost sta si fašizem v Italiji in Nemčiji popolnoma slična. Oba zahtevata, da rode kolikor največ mogoče otrok. Ženske naj ne bodo nič drugega kakor dekle na svojih domovih in pa maši-ne za povečanje prebivalstva. Pota za izobrazbo jim zapirajo. Prilike za samostojno preživljanje so jim odvzete. V Nemčiji se uvaja nekdanji primitivni običaj, da sme vsakdo v družini gledati z vrha na ženo in mater, kajti le na ta način pridejo po nacijski teoriji moški do popolne gospodujoče veljave. Naciji se ponašajo, da od kar so oni v vladi Nemčije, so rojstva narasla že za četrt milijona. Porodna kontrola je prepovedana in odpravljanje ploda je strogo kaznjivo. Nacijska propaganda je v kampanji za večanje družin sprejela geslo, "vsaka družina v Nemčiji naj ima najmanj vsaj štiri otroke". Načrt vlade je tudi mobili-ziranje deklet v mestih, kjer jih je "preveč", za zastonjsko delo na deželi, kjer jih je po njenem mnenju premalo. S temi "kontakti" jih hočejo prisiliti, da se poroče s komurkoli, samo da bo več otrok "za čast in slavo domovine". V Nemčiji je, kakor ugotavlja statistika, osem milijonov neporočenih žensk. Treba je torej, da si najdejo može, in če si jih same ne bodo, se bo potrudila vlada, da ne ostanejo brez njih. — Osem milijonov neporočenih žensk — kakšna izguba za Nemčijo! Namen.te taktike je, ogreniti posebno mladim dekletom delo v pisarnah in tovarnah toli- ko. da se bi omožile ob prvi priliki. Vrhu tega bo moraia vsa* ka, ki dela-v pisarni ali tovarni, služiti eno leto zastonj na deželi, ako se ne poroči pred 25. letom. Klicane bodo k novačenju, kakor fantje za v armado. Na naboru jih bodo zdravniki pre-1 iskali aprila in oktobra vsako j leto, in kar bo "potrjenih", bo-1 do morale na kmetije. Kdino jmroka jih reši te neprilike. O zapostavljanju žene pod, fašizmom priobčuje v Proletarcu zanimive članke Ana Jermanov a. Citajte jih! Sedem Dni^ S to številko smo pričeli objavljati novo povest "Sedem dni". Spi. sni jo je Andreas Latako. V slovenskem prevodu Mile Klopčiča jo je iadala Evalit v Ljubljani, ob enem pa je prevajalec dal pravo pona* tisa Proletarcu Roman se godi v božičnem tednu I. 1925 v Nemčiji. Slika tedanji položaj ter delovanje hitlerjevskih fašistov ia gostilniških aased. Vsi priaori v romanu *e iavrše v času sedmih dni: Industrialni magnat baron Mangien v Hamburgu si aaželi snidenja a ljubico, ženo visokega častnika v Berlinu, pa "aapusti pod pretveao važne konfeVence Toprogo in otroke v svojem mestu in se odpelje v Berlin. V napotje baronu pride tovarniški delavec Kari Abt, čigar mati je nekoč služila pri baronovih starših, ko sta bila oba še dečka in se skupaj igrala. V odraščanju so ju raaredne raalike čeadalje bolj oddaljevale in končno je nastal med njima nepremostljiv prepad. Kari Abt isgubi aaradi gnjeva do nekdanjega sovrstnika pri igračah tudi življenje, ker je posegel pregloboko v baronovo pustolovščino in ljubimkanje. Mogočen tip v romanu je tudi sdravnik Landau, sin židovskega velebankirja v Nemčiji, ki je aavrgel očeta in njegove milijone ter se posvetil službovanju najbednejšim med bednimi. Povest ''Sedem dni" vas bo aanimala od kraja do konca. Opoao-rite nanjo svoja anance in jim priporočite, da se naj na Proletarca takoj naroče, kajti samo ta povest — nevštevši drugega bogatega gra* diva v tem listu — je vredna več kot pa anaša celoletna naročnina. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Itdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVAN3KK SOCIALISTIČNE ZVKZE. NAROČNINA v Zcd.njtnih državah zu cvlo leto jjfU.OO; zu pol leta $1.75; za četrt let« $1.00. I no«? m* tvoj sa calo leto $3.50; /.a pol leta $2.00. Vsj rokopi i in oula*i morajo biti v na m uradu najpozneje nth* $1.75; Tliree Months $1.00. Foreijfn Countries, One Year $.'1.50; Six M.vntha $2.00. P KOLI: TA K EC 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Iz Johnstowna, Pa. Majska slavnost kluba št. 5 JSZ, ki se je vršila dne 4. maji je prav povoljno izpadla in u. deltžba je bila zadovoljiv«. Program je bi4 dobro izvajan! člani so bili tega uspeha vese- le nejasne pojme. V pravnih zadevah ga zastopa korumpi-)'u li odvetnik Schultz. Oba pa delita ogromne dobičke z butie-varskim carji m Al Ca ponijem. Andyjev konec je tragičen. Njuna sestra Margaret je produkt povojnih razmer. Kot 1: mil jet !oy s kratkim nag*. Meggie iz "Hunky" četrti kop-|v®«»m. On je tudi voJil pro. 'ie v razkešju ter se z gin je- Kram. Prva za njim je im*t<>-vom v srcu spominja svoje 1 ?>ila Iranec s Langerhole in de-' pleb \?ske" mladosti. Marsa-j Hamira'a nngleAk > pesnitev »et predstavlja izrazit tip ame-j ' Labor" (spisal Bud McKil-*<*ke denarne aristokracije, j lup>). Na'ogo je dobro izvr- Konfuzni cerkveni pustolovci Rev. Milan Slaje — menda frančiškanski redovnik — primerja v mesečniku "Zarji" "tallira" Coughlina dominikancu Girolamu Savonaroli (1 152-08). "Savonarola, ki je deloval v Firenci, je bil mogočen gro-movnik proti zablodam na verskem in moralnem polju," pravi Slaje. "Krščanska načela je vzel resno in jih hotel praktično izvesti vživljenju." Rev. Slaje konstatira, da se ni cerkev nikdar udinjala kapitalističnim interesom. Dasi obsega njegov članek poldrugo stran v omenjenem listu, ni nikjer pojasnil, da je prav katoliška cerkev, njej na Čehi sveti oče, meniha Savonarolo preganjala toliko, da ga je končno prepustila smrti na grmadi. Ako katoliška cerkev ni bila še nikdar udinjana privatnim interesom, čemu je papež dominikanca Savonarolo zavrgel? Cemu ga preganjal, in zakaj je Savonarola v svojih pridigah napadal tedanjega papeža, kateremu je na najodločnejši način odrekel tudi pokorščino? Mar ni ta hvaljeni Savonarola papežu in cerkvi zalučil v obraz, da je udinjana grehu in izkoriščevalcem? Rev. Slaje bi bil poleg tega lahko tudi pojasnil, da je bil Savonarola tip Hitlerja, kajti verjel je v sežiganje knjig, ki so se mu zdele prevratne, pregrešne in krivoverske. Poskrbel je, da je bilo to njegovo mnenje tudi realistično izvršeno. Rev. Slaje mora verjeti, da je papež nezmotljiv. Vsak duhovnik. ki v to dogmo zadvomi, greši. In Če se papežu upre, ali pa moralno podpira koga drugega v uporu zoper vidnega poglavarja cerkve, smrtno greši. Rev. Slaje je torej storil smrtni greh, četudi ga lahko opraviči, da je sveta cerkev pozneje postopanje papeža Aleksandra VI. s svojimi tolmačenji dogodkov in persekucij omilila. Ampak dejstvo je, da je bil Savona-; rola izobčen iz cerkve in da je bil v Rimu sežgan na grmadi. O duhovniku Coughlinu pravi Rev. Slaje, da je na gospodarskem polju enako mogočen in neustrašen gromovnik proti krivicam in trdosrčnosti, kakor je bil Savonarola proti zablodam na verskem in moralnem polju. "Kaj uči Father Coughlin?" Tako vprašuje Rev. Slaje in nato odgovarja: lUnrSki gevrrncr Homer se je saeno r drugimi demokratskimi voditelji potrudil, da je bil kmalu po uvedbi federalnega »elifa v Illinoisu »prejet takjsvani sales taa, ki obdavčuje potrebščine. Pred tedri se je Homer pognal v boj, da ta davek svita > 2 na 3 odstotke. ob enem pa je predlagal sales taa tudi na rasne dru« te potrebščine, n. pr. na raasvetljavo, ki jo imate V stanovanju Itd. Ko bi ili k sdravniku in bi vam računal $3. ali $2, bi morali plačati na vsak dolar 3 cente "pro'-dajnega" davka. Ra vno tako od računov sobos Jravnika, odvetnika, Ifirca iu sploh cd vse g%, kr r sc inc rc 0'» dvčiti. Na ta način obdavčujejo lalaji privatnih int-re«ov IjuJske mnofticr, zato d t obvaruje o profite prlvitrgi* lancem, kupičerje bogastev in svoj luksus. Illinois Workers Allia nce je s sodelovanjem socialistične stranke vprisorila v Springficldu proti temu davku dem.»n-stiac je. ki jo predstavlja gornja slika. Brespo&rlni in drugi delavci so sahtevali namesto prodajnega r?avka uvedbo davka na profite in dedič.ne imovitih slojev. inibol militantnegu delavskega gibanja pu tvorita Margaret in bratranec Jack Gale in --a i t rova žena Mildre I. Oba sta •lila. Sledila ji je 12-lelna A-melia Nahtingal, ki je v h()j novno ga najdemo na barikadah. Po porazu pa seveda v j< či. Preganjan kot zver, ostane neomajan v svoji veri v boji oč nost delavskega razreda, dokler ga najeti lopovi za vrat v sporedu je bil 14-letni Dominik Glavač, ki je zanos i to m tragičnem dogodku izseli razložila igro "Krst revolucio-v Rusijo, kjer nadaljuje s s v o- narja", katero je tudi režiralt. jim literarnim delom. Ta drama je bila dobro pred- Adamič yp v tem poglavju vajana in navzoči so ji pazno krepko ošvrknil po ameriški sledili. Mr. Ivan Pike bi imel med dejanji nastopiti v solospevu, tej knjigi je iiidi Rouer^Smith, urednik meščanskega časopi- sistemu izkoriščanja. Noben Coughlin ne spremeni te resnice. ,ežne in dobro obdelane snovi,™. v n-iem avtor ilustriral nadkriljuje celo njegovo k nji- tisti aparat, ki je poleg radia go "The Na t i ve's Keturn". kina najvažnejše propagan- V Vnukih nam je avtor od- ,lno Hredstv(>* za zavajanje na-kril sodobno Ameriko z vsemi ivne »merI«ke mase. Rrezzna-njenimi hibami in vrlinami |l''a»ni Smithi, ki so na prodaj Vnuki so zanimiva študija ame- denar vsele' in vsakomur, riškega ekonomskega, kultur- ,vnri,° hrbtenico današnjega nega in socialnega življenja. S ^stema v te' deželi. Adamič je pretnim cinizmom in dovršeno i v t(>' obdelal skrajno si- Tudi pri ''Aene^so se odrezali Na isti klavir, kakor Slaje v Zarji, sta zaigrala tudi urednika katoliško prerojenega dnevnika Ameriške Domovine. "Father Coughlin je borec za socialno pravico. . ., ki re je uspešno dvignil proti velekapitalu, a ob enem izkori.Vajo-čemu socializmu in komunizmu. . . Kot pravi Father Cou^hiin, Eden vas bije po | tehniko na* Adamič seznani s roko ,n polje. V njej karakterji in jjroblemi, za ka- mladostna sila — polna sta obtf enaka: kapitalizem in komunizem! levici, drugi po desnici. . .99 Socialisti, posebno slovenski, so največje ničle, praviti • tere se povprečni Amerikami razkošja, energije in življe-dalje škribanta v A. D., dočim se je "Father" potegnil za ame- niti ne zmeni. Poleg avtorjevih n'a- si Je avtor^izklesal riškega delavca in farmarja v največji sili. . . nazorov, vsebuje knjiga pano- spomenik, ki bo v ponos še po- Tako smo zbiti na tla, potlačeni v ničle, dočim Father v | ramo zanimivih živl jenskih e- znim rodovom. Detroitu tolče po Rooseveltu. govori o financah, zahteva bonus ! pizod, z obširno — skoro pre-l Frank česen. za vojake, kritizira bankirje in ob enem rohni proti socializmu in komunizmu. V Italiji pote pobožna mlada dekleta kri s čela. na Kubi se dogajajo čudeži in v Lurdu ho priredili katoličani romanje, da pri čudodelni groti izprosijo svetu mir. Čudne reči se gode. Ampak le kje se je Father Coughlin naučil boja proti "kapitalizmu"? In če propagira socialne reforme — ali jih je morda ukradel iz socialističnega in komunističnega minimalnega o L' irno brografijo značajev — vmes je pa vpleteno delavsko propagandno in \*zgojevalno čtivo. V tej knjigi se je Adamič oči vi dno osvobodil Menckeno-vega vpliva in krenil na lastno pot. Kljub temu, da je razmeroma še mlad, pa gleda v življenje skozi očala zrelci/a mo- (Ako si te sanimive Adamičeve krjige še niste naročili, pišite ponjo knjigarni Proletarca. Stane $2.50.) Problem naše agitacije po naselbinah sirom Zed. držav Chicago. — Na seji kluba g>a se Je aakaanil. zats j«- U zadnji v sporedu. Zapel je Marcel jezo in Socialistično koračnico. Na klavirju- ga je opremljala Miss Pauline Klu-čevšek. Oba sta napravila dober vtis. Ti dve pesmi je za so-loapev priredil J )hn Potokar, pevoVodja zbora "Hled". Klub se njemu in vsem drugim za sodelovanje iskreno zahvaljuje. Vse priznanje tudi nečlanom, ki so pomagali v igri, z deklamacijami in petjem.. — • Po programu so se nekateri zabavali ob zvokih tambura-šev drugi pa v spodnjih prostorih. Sodr ugi so raz peča vali "Majski Glas", med mladino pa se je razdalo precej izvodov prvomajske izdaje "New Leadra". Odbor kluba it. 5 JSZ. "Nič novega' pravzaprav. Stvar je tako stara kakor je I pro*rama' pa st' Z(,ai hlini» kakor da »o njegova iznajdba? I ža. "Vnuki" so strogo realisti- ]L 1 JSZ,V petek 24' maja b()" krščanstvo: krščansko ljubezen in pravilnost." Kdo ga je naučil kritizirati demokratsko administracijo in |čna povest, brez vsake mitolo- f,° »«vori!i_o gornjem predme staro Kmcansivo: KrscansKo ijuoezen in prav Tako je nevedoma izpustil mačka iz žaklja. Nad svetom vladajo krščanske vlade že dolga stoletja. In nad temi vladami je bdela sveta stolica istotako dolga stoletja. predsednika Roosevelta? Pa ne, da bi bral ta ali oni časopis ! Jfične pri socialističnih ničel in socialistične brošure, kjer si je nabral samo izr idej za svoje pridige? Vse je mogoče. Kajti dogodilo se je, da je pričel demo- Kako to, da ta prevladajoča sila ni bila v stanju odpraviti knitskl d!ievnik Poveličevati kritika in napadalca Roosevelto-krivic in izkoriščanja in ti dve svojstvi nadomestiti s "krščan- ™ adm,™tracije, dasi jo je še včeraj slavil prav tako in veli-sko ljubeznijo in pravičnostjo"? kokrat se bolj, kakor v izdaji z dne 6. maja pridigarja v Ro.val Cln i,. ».Ml a„ u„ — J..l______ _i OakU. mesi. Adamič ima ne tu rhas* Pogorelec, ki je' bil izredni dar opazovanja,!tn niesece na agitaciji v za-temveč ipozna tudi globino člo-' padnih državah, Joško Oven, veške duše kot malokdo. Nje-ki ie bil nad te(,en na ro- govi dialogi oo umetniško dovršeni — vsaki zase je biser, ki se vorniški turi v Ohiu in Penni, ter Frank Zaitz. Potem bo raz- Mar Rev. Slaje misli, da bo en irski duhovnik, ki se je s svojim darom oratorstva in razumevanja psihologičnega razpoloženja ljudstva pognal v ospredje javne pozornosti, jačji v "krščanskih naukih", kakor so bili papeži, Savonarole in drugi? Coughlin je le bežen pojav — meteor, ki je zažarel in vraževerno, neuko ljudstvo se je zagledalo v ta blesk, ker je naučeno verjeti v znamenja, čudeže in odrešenike. Člankar piše neresnico, ko trdi, da je ljudstvo dobilo v duhovniku Coughlinu težko pričakovanega voditelja, ki ga popelje do zmage nad krivičnim kapitalističnim sistemom. Zmaga nad kapitalizmom ne more pomeniti drugega kakor odpravo kapitalizma. In kaj potem? Ker bo Rev. Coughlin kapitaliste in njihov red porazil — ali bo postal marksist in "uvedel socializem? In če ne veruje v socialistično uredbo, s kakšno drugo gospodarsko uredbo bo nadomestil kapitalizem? "Krščanska ljubezen in krščanska pravičnost" ni nikak sistem. To so le besede, ki se jih lahko uporablja ob nedeljah v pridigah. V praktičnem življenju pa so brez pomena. KatoM-ški kapitalist, ki grudi cerkve, podpira papeža inudaje v boga-ime tudi Fathru Coughlinu, izkorišča katoliške, protestantske in svobodomiselne delavce. Prav tako vsak drug kapitalist. Nobena krščanska ljubezen ne spremeni tega gospodarskega zakona pod kapitalizmom. Rev. Slaje pa ni za odpravo kapitalizma, in Father Coughlin tudi ne. Torej se obp igrata z besedami, s takimi besedami, kakršne v sedanji krizi med izkoriščano, obubožano maso najbolj vlečejo! "Boj kapitalizmu, ki si polni skrinje z denarjem, okrvavljenim od žuljev trpinov — to je jedro Coughlinovega nauka," piše Slaje. In dalje: "Radikalen je ta nauk... Gotovo, saj je bilo krščanstvo vedno radikalno in neizprosno radi sebičnosti, ki je mati kapitalizma." Od kdaj pišejo in govore katoliški duhovniki ta jezik? Le zadnjih par let. ko so vsled krize primorani, da s takim blufa-njem obdrže množice pod svojim okriljem. Ni pa res. da je cerkev v vojni proti kapitalizmu, in še manj, da je za odpravo kapitalizma, pač pa mu aiirži. To, kar počno verski prkiigarji v svojem boju proti kapitalizmu, je le slepilo, da odvrnejo množice od tistega gibanja, ki se resno, od vsega svojega postanka bori za odpravo sedanjega sistema in za socializem. V članku Slajeta je tudi sledeči stavek: *I>emokrat^ki administraciji je v prvi vrsti na tem, da se Kar se nas tiče, imamo v tem dirndaju med demokrati za-stonjsko zabavo in pa novo zadoščenje ter potrdilo, da smo bili v svojih izvajanjih, v svojem programu in v svojih proro-kovanjih do pike Vpravem. Ljubezenske zadeve v Nemčiji vsporedno pretvarjajo v har-jl)rava- m.»nično celoto in >e ob koncu Tajnik bo v dvorani /e ob povesti zaobličijo v bleščeči li- 7. zvečer, ob 7:30 pa se prične terarni diadem. Poglavja dičijo seia- Pridite začasno, da ne napeti doživljaji številnih junakov. kateri zastopajo vse sloje ameriškega -naroda. Psiholo-gično se ti junaki znatno razlikujejo, kar daje knjigi pestro sliko in privlačno silo. Materialnem in idealizem se obupno (borita za nadoblast -— vmes se o ročna svečanost Hitlerjevega ministra Goeringa je bila bolj po m poz na reč, kakor pa poroke kajzerjevih princev pred svetovno vojno. Hitler ve, da imajo Nemci zelo radi parade in j Pa Pojavljajo slabiči in oportu-cirkus, pa jim nudi oboje. ; nisti. ki pa prej ali slej podle- Ampak vsi zaljubljenci v Nemčiji niso tako srečni, kakorjže-i°-Ooering. V Breslavi si je nacijski glavni stan preskrb*! imenaJ __Centralna figura te JuijigeOo-arijskih deklet, ki so zaročene s fanti židovskega po kalen j a. I Peter Gale, vnuk slovenskega Pred stanovanjem teh....... čete paradirale zamudite važnih poročil in či-tanje zapisnika. — P. O. Emma Adler umrla V Curihu v Švici je umrla žena tajnika socialistične inter-nacionale, sodružiea Emma Adler. Rodbina, iz katere izhaja, jeJdala socialističnemu gibanju že mnogo voditeljev. Piknika «oc. stranke v Riverview ne bo Chicago. — Bilo je oznanjano. da se vrši piknik soc. stranke čikaškega okraja v parku Rivervievv v nedeljo 23. junija. Ker pa je park pod upravo re-ceiverja, ne dovoli, da se bi prodajalo opojne pijače, brez teh /pa si po odpravi prohibicije piknika ni mogoče misliti. Zato je pripravljalni odbor najel za naš piknik Pilsen park na 26. cesti. Vršil pa se bo na drug ; datum — namreč v soboto 24. j avgusta popoldne in zvečer. P. O. Obnovite naročnino! Ako Vam je naročnina na Proletarca potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! em teh "izdajalskih" deklet so nato nacijske I priseljenca Antona Galeta. Pe-s trombami semintja in vpile v zboiu: "Sramo- ter je redek pojav v vrtincu a-ta! Sramota!" V paradi so nosili napise z imeni teh deklet in meriškrga življenja. K »t spret-psovkami. Tudi trotoar pred hišami obsojenk so pobarvali s tiemu časnikarskemu por oče-1 črkami "Sramota!" ' ...... Predstavite si še bol in plač teh deklet, rentačenje njih očetov "nad sramoto", obupni jok mater, ki ne vedo, ali naj bi svoje hčere tolažile, ali jih kregale, pa imate popolno sliko. Novica, ki se ne dogodi NEDELJO 19. MAJA KONFERENCA J. S. Z. V VVAUKEGANU GoVerncr države Georgia je odredil mobilizacijo milice, senca med dvema svetovoma, ničnemu poveljniku pa ukazal, da naj protektira stavkarje v. dokler ne zmaga v njem člo-tekstilnih tovarnah, ker so njihove zahteve za odpravo neznos-lvck. Na svojih potih zaide Pe-nih raznier in izkoriščanja povsem upravičene. Dalje mu je ukazal, da naj milica razoroži vse kompanijske stražnike, ki provoeirajo delavce in jih aretira. Prepreči naj dovažanje ske-bov. kar pa jih_Je že v stavkovnem okrožju, naj jih izžene. (V resnici se je dogodilo vse ravno nasprotno.) Nobene razlike valcu. se mu obeta sijajna ka-1 V »edeljo 10. maja se vrši v I vsako leto enkrat skupno ma- rijera_toda njegov ideali- ^'auke#anu, II!.. konferenca nifestacijsko zborovanje za vse iskren značaj in pa pote- zastopnikov kIubov in te naselbine, in sicer v Wau- n •!»••» A'u u rt lullrt/ini . I društev Prosvetne matice. Vsi keganu. ki je centrum med klubi in društva v okrožjih njimi. Sugestiran je bil v ta Chicaga, Mihvaukeeja, She- namen Labor Day, ki bo v pon- boygana iif\Vaukegana so do- deljek 2. septembra. Na tem bili že pred tedni povabilo, da zborovanju bo treba o tem de- iz vol i jo delegate. Večinoma so finitivno sklepati. t( . , .. , L Konference se lahko udeleži I otrebno jo. .la prule na to , ,Mtopnikov vnak ^lan in zborovanje čimveč članov klubov in društev, in da se vsi skupno zavzamejo za pojača- njegov ženi. puška narava, se odločno upi rajo materialističnemu pojmo-vanju povprečnega Amerikun-ca. Ker se ne more vživeti v po-'ožaj, koleba k ot groteskna ter tudi med radikalce, ki mu vsled iskrenosti postanejo simpatični. Kljub temu. da v njih gibanje ne poseže aktivno, jim nie AKTIVNOSTI te konfe- Pri županskih volitvah v Chicagu aprila to leto je zmagal demokrat Kellv. Proti njemu ni bilo nobenega resnega kandidata, ker so kapitalisti in celo republikanski časopisi, kakor je Chicago Tribune, agitirali za demokratske kandidate. Torej je . .. . .. . . . , vendarle res, da med demokrati in republikanci ni nobene raz- cim dalje vzdrzi in vodi isto mašmelno gospodarsko politiko, I like! Ampak nekateri naivni demokrati tega <*e zmerom ne ver- kot jo je vodila dolga leta njena sestra republikanska stranka." . To smo mi konstatirali že davno in ob vsaki priliki tudi L 1932, ko so slovenski duhovniki v Ameriki in slovenski kato-lišfki časopisi, zneno z vso katoliško cerkvijo v tej deželi delo- jamojo in vpijejo o republikancih, kot da so to čisto nekaj drugega kakor pa stranka, ki ima osla za svoj grb. Borci za svobodo in pravičnost so bili v življenju najbolj napadani. Svet jih je pričel ceniti Aele v zgodovini. je vendar v znatno pomoč. Peter Gale je eksponent ameriške delavske inteligence, brez katere je vsako uspešno gibanje nemogoče. renče. Suhoparnost in jamranje, tla se ne more nič opraviti, naj pusti vsakdo doma* ker se s pesimizmom ubija le veselje V ostrem nasprotju * Petrom I tistim, ki hočejo biti delavni, je pa njegov brat Andy. On je Pred nami je mnogo vpra-tipičen ameriški butleger in ra- sanj. na primer, kako si bi na- ( a 'n p!p*na zabava. Naše ku-ketir. Andy je brezobziren ma-jselbine tega okrožja lahko po- harico h°do poskrbele, da bo terialist, V doseg,> svojih ciljev j magale druga drugi v agitaci- v*akf,o lahko večerjal v domu. gre tudi preko trupel, Politično ji. In pa — čemu ne storimo Občinstvo v vseh omenjenih se ude jat v u je v republikanski več za organiziranje tu rojene ! naselbinah je vabljeno, da pri-stranki, od katere ima tudi za- naše mladine? ! de v nedeljo 19. maja v Sloven- somišljenik. Oim več timboljše. Popoldne pa bo v veliki dvorani vprizorjena slovita socialna drama "Rdeče rože". Po-, nove jo igralci in igralke dramskega odseka kluba »t. 1. ki so jo dne 5. maja vprfzorili v La Sallu v napolnjeni dvorani Slovenskega doma. Po sporedu se prične doma- ščito v svojem umazanem poslu. Kot egoist imu o življenju Na prejšnji konferenci je bi- ski narodni dom v Waukeganti lo priporočano, da naj bi imeli v čimvečjem številu. '— P- - , . „ ANDREAS LATZKO: SEDEM UM ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. POMORSKA TRDNJAVA I. Prve sence svetega večera so padale v zakajeno sivino kolodvorske lope, ko je ham-burški brzovlak s precejšnjo zamudo zapeljal v Berlin. Stresel je na peron nenavadno gosto množico potnikov, trgovskih zastopnikov, ki so zadnjo uro pred praznikom hiteli k svojim družinam, in več sto mornarjev do-puMnikov, ki so morali tja čez k Anhaltske-mu kolodvoru ter so se v skrbeh za ogroženo zvezo brezobzirno prerivali skozi gnečo. Množica je hitela mimo barona Mangiena, ki mu je bilo všeč prešerno vrvenje mornarjev, saj se je tako prijetno razločevalo ml dražeče solidnosti številnih družinskih očetov." Gloriole, ki so si jih sami natikali na glavo, delati se važnega, tega baron Mangien pri teh kruhoborcih ni mogel prenesti. V resnici pa je prav dobro vedel, zakaj mu gredo te uboge pare tako hudo na živce. Spominjali so ga na prizor pri njegovem odhodu, na edini očitajoči stavek, ki si ga je bila njegova žena to pot popolnoma proti svoji navadi dovolila. Kajpada je imela prav. Ni dvoma, da pre-' iivi vsak povprečnež sveti večer v svoji družini. Toda kako nespametno je bilo sklepati po tem, da bi si moral generalni ravnatelj in glavni delničar Mangienove tovarne tem prej privoščiti oddiha. Kaj ni bilo jasno kakor beli dan, da zahteva povečana odgovornost omejitve? Nemogoče je ravnateljevati tovarni, ki zaposluje štiri tisoč delavcev,-zahtevati družinsko srečo kakšnega krošnjarčka! Mučni hip slovesa, ko je stal pred svojo ženo kakor lažnjiv šolarček, je bil zapustil v njem grenak občutek. Da bi se ga znebil, si je baron govoril, da je odpotoval le iz klju-bovalnosti. Ena sama nežna beseda bi bila zadostovala, pa bi bil ostal doma. Zasačil se je bil v tej samoprevari, ko je stopil na pdlzki, od megle vlažni trg pred kolodvorom ter zagledal berlinske svetlobne reklame, kako se vsipljejo v mrak. Kakor hitro je stopil v morje hiš, je izgubil vse pomisleke in čemernost. Mislil je na strastno prigovarjanje svoje ljubice na telefonu — kako naj bi prosilko, ki si je že z besedami trgala obleko s telesa, odbil na ljubo svoji ženi, ki se ji je zdelo nevredno njene časti, da bi se začela boriti za svojega moža. Po skoraj dvanajstletnem zakonu mu je dvanajstkrat bolj prijalo, da je bil še zmerom oblegan in zaželen. Ravno je hotel nestrpen poklicati številko svojega nosače, pa ga je že zagledal, kako krevsa proti njemu, težko obložen s prtljago, in zmerja mornarje, ki niso pustili nikogar do avtomobilov. Res je pravkar zadnji taksi z vso naglico odpeljal — vriskajoči mornarji so stali na stopnici avtomobila in celo zadaj na mreži za prtljago — in baron je moral biti vesel, da je je dva še utegnil rekvirirati zase klavrno kočijo. Ko se je pred potopna ciza ropotaje premaknila, je Mangien pozabil jezo in nestrpnost ter obžaloval le, da ni blizu nobenega časniškega fotografa, da bi ovekovečil prihod največjega avtomobilskega tovarnarja Nemčije v kočiji v Berlin. Toda ta humoristi-čna plat ga je kmalu nehala zabavati, ker se nihče od mimohitečih šoferjev ni zmenil za njegovo mahanje in klicanje in je tok množice iz mestnega središča na vsakem križišču ustavljal to polžjo vožnjo. Kakor neizčrpen rezervoar se je praznila trgovska četrt, obložene s plenom so drvele trume plenilcev iz plamtečega mesta. V odprtem vozu, s sanjavo, vlažno meglo na ustnih, z vseh strani prehitevali v hrušču in trušču, je izgubil baron zadnji ostanek -svoje pot rpeŽljtVosti, ko je~v~ gneč F invrve" nju pred Brandenburskimi vrati obstal nje-Kov voz kakor plašen pešec in je stari koči-jaž dvakrat zamudil priložnost prehoda. Se bolj kakor izguba časa pa ga je prav za prav togotila njegova lastna razdraženost. Krotiti se je moral, sicer bi bil planil z voza, tako glasno je grmel iz oglušujočega trušča v deset tisočkratnem odmevu očitek njegove žene v njegova ušesa. Vsaka posamezna človeška kapljica v mimo drveči reki je imela isti cilj, vsakdo je hitel domov, samo on je sedel vstran v staromodni kočiji, dvignjen, tako rekoč na sramotni oder postavljen kot edini, ki se pelje proč od svoje žene in otrok k ljubici. Njegova jeza si je iskala duška v glasnem zabavljanju in morda bi se'bil baron dejansko lotjl kočijaža, toda tedaj je prometni stražnik dvignit svojo belo rokavico ter tretjič odprl prehod. Ali se je hotel stari mož zavizeti za užaljeno čast svojega poklica ali pa je hotel samo stresti svojo jezo nad nebogljeno živaljo: kljusetu, surovo prebujenemu iz njegovega dremanja, je spodrsnilo ter se je zgrudilo na (»je, ki se je zlomilo. Zamuda na železnici, in zdaj še ta nesreča! To bi utepuilo vse pokvariti, če bi gospodoma v hotelu postalo čakanje predolgo! Baje važna konferenca mu je služila za izgovor za popotovanje, alibija ni smel zamuditi. Namestil da bi zdaj se dolgo iskal drugega vozila, jo baron naprosil nekega siromašno oblečenega moškega, naj mu nese prtljago do bližnjega hotela. Toda moški je vzrojil kakor blazen, skočil k baronu, da bi mu iz največje bližin«' pogledal pod klobuk, brcnil kovčega in zakričal: 44Vam — vam naj pomagam? Kar sami nosite svojo ropotijo!" Mangien se ni mogel spomniti, da bi bil že kdaj srečal tega človeka. Druge roke so naglo segle po kovčegih in razjarjenčev obraz je izginil, preti en si ga je utegnil baron na-tam nejr ogledati. Če ne bi bil imel'zamude, ki ga je priganjala k naglici, bi vsekakor težko prezrl, da preži njegov neznani sovražnik izza reklamnega stebra nasproti hoteLskemu vhodu, za-ničljivo muzajoč se nad izkazovanjem spoštovanja s strani osebja, ki je prihitelo iz hotela. Kakor roj z verige spuščenih psov so se vzpeli livrirani strežaji po bogatem gostu, tekmujoč za milost, kdo bo smel nesti njegovo aktovko. Zlato obšite čepice so letele iz glav, globoki pokloni so spremljali velikega moža v vežo, razsvetljeno kakor sam solnčni dan. šele potem, ko je ostal vratar sam, si je upal tujec iz svojega skrivališča, se obotavljaje približal ter si dal potrditi, da je pravkar dospeli gost res bogati baron Mangien iz Hamburga. "Si jo izkupil v njegovi tovarni?" — je povprašal vratar, radoveden zaradi mrkega pogleda, in sovražnega glasu, toda čudaški možakar sploh ni odgovoril, od hitel je ter se ustavil šele, ko ga je na prvem križišču zadržala zajezena množica. Malo je manjkalo, pa bi se bil znova vrnil, njegov pogled je ob-visel na visoki strehi hotela. Ves zamišljen je nepremično strmel vanj, kakor da bi bil mogel skozi zidove in stene opazovati sleherno kretnjo osovraženega nasprotnika. Kari Abt — tako se je pisal siromašno oblečeni mož z močnimi, zgaranimi proletarski-mi rokami — je bil vnet obiskovalec kinematografov, dal pa si je izvabiti denar iz žepa samo, če so razstavljene slike kazale elegantne dame in omamijivo lejK) oblečene la-hkoživce v različnih prizorih njihovega le-nuharskega življenja. Kako žive siromaki, tega mu ni bilo treba kazati na platnu. O nesnagi in pomanjkanju, predmestnih bezni-cah in stanovanjskih kasarnah je vedel že tako in tako več, kakor pa mu je bilo ljubo. Kot posledica tega korenitega proučava-nja so se vgnezdile v rifbžganih tovarniškega mehanika Karla Abta nepremakljivo trdne predstave o življenju bogatega človeka. Pogled na elegantno oblečeno voščeno figuro, svilena spalna obleka v izložbi je zadostovala, da si je dal zavrteti pred svojim notranjim pogledom iz sto filmov zrezani in spet zlepljeni trak, ki je ležal v njem priprav-l j en k < >t ponazoritev pojma "udo bno življenje". Tako je zdaj mimo sovražno iskrečih se oči drsel film "Odpotovanje odličnega moža", ki so ga sprožili svetlo rumeni Mangie-novi kovčegi. Gladko obrit strožaj je skrbno zložil več oblek s svileno podlogo v kovčeg. Potem je prevzel torbe iz škripajočega svinjskega usnja šofer ... Tu pa se je film nenadoma pretrgal. Pregnalo ga je presenetljivo vprašanje, kaj neki je napotilo barona von Mangiena, ki ima v Hamburgu ženo in otroke in novo zgrajen "knežji dom", v Berlin -— na sveti večer? (Dalje prihodnjič.) ^Podporna organizacija, ki je v vzpodbudo delavskemu gibanju (Nadaljevanje s 1. strani.) ; tudi za zdravniško oskrbo, plačajo 77c vsako četrtletje, člani z družinami pa $1.27 za vso družino. Društva te podporne organizacije so zastopana na vaaki I konferenci za socialistične akcije — posebno v Nevv Vorku, j kjer je socialistično gibanje najbolj razvito, udeležujejo se pr-, vomajskih manifestacij in drugih socialističnih demonstracij, I ih v volilnih kampanjah so zastopana tudi v strankinih kam-| panjskih odborih. Po vojni so ji komunisti povzročili s svojim notranjim bojem ogromno škodo, toda organizacije niso vpropastili. Ker so bili njihovi napori zaman j, so ustanovili novo podporno organizacijo, International VVorkers' Order, ki pa slabo uspeva. Sedanja kriza za VVork njen's Circle ni bila brez zlih |>o-sledic. kar .je naravno. Kljub nji pa st« .)»• jubilejna konvencija te delavske ustanove, ki se je vrtita predproili teden v Nevv Vorku, gibala v razpoloženju navdušenja ob rezultatih dosedanjega tlela in ognjevito sklenila, da bo s »pomočjo tu rojene mladine svoje |>os!anstvo v bodoče vršila enako energično in konstruktivno. Na sliki je ameriška vojna ladja 4*Pennsjrlvania'* na manevrih blizu Los Angelesa, potem pa pri Havajih. Večina vojne flote Zcddrav je soJe-lovalo v njih. Par mornarjev je bilo po nesreči ubitih. Mun cijski magrati~ pa kujejo profite. Kot smo se komentirali, troši ameriška vlada u oboroževanje na suhem, na morju in v zraku zdaj več kot kdaj prej v mirnem času. Simon Kavčič: POGLED SKOZI PROŠLOST (Nadaljevanje.) Ničesar ne osvetljuje odno-šajev med ljudmi bolj, kakor intimna zasebna pisma, v katerih se prizadeti vedno izražajo do pike kakor mislijo. V prejšnji številki sem pri čel z objavljanjem pisem Fre da Pečeta. Tu je drugo njego-Vo pismo, datirano septembra 1905, v času ustanavljanja Proletarca, ki se glasi: Chicago, septembra 1U05. Cenjeni sodrug Kavčič:— Gradivo, ki Ti ^a {»ošiljam v tem pismu, je za "Naprej" (v starem kraju. Opom-ba u.). Imel srni napisanega že pred tednom, tmla jra nisem odposlal, k<-r sem čakal v aocijalnem klubu rezultata napram Kondu zara li tvojega protesta. Konec je bil to: Konda se je soperstavil natisniti tvoj dopis v (ilasu Svobode, ravno tako ni hotel, da bi to v listu priznal. Na to njegovo izjavo je klub z vsemi proti enemu tflasu (Frank Mladičevem u> proglasil list (Ila^ Svobode nesoeijalističnim. l/hran je bil pose-ben odbor, da to naznani centralne-mu odboru socialistične stranke. Ta sklep je torej sličen bojkotu. Nato je nas Konda. imenoval anar-I histe in iz kluba izstopil. To j«1 bila najbolj živahna seja, kar se jih je še pri klubu držalo. Za imenovani klubov dopis, oziroma izjavo, j<> uvod napisal Zavertnik, tvarino jaz, o Glasu Svobode pa Ti sam narejih konec, ker Ti je ravflo toliko gnano, \akor nam drugim. Svetujem Ti Tffiposlati ravno tako kakor tn4eejt*fm v '\NaprejM s tvojim dodatkom, "Naprejev" urednik j pa naj iz tega sani isdela dopis. Priložen je tenVu pismu dalje eir-kular, ki je bil od|>os!an društvom SNIM. Ako se društva za zadevo ne bodo pobrigala. I udi mi ne moremo OGLAŠAJTE . V v PROLETARCU k z njo siliti naprej, opozorili pa smo nanjo zategadelj, da javnost ne 1m> sodila vseh čikaških Slovencev za bandite. Petričeva pisma tebi so bila na klubovi seji prebrana, ker so veliki banditi SNPJ izrekli, da Te je on nahujskal. Dobili pa so dregljaj v nos. kakor so ga nevedoma iskali. V kratkem Ti lw>m več poročal o čikaškem gibanju. — Tvoj Fred Petsche. V arhivu imam pismo F. Pe-tscheta z dne 6. februarja 1006, v katerem resignirano poroča o težavah pri novoustanovljenem Proletarcu, o svojem delu pri njemu in o razočaranju. Pismo se glasi: Chicago, 111., fi. februarja 190«. Dragi Simon Kavčič!— Gotovo mi boš oprostil, ako Ti moj posel pri Proletarcu razodenem. da Ti bo jasno, čemu Ti nisem preje pisal. S pošto imam silen trubel. Prvo številko Proletarca sem moral popolnoma prestaviti v angleški jezik. Pri j takem poslu zamudim največ časa pri iskanju angleških besed v "dietionar-jiW' (besednjakih). Kajti popolne angleščine more biti zmožen le kak urednik. Poleg tega je bilo treba napisati 1200 naslovov in urediti za pošto. Potem pa še poslovno knjigo sestaviti s fi70 naslovi, ki so bili predloženi pošti za plačane naročnike. Vse to je drugo številko zamudilo, kajti prej omenjeno delo je mo- ralo biti storjeno (»redno so prvo številko na pošto sprejeli. Kapitalistični list, ko se ustanovi, od začetka seveda lahko izhaja z znamkami, dokler ne dobi dovolj naročnikov za privilegij, ki mu pravijo na pošti "seoond class mail". Ampak za Proletarca je vse drugače. Ako bi mi morali to storiti, bi vsa moč »krvavela. Za prvi dve številki smo založili za poštnino $17, znašala pa je $16.74. to je, brez Chicaga in Avstrije. Kajti v Chicagu za mesečnik ni privilegija drugega poštnega razreda, oziroma v nobenem mestu ne, kjer mesečnik izhaja. V tujezemstvo pa je treba pri lepi jat i znamke v vsakem slučaju. Ako nam bo za Proletarca pri voljan na pošti Second Class Mail, kar je sedaj skoro gotovo, bomo imeli plačati le 90© za razpošiljanje obeh številk, to je, januarske in februarske. Kar smo plačali več, nam bo pošta vrnila. Ampak s to reejo imam silovito dela. Od kar je izšla prva številka Proletarca, nisem šel niti |H'tkrat spat pred polnočno uro. Ameriška pošta ima za liste velike ugodnosti v ni/.ki poštnini. Ampak le, ako dobe privilegij II. |»oštnega razreda, kakor sem Ti že omenil. Zato se večina novih časopisov posluži zvijač in lazi, da si dobe to olajšanje. Njih lastniki, oziroma odborniki, mo- | rajo vsled tega krivo pričati, toda zakon pravi, da ako se komu pri tem dokaže, da je predložil neresnične podatke, zapade kazni najmanj do dve leti ječe. Mi imamo veliko sovražnikov. I«a-hko lii na eden ali drugi zatožili pošti v ak hip. ako bi kaj zasumili, ali zasledili. Zato naših tcikoč nisem hotel razlagati v javnosti, pojasnil pa sem celo zadevo na seji odbornikov Proletarca. Raztolmačil sem jim, kaj sem za list storil in kako sem si sani pravi v pismu, da so le o-!sebnega značaja. To svoje pismo meni zaklju j čuje: "To Ti ob kratkem razjasni vse. | Ti pa sodi za svojo stran, ako je mo-j je postopanje upravičeno. Sicer pa ne odložim preje Proletarčeve pošte, i dokler ni vse v redu. Ko uredim, zamore kdo drugi to delo prevzeti, a | m- potem jim bo težko, ker je treba j prokleto paziti, koliko eksernplarov lista (Proletarca) morejo poslati, da I ne pridejo na pošti v neprilike in jim privilegij ne odtegnejo. Zakon dovoljuje, da se sme le gotovo število iz-tisov poslati odveč, namreč le določen odstotek poleg plačanih naročnikov. Na to sem pazil zelo. Tako so me po 17. letih "vojaščine' v revolucionarni armadi "|>en-zionirali". Razočaran sem popolno in nobena moč na svetu me ne bo več pripravila, da bi magari samo še eno besedo za delavce zgovoril. Kajti oni so nevedneži. Socijalni pozdrav! To pismo sem zaključil ob 3. zjutraj. — Fred Petsche. njem vstopnic smo pridno na delu. Danes (12. maja) ko to pišem, se v tem poslu odlikujeta posebno s. Mahnich in Spacapan. Upam, da bom končno lahko poročala, da so delali tudi drugi sodrugi in sodru-žice v agitaciji za čiroboljšo udeležbo enako vztrajno. Kakor čujemo, bomo dobili obilno gostov tudi iz Chicaga, Milvvaukeeja, Kenoshe, Kacine itd. Celo iz i,a Salla in Ogles-byja Obetajo, da (pridejo, če le mogoče. Ob tej priliki še posebno apeliram na sodru/ge in somišljenike v naselbinah Kenosha in Ra-cine, da pridejo na to prireditev, kajti takih prilik je malo. Prav tako želimo, da pridejo Milvvaučani v večjem številu, kot običajno. Frances Z a kov še k, tajnica konference. NAJVEČJA KONFERENCA ■r.ntmslrf v<> «tva>. Imi izvršrna po- šteno in dobro za nas, v slučaju, da bi imeli neprilike zaradi denuncija-cij. Na seji je bilo v razpravi o tem veliko negotovosti. Nekateri so se bali, drugi so izražali pomisleke. Zagotovil sem vse, da bomo nalogo |»o-srečeno izvršili. Ko pa je bila tako rekoč dosežena, se je spet pojavil v odboru osebni spor, duhovi so vzkipeli in Anton Prešeren je dejal, da ni nihče odgovoren, če se pri tem kaj takega pripeti, da se bi izkazalo, da sem dosegel stvar z lažjo. Mislim, da Ti prepira med menoj in Prešernom ni treba posebej razlagati. Vzrok boš lahko razvidel tudi iz pisma, ki sem ga poslal klubu. Tu bodeš sam lahko sodil vse in tudi spoznal, da nisem smel pritožiti se radi stvari, ki so javnosti nedopustljive, ker taka zadeva se bi mogla kdaj proti meni "porabiti". Le eno Ti moram razodeti, to je, kaj je povzročilo prepir......" Nato Fred Petsche tolmači družinske in osebne boje, ki so nastali radi "opravljanja'* potem pa so jih žene prizadetih tirale dalje, da so se odnošaji bolj in bolj poostrevali. Ker se to poglavje Pečetovega pisma tiče privatnih zadev posameznikov in je brez obdolžitev, dalje, ker so nekateri še živi, ne bi imelo smisla priobčiti tudi te njegove stavke, o katerih Waukegan-No. Chicago, III. — Po sporočilih iz uradov klubov JSZ in društev Prosvetne matice, bo konferenca zastopnikov teh organizacij v četrtem konferenčnem * okrožju ena izmed največjih, kar smo jih imeli doslej. Vršila se bo v nedeljo 19. maja. Knako veliko zanimanje je tu za popoldansko predstavo, ki se vrši po konferenci. Vprizor-jena bo drama "Kdeče rože", v kateri nastopijo igralci in igralke dramskega odseka kluba 6t. 1 JSZ iz Chicaga. Povsod, kjer je bila ta drama vprizorjena, je napravila na avdijenco mogočen vtis. Zato upravičeno pričakujemo, da bo prihodnjo nedeljo doživela na odru Slov. nar. doma v VVau-kegarou enak triumf. * Nihče, ki more priti na to predstavo, naj ne »zamudi prilike. Naravno, da se nadejamo o-bilne udeležbe. Z razpečava- Demonstrativna parada dne 15. maja. Chicago. — V sredo 15. maja ob 11. dop. se vrši demonstracija brezposelnih. Zbirališče bo na Congress in Michigan Ave., korakali pa bomo k mestni hiši, kjer bo deputacija predložila zahteve brezposelnih. Nothing was ever made but that some one could not make it worse and seli it for less. A modernised good housewife and careful mothers will buy from Wencels Dairy Products Producers of Highest Quality MILK PRODUCTS 2380-82 Blue Island Avenue Phone Monroe 3fi73 CHICAGO, ILL. Who don't make it worsc — But make it »ave Thomas v radiu Norman Thomas bo govoril v četrtek 16. maja v radiu o predmetu "Security Under Socialism". Njegov govor bo oddan s postaj National Broad-casting komipanije ob 8:30 zvečer, centalni standard time. V Chicagu, kjer je v veljavi day light saving time, (ga boste culi ob 9 :30 iz večer s postaje WENR. Milwaukee Leader : Največji ameriški socialistični j dnevnik. — Naročnina: $fi.00 t i* na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. m j Naslov: 540 W. Juneau At«. MILVVAUKEE, WIS. iill i ■ ■ ■ ■ a ■ ■aaii« • BARETINCIC & SON ■ fl Tel 1475 POGREBNI ZAVOD ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOVVN, PA. ■ ■ ■■■■■■BI »MMIMMMMMttMMUM VENCVS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. T«l. Cravrford 138J o Pristna in ok«ina domača jedila ' [ Cen« »merne. Postreiba točna. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA kTivi m mm t 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo V slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, J kakor tudi v angleškem in nemikem jesiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCI ^ < Piolčurcc, M»y 16, IbJff. FRANK ZAITZ: OBISKI PRESELJEVANJE NA NOVE DOMAČIJE jih "angelov", z množino bi-fotukih napisov. Marsikak newyorški komunist se je lahko spomnil na znani od Leni Prvega maja je bil v Chicagu čemeren dan. Deževati je zučelo zgodaj popoldne. Vreme je postalo viharno in mrzlo. Na Ashland aveniji in j na povdarjani rek, "religija je Roosevelt Kd. se je zbralo že | opij za ljudstvo", človek bi nekaj stotin* socialističnih delavčevi ko. je pršenje v močnem vetru postalo še hujše. Kljub temu so prihajale na-daljne stotinp ljudi, mnogi le lahno napravljeni. Marsikoga je zeblo, bodisi vsled oslablje-n;a. puvzrueeiui radi pomanjkljive hrane, ali pa vsled nezadostne obleke. Parada je bila impTČsivna vzlic vsemu — le škoda, da se ni pomikala po u-licah dovvntovvna, kjer bi dobila ne samo pozornost množic, ampak tudi poročevalcev in časnikarskih fotografov v večji meri nego tukaj. Vodil jo je Simon Trojar v imenu organizacije brezposelnih. Po paradi, ki se je pričela ob 5., se je vršil socialistični prvomajski shod na prostem v Union parku. Slabo vreme je preprečilo veliko udeležbo. Nisem utegnil v to parado, ne na shod, ker sem moral izpolniti obljubo klubu št. 37 JSZ v Milvvaukeeju, kateri me je povabil na svoj večerni shod. Ko sem šel po VVabash ulici proti postaji North Shore električne železnice, da se odpeljem v Milvvaukee, sem videl, da se na bližnji Michigan aveniji pomika množica napisov in rdečih zastav. Imel sem do odhoda vlaka še pol ure časa, torej dovolj za bežen ogled te druge prvomajske parade v či-kaškem mestu. V obraz je u-darjal oster dež in vihar ob tej jezerski ulici je bil tolikšen, da je strgal skoro vse napise demonstrantov. Tu in tam je ležal dežnik, ki ga je polomil veter, in odnešeni moški in ženski klobuki. Množica premra-žsnih policajev je jezno ždela ob stenah visokih hiš. Bili so brez opravka, kajti demonstranti niso storili ničesar, kar bi izzivalo spopade s policijo. To parado so vodili komunisti, ampak ne pod svojo firmo. Policijsko dovoljenje zanjo so dobili pod označbo brezposelnih. Nekaj dni pred tem je bil v Illinoisu ogrožen in deloma ukinjen relif za brezposelne. Komunisti so priliko izrabili in mislil, da bodo naši prijatelji komunisti zadnji, ki bi pustili takim b igo to m oskruniti prvomajsko demonstracijo, toda v New Vorku se niso ravnali*po tem pravilu. Ker že pišem o tem, naj omenim, 4a je korakalo istočasno v skupni socialistični in unijski paradi v Ne\v Vorku nad 100,000 delavcev. Noben "father Devine" ni bil \ tej ogromni proletarski povor-ki. Zašel sem vsled neprevidnosti v Nevv York. Hitel sem pravzaprav na postajo North Shore v Chicagu, da se odpeljem v Milvvaukee. Skozi do W aukegana je močno deževalo. Peljali smo se od tu mimo Zion Cityja v meW nt>a/tutai.'il noiriA^im za pričetek svoje prvomajske prireditve 8. uro zvečer. Ljudje so se polagoma zbrali med 8:30 do 9:30, mnogi celo pozneje. "Bi nas bilo več, pa je slabo vreme vzrok", so tolmačili. Tudi ako bi bil večer še tako lep, nisem pričakoval večje udeležbe. Prireditev je bila v spodnji dvorani — v prvi vrsti plesna zabava. Angleški govornik je bil bivši socialistični senator v vviseonsinski za- nija, ki nI pridružena A. F of konodaji VValter Polakovvski, L. Stavka je bila Žilava stvar. bil maršal popoldanske parade. Predsedoval je Mike Sostarich. Pisec tega poročila je govoril slovensko. Ob tej priliki so mi prišle v pisarno župana pred oči prvomajske prireditve kluba St. 1 JSZ v povojni dobi. Na vsaki smo imeli spored — petje, igro, deklamaci-je, govore — in po sporedu zabavo. Bile 30 močno sredstvo za socialistično agitacijo med našim ljudstvom. Poleg tega so prinesle klubu vsakikrat kak dvajsetak ali dva prebitka. Klub jih je prenehal prirejati, ko je skupna stranka či Delavcev nikakor ni bilo rtio-jroče privabiti na povrnitev. Tedaj so se "businesmeni" strnili skupaj in marširali — kakih 400 . Svvobode. - Svvoboda je pričel s politično karijero kot socialist. Ker ni bil stanoviten, ga je socialistična stranka države Wisconsin črtala, on pa je dejal, da je sam odstopil, kar je koncem konca vseeno. Od tedaj ni nihče več v Ameriki pisal o tem županu, razen lokalni listi, kajpada. Zdaj pa se je Svvoboda businessmanom uprl — to Sostarich predstavil navzočim. Imate pevce in pevke, igralce in igralke, kompaktno naselbino, dokaj prikladno dvorano, pa bi lahko storili na tem polju veliko več kakor storite, sem jim dejal. In še marsika* Kri- cijske boje v soc. stranki. Fr. Alesh nato izvaja, da bi bil proti vsakemu predlogu ki bi določal, da -damo naslove naših klubov v namen pošiljanja resolucij, je pa zato, da sprejmemo svojo izjavo, ako potrebno. Resolucije sprejete na znanje. Dopis za Tom Mooneyja sprejet na znanje. Joh n Rak, ki je v odsotnosti Uk« mi niso zanu ;li. !-:. s*m nadomeščal njega, poroča med t™*™-- tedne *>se n««* klubi osredotočili največ v delu smo se poslovili kot sodrugi in sodružice. V Chicagu sem nato skončal vse potrebno za naslednjo številko Proletarca in v petek večer 3. maja pa se odpeljal v Girard, Ohio, na slavje 30-letnice Proletarca. (Dalje prihodnjič.) tvu slednje na BinghaTmr Jt izvoljen za predsednika za tekoče leto. — Poročevalec. Iz La Salla, III, V nedeljo 5. maja je bil Slo-koristno, če bi mogli v nje p0-|venski dom napolnjen kakor & slati koga na agitacijo. Govore i nobenkrat. razen ob njegovi 0-k' temu Rak, Godina, Alesh in | tvontvi leta 1!)1G, ko je pri*lt na slavnost še večja množica. V nedeljo 5. maja sta imela prvo. majsko slavje kluba JSZ št. 3, Offlwby, in št. 4, La Salle. V obogatitev sporeda sta povabila -dramski odsek kluba št. 1 v Chicagu, ki je vprizoril dramo 'Rdeče i v/e" zelo efektivno, in pa pevski zbor "Sava", ki je zapel nekaj pesmi. Oba odseka jta svojo nalogo izborno izvršila in daTa avdijenci bogaFulitek. Pri predvajanju "Rdeče rože" so prišle marsikomu, ki je gledal v fino izvajane prizore na odru, scflfee v oči. Ljudstvo se je pričelo zbirati pred Slovenskim domom že zgodaj dopoldne. Prišli so celo iz oddaljenih krajev, kot iz Deg _ JjjMoines, la., Milvvaukee, Wis., Gary, Ind., in iz illinoiskih naselbin Springfield, Moli ne, Ot-tavva, De Pue, Chicago itd. Oba kluba se zahvaljujeta udeležencem in vsem, ki ato so-7 i delovali v sporedu, dalje delavcem in dejavkam, ki so prevzeli razne posle za prireditev ter jih vzorno vršili. Vsem tem gre priznanje za uspeh prireditve. V sporedu sta nastopila kot govornika I). J. I>otrich in Filip. Godina. V veliko oporo prireditvi je bil Gospodinjski kluo,. Te pomoči ne bomo pozabili. Le to nam je žal, ker se je pri delu v kuhinji primerilo, da se je aktivna članica tejga kluba Mrs. F. Dular opekla. Želimo ji, da kmalu okreva. Vider. Sklenjeno, da se poveri uradu ukreniti v tem oziru kar najboljše more. S. Pogorelec poroča o svoji uri na zapadu. Obiskal je 11 mselbin v osmih državah. S uro je pričel 23. januarja in jo končal 30. aprila. Naročnin je dobil: Morley, Colo........ .. 2 — 2 ftaton,- N. Mr*. Su ga rite, N. Me*, (iallup, N. Mex. Los Angole*, Caiif. Kontu na, Calif. San Franciaco, Calif. Oaklami, Calif....... Oregon City, Oreg. Pprtland, Oreg Seattle, VVash... Renton, Wa*h. Black Diamond, VVash. Knumclaw, Wa*h....... Puyallup, VVash. Cle Elum, Wa»h.. Ro*lyn, VVash................. Roundup, Mont............. Klein, Mont. .................. Red I*>dge, Mont........ Wa*hoe, Mont.,..__________ Bearcreek, Mont............. Robert«, Mont............... Kast Helena, Mont......... Butte, Mont................... 9 — Standardvile, Utah........ 4 Helper, Utah .............. 9 1 Kenilworth, Utah.......... 2 1 Priče, Utah................... 3 — National, Utah.............„ 3 — Murray, Utah................ 4 — Bingham, Utah............. 2 — Frontier, Wyo............... f> — Blazon, Wyo.................. 2 — Kemmerer, Wyo............. 4 1 Diamondvile, Wyo......... 7 1 Ročk Springs, \Vyo....... 11 3 Reliance, Wyo............... 2 1 Superior, Wyo.....".......... 7 — Pueblo, Colo.................... — 2 1 iiiMiiuiiiMi m* i »i 111 h o i zrnom m . ... ... privabili v to parado več tisoč- je' oblJubl1 J*m J* "protekcijo" i . .. .i - nrnf i ut •» \-lr o v lam HA ,in u: brezposelnih. V vsi povorki ni sem opazil niti enega napisa za komunistično stranko. "Vse v delavskem gibanju mora imeti komunistično znamko", so trdili pred leti. Danes se celo njihovi klubi ne imenujejo več komunistični, ampak delavski (radnički) klubovi. Ne proti stavkarjem, ne da bi istočasno ukazal policiji streljati ali pretepati uporne delavce. Tovarniški uradi so vsled tega zapretili, da preselijo svoje tovarne v Illinois. ... Nad mestom je visela gosta megla. Na postaji je bilo par taksijev in po peronu se je po- glede na te razlike v njihovi mika,° neka-i »ene v dežnih taktiki, ki jo poljubno spremi-1 »),a^ih njajo, jim gre priznanje, da v oportunizmu dobro uspevajo. V Nevv Yorku npr. so bili v skrbeh, kako bi dobili 1. maja v svojo parado množico^ pa so se zatekli po pomoč k zamorskemu fanatičnemu pridigarju "fathru" Devine, ki se oglaša za božjega sina. Vse, kar dela, dela po božjem navdahnje-nja, pravi novi zamorski mesija. Komunistični paradi je preskrbel okrog pet tisoč svo- Ob 7. zvečer je bil naš električni vlak v Milvvaukeeju. Na-letaval je sneg in z jezera je pihal oster veter. Izstopil sem «a National Ave. Na oglu utP ce je stal na pol moker Joe Radelj in se po svojem starem običaju smehljal. "Koliko je vas marširalo danes popoldne?" Nekaj tisoč, morda pet, mogoče šest, ali osem — deževalo in snežilo je od vraga, brila je Iz zapisnika redne sej*e odborov JSZ dne 8. maja 1935 Navzoči od eksekutive Fr. Alesh, Filip Godina. Fred A. Vider in Frank Zaitz: od nadzornega odbora JSZ Anton Garden: od nadzornega odbora slovenske sekcije A lice Ar- kaSkega okraja začela na 1. *e.h: °Dd P.^vetnega odseka „ •- • • i_ Peter Bernik. Ivan Molek m maja s svojimi večernimi shodi. V S. S. Turn dvorani ni bilo sporeda. Godec Martinšek. ki je dober harmonikar, je igral in zabaval ljudi, predno je Mike Sostarich okrog 10. zvečer predstavil prvega govornika. Udeleženci so bili večinoma člani JSZ in somišljeniki. Mnogi izmed njih so delavni v klubu in v stranki, posebno pa še v društvih. Ko sem opazoval to skupino, sem si mislil: Brez posebno velikega trmla bi la- hko aranžirala v gornji dvorani impozantno manifestacijo s sporedom, ki bi uključeva! govore, petje, godbo, deklama-cije in dramski prizor. Le te vrste sporedi so na mestu ob takih prilikah in le s takim negovanjem proleterske kulture MTAIIKFfiAN II I vnedeljo 19. maja konferenca klu- HrtUnLUHIl, ILL. bov JSZ in druš. Prosvetne matice T" Vr5i M> v Slovenskem narodnem domu. Pritetek ob 9. dopoldne. Na lo zborovanje pridejo zastopniki klubov in dl-ufttev iz okrajev Chieago, Milwaukee, Sbeboygan in Waukegan. I Nt poldne istega dne ob 2:30 bo vpri zor jena MdSkrieeva socialna drama -mi ki: K KO/J: Po konratirm programu plesna zahava. V NEDELJ019. Mfljfl VSI V NAUKEGAN! John Rak. Ch. Pogorelec. tajnik JSZ. Angela Zaitz je sporočila, da je zadržana vsled seje svoje unije. Geo. Maslach in Peter Kokotovich sta uposlena izven Chicaga. Odsotni so bili tudi J oš k o Oven, Paul Bošnjak, Frank Udovich in John Hujan, ki niso sporočili vzroka odsotnosti. Za predsednika seje izvoljen Filip Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet. Dopisi: Pogorelec prečita pi*mo Clarence Seniorja. gl. tajnika stranke, ki priporoča nae^i zvezi, Ha nwj pošlje, ako izvedljivo, organizatorja v Ohio, kjer je stranka pričela s kampanjo za nove člane. Sklenjeno, da se to izvrši, ako mogoče. Pogorelec prečita pismo s. P. Bernika, ki poroča o vprašanju pristopnine novih članov JSZ v Chicagu. Cook County soc. organizacija določa, da plača vsak nov član 40c pristopnine, za kar prejema nekaj mesecev tednik VVisconsin Leader. O stvari pojasnujejo Pogorelec, Garden in Godi/na. Vider predlaga, da naj tajnik JSZ prizadetim pojasni dosedanji način poslovanja, in da imamo svoj list v slovenskem in angleškem jeziku, ki pride prvi v u pošte v. Garden pojasni, da to ne bo potrebno, kajti tirjatev klubu :t. 1 je poslal začasni tajnik okrajne organizacije, ker ni vedel, kako poslujemo. S. Pogorelec meni, da bi bilo stvar najboljše urediti s Seniorjem. Govore še Alesh, Rak in Zaitz. Vid rov predlog je bil podpiran in sprejet. S. Pogorelec prečita resolucije socialističnih organizacij v okrajema Allegheny In Berks v Pa., nanašajoče se na frak- za Majski Glas. Vsi so poslali rtaročila. Število dobrih članov v prošlem mesecu je bilo na podlagi naročenih znamk 677. Klub v Moon Runu je povečal svoje aktivnosti, kakor poroča J. Ambrozich, d oči m klubi v Milvvaukeeju in Clevelandu vsaj na zunaj ne kažejo posebnega življenja. Račun J. Ovnove ture: STROŠKI: Plača in vožnja ................|83.7<» DOHODKI: Prispevek konference JSZ v r4ii>adni Pa. ...................$40.00 Pri«pev*k kluba St. 27 JSZ v Clevelandu ...................... 10.00 Preostanek kuhinje oh priliki konference JSZ v Im-perialu ................................. 4.32 Skupaj ...............................$54.12 Primanjkljaj ............................$29.44 DRUGI DOHODKI: .J. Oven proaily Tel. Canal 9695 Wedn«*day and Sunday by appointments only Retidence Tel.: Crawford 844d If ao an«wer — Call Aufttin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. A POD JARMOM FAŠIZMA1 STARODAVNI OBIČAJ POROCEVANJA V INDIJI Piie i4na Jermanova, Ljubljana. (Načini jeva nje.) Toda blesteči pojav povojne gospo Jurske konjunkture je no«il v *e»ji kal pelina že v svojem ta^etku, čebuli se to v nekaterih državah ni takoj poka-!traj0 stH,a-i ogroženega od dveh aalo. Ko so pa kapitalistične! *trani: od unfoujoče sile vele- zasidral v tistih družabnih plasteh, ki so bile vržene iz meščanske sigurnosti svojega prejšnjega, ekonomsko stabilnega položaja, katerega sma- driave druga za drugo svoje kapitala ter od revolucionarne- gospodarjtvo na novo zgra lile! ** dvi*u ^«l«vakih množic. To po m >dern h metodah radona-!-** tiHta družabna plast, ki |!zaclje ti r stopnjevale svojo i politično najmanj zrela, ki je pr jfovodn ju do nedoglednih vi-1žive,a zadovoljno življenje pod-ftili, se je kata (rotalno zmauj-j ™ katere mislijo dru- iii po reb:t .»efovtH^a .r To vseh vrst, i uradnistvo in učiteljstvo vseh ga, povpra evanje ter kupna moč sta pričali stalno padati. Cirkulacija proizvodnje je torej za1 la v zastoj, S;stem je začel odpovedovati na vsej črti in na v.*?m svetu. Kapitalistično gospodarstvo začenja izgubljati svoj pomen: za kapitaliste, ker ne donaša več dovolj dobička, za ljudske množice, ker propadajo brez eksistence. Gospodarska kriza je do temeljev pretresla države v njihovi notranji strukturi, dasi se je v nekaterih, manj prizadetih aemljah prejšnja oblika vsaj navidezno se ohranila. Proces v tej izpremembi je povsod isti: zastoj v industriji povzroča na eni strani brezposelnost delovnih množic, na drugi strani pa se eapro meje tujemu uvozu, da kapital vsaj doma reši, kai se rešiti da v njegov pri.03. Uvaja se tako zvam gospodarska autarkija. Med državami se prične najhujša g larsk?. vojna, kar jih pozna svet, in k; §e javlja v neprestanih zaplet-Ijajih, pogajanjih, paktih, r iz GTožitvenih konferencah — ter mrzličnemu oboroževanju ar mad. Med tem ko vsa industrija propada, je vzcvetela vojna industrija do take višine, da je prinesla posebne vr e prospe ritete za vojne dobičkarje. Vse tr> pa gre na račun sestradanih množic, ki zahtevajo tako ureditev gospodarstva, da jim bo zagotovilo človeka vredno življenje. Tem množicam je treba zapreti usta in odvrniti pogled od pravih vzrokov krize. To se vrši na eni strani z vzbujanjem prividov o nacionalni veličini ter z umetnim nete-njem skomin po tuji zemlji in tujem bogastvu, na drugi strani pa z direktnimi, manj prikritimi sredstvi, kakor smo videli, da se jih je poslužil italijanski fašizem: z okrnjenjem ljudskih pravic, s porušenjem demokratskih načel in naposled z odkrito diktaturo. Manjšina naroda, finančna oligarhija, si ustvarja nove državne oblike, ki ji zagotavljajo gospod o vanje njene neomejene volje. Ta manjšina si pač ohrani še svojo stranko, obstoječo yl plačanih pritganjačev, rabljev lastnega naroda oziroma lastnega razreda, ki krote in strahujejo večino ljudstva. Za ureditev svojega položaja si ustvari ta manjšina tudi ideološko podlago, ki v resnici najde odmev »v trpečem in po odreditvi hrepenečrm malem človeku. Iz raznih poganskih zablod. a deloma 'tudi iz naturnih teženj k zemlji in prirodi, nastaja nova vera, "mitus 20. stoletja", ki je pripravila pot političnemu in ideološkemu fašizmu današnjih držav. Tako maskiran se je fašizem kategorij, obrtniki, kmetje, mojstri. Ko so > poznali, da so ogroženi njihovi interesi, so ra-devoije sledili oi velekapitala plačanim demagogom, ki so se prestavili svetu kot rešitelji svojega naroda. V različnih državah si fašizem nadene različno obliko, toda V svojem bistvu je povsod isti. pa naj se javlja svetu kot korporacijski sistem, kot narodni socializem ali kot japonski imperializem. V državah, kjer prevladuje v vodilnih krogih fašistična miselnost, se bolj ali manj odkrito bližajo diktaturi, ki je v svojem jedru absolutna diktatura finančnega kapitala. Karakteristično za fašistične države glede njihove notranje politike je brezobzirno zatiranje delavskih množic, okrnitev vseh političnih pravic, ukinjenje socialnih pridobitev. priznanje privilegijev gospodujoči kasti, odločanje posameznih samodržcev nad usodo vsega naroda ter skraj-«10 zatiranje narodnih manjšin. Zunanja politika fašističnih držav je imperialistična do skrajnosti. Co zasledujemo današnjo notranjo in zunanjo politiko raznih držav, tedaj vidimo, da se fašizem ni ustavil v Italiji in v Nemčiji temveč da preplavljajo njegovi valovi eno državo za drugo. (Dalje prihodnjič.) Milijoni dolarjev za ja-čanje vojne mornarice Kongres je dne 26. aprila določil v novem budžetu 465 milijonov za ojačanje ameriške vojne mornarice. Njeno moštvo bo povečano za 11,000 oseb. Skupno bo imela potem 93,500 mož. V področju vojne mornarice bo zgrajenih 555 vojnih aeroplanov. Načrt določa, da se poveča število teh sejalcev razdejanja in smrti s 1,193 na 2000. To je največja vsota, ki je bila kdaj določena za mornarico v mirnem času. Pacifistični senatorji so argumentirali, da bo to vodilo v novo tekmo oboroževanja na morju, pa ni nič pomagalo. Ogromna večina je glasovala za ta nepotrebni in svetovnemu miru kvarni izdatek. Majski Glas Prejeli smo številno pohvalnih pisem o Majskem Glasu od slovenskih in ameriških čitate-Ijev. Ako te zanimive revije še nimate, vam lahko postrežemo z njo, ker imamo na razpolago /e nekaj izvodov. Posamezen izvod stane 30c. 44 Grandsotis 99 A novci «1 ImmiI tlirce grand*ons of a Slovene worker BY I/MJIS ADAMIČ IW $2.50 (h-der from PROLETAKEC BOOK STORE Konvencij« soc stranke v Illinoisu D.»catur, III. — Tu se je dne 11. in 12. maja vrMla k »nvenci- Odločitev, kateri 4kt naj bo uradno, glasilo illinoiske soc. stranke, je predana eksekutivl. Ker pa je bil dogovor z upravo VVisconsin Leadra sklenjen že j »a illinoiske socialistične stran-: pred konvencijo, bo VVisconsin ( ke. Zastopanih je bilo le kakih leader uradno glasilo sociali-,35 klubov. Ob itvoritvi je bilo stične stranke v Illinoisu, £0-navzoč:h 43 delegatov, nekaj claliat Call pa bo, oziroma je že P« jih je pri'lo pozneje. Med priporočen v naročbo. Tisti, ki delegati je bil t«udi en zamorec, so pristaši New leadra, ipa bo-Komunisti so prišli z običaj- bo širili tega, kakor doslej. nim manevrom za united front, j S SVojimi delegati so oili za-. *tt 'A' konvencija vsled neis-,8topani ,amo trjje kjubi JS/. kronorti v -propoz;ciji in zaradi,tt. u Chicago, (1). J. Lotrich in" nadaljevanja napadov v komu Frank Zaiu). 3 Oglesby, n.stičnih I stih ,n etakih proti (A„ton Udovich) in Al.' 47, jocdahstom zavrnila. Zanimivo Sprin*field (L. Aidlch). Na \e da takozvana levičarska ali konvenciji je bil poleg t,h Joe mihtantna struia v so strank , Brinocar i-z Springfiel la, tu ro-.Ja.|je bn cdin, Slovenec Anton Garden iz Chicaga, vsaj koli- Hindi v Indiji i« poročajo z(odaj. Običaj ja, da it-birajo bčer-m ieninc in sinovom nevtile »tarši. Na tej ■liki ja mnosica malčkov v Kathiawaru v Indiji, ki to bili nedavno poročeni v kolektivni ceremoniji. Po pr tok i jih vzamejo starti nataj na svoje domove, ko pa dora> stojo, grrdo v ki nčno ptglavji cakonskefa življenja. Anglija skuta ta cbitaj odpraviti, ker j« nenaraven t •i vi jen jem. »oda tradicija, opletena t mistiko, je v Indiji te vedno veliko jačja kakor pa pametni nauki. Charles Pogorelec: Z AGITACIJE PO ZAPADU (Nadaljevanje.) | stvu stranke, namesto govoriče-1 SNPJ, in nekoliko tudi Anton nja, plohe bobnečih fraz in Molek, z nasveti pa še par dru- plohe bobnečih fraz anja starc^ardistih". To je mnenje človeka, ki ni šele od včeraj v pokretu. Iz Helene sem šel spet v Butte, kjer sem se ustavil par dni. Agitacija tu je bila težka. Nal e ljudstvo je večinoma brezbrižno in zaostalo. Obiskali smo veliko ljudi, toda na- V F ^ n a, pione rmonecin iraz in v Helen so svojetasno' .. , • 4. .... .... . imeli svojo go,.bo in tudi pro- .....!" cej močan socialističen klub. Se danes je tu precej nafllh somi-j šljenikov. Nadejam se, da bo v j doslednem času tudi ta naselbina zopet aktivna v naših vrstah in si zgradila močno socialistično postojanko. V osebi Jožeta Mihefkrha ima naš pokret! I01 rega /,a topnika, kajti fte samo da mi je dal vso oporo pri nji*k 1 med njimi so re lki. agitaciji, pač pa tudi vselej po- Delavcl* ki znajo pravilno skrbi, da pride tja lepo število 11>ojmovati Pra>i P(>^en delav-Amer?"kega družinskega kole-|skt'Ka tifska i" delavske politi-darja in Majskega Glasa. Z njim in njegovo vljudno soprogo sem prebil par prijetnih dni, ka/ti počutil sem se kot da sem član njihove družine. Jožetu in soprogi iskrena hvala za gostoljubnost ter pom samostanov, 10 škofov v Egip-mih, ki danes vladajo v socia- eiji nn je največ pomagal Fr. tu, 1 v Kartumu in 3 v Afoesi-listični stranki. Je mnenja, da Jeniker, tajnik društva (t. 207,|niji, lastnica 400,000 sužnjev." do razkola ne pride, dasi se tu- ____ di on 110 11rinja /. večino stran- D . . „ " . . kine eksekutive. Vse preveč "0*1 igračam, ki spo-pa z nost i se je posvečalo štu- minjajo na vojno dentom in raznim cerkvenim j " 7" ljudem, premalo pa organiza-l Ženske na Hollandskem so Visoke plače cijam mezdnega delavstva vso- na svojem socialističnem cialistični stranki, kajti mezd-!zhoru zavzt>le delovati z vsemii no delavstvo ji mora biti hrbti- močmi Proti nulitarizmu. Skle-če, ako soc. stranka hoče, daln,,e 80 organizirati posebno se razvije v resnično predstavnico ameriškega proletariata, mi je dejal. On ni naklonjen ideji za ustanovitev tzv. delavske stranke, kajti v nji se bi silili in urinili v ospredje elementi, kateri ne zasledujejo drugega kakor osebne interese ne pa ItoFfati delavstva.------ Bil je pred kratkem v Wash-iogtonu na konferenci voditeljev strokovnih internacional in tam govoril z mnogimi predstavniki delavstva. Mnogi teh imajo enako mnenje o organiziranju delavske stranke, kajti organizirati tako stranko od zgora j ne pomeni ničesar. Unij-ski predstavnik se lahko izreče za tako stranko, ali to še ne pomeni, da mu bo tudi članstvo sledilo. To je vedno pod vplivom demokratov in republikancev. Mnogi unijski voditelji pogrešajo močne socialistične stranke in se le čudijo, da v razmerah kot so zadnjih 5 let, stranka ne more bolj napredovati. Toda za dosego toga je treba več treznega dela v vod- Javci ne zmogli? kampanjo, ki ima namen pridobiti matere, da ne bi kupovale otrokom takih igrač, ki predstavljajo orožje, vojake, vojne tankeitd. Resolucija pravi, da delavske matere v tom oziru vsepovsod veliko gre 'v Zato priporoča, da naj gredo socialistične organizacije žensk z apelom proti takim igračam posebno meseca decembra, ko se proda vsled božičnih praznikov in "Miklavža" največ take šare. Dolžnost mater je, da v svojih in v drugih otrocih ne negujejo militarističnega duha in ubijalskega instinkta, pač pa naj jih navajajo k miselnosti in človečnosti; temu smotru primerne naj bodo tudi igrače, ki jih kupujejo Otrokom. Magnati so pristaši visokih plač, ampak 1<« zase. Za delavce smatrajo, da je dovolj 30c na uro in marsikdo meni. da je še to preveč. Med korporacija-mi ,ki plačujejo svoje delavce povprečno zelo malo. je tudi Sears. Roebuck nnd Co. Načelnik njenega direktorija Lessing J. Rosenwald prejema nad 85 tisoč dolarjev nn leto in predsednik kompanije Robert E. VVood 81 tisoč. Nihče izmed teh dveh ne poseduje kakih posebnih sposobnosti ali trgovskega genija, ampak kontrolirata direktorij in občne zbore, ki jima določajo "plačo", kakrAno si želita. Oba sta sovražnika unij, toda sama zase jo imata! Predstavniku kom. stranke je konvencija dovolila 10 minut časa za govor. Navzoč je 'bil tudi livši milwau!ki šerif Al .Ben-son, ki se je priglasil za .besedo in izjavil ,da je zastopnik kom. stranke v svojem govoru lagal, kot običaj, iposebno o Milvvau-keeju, in nato pobijal njegova izvajanja. Konvencija je potekala zelo mirno in do vročih spopadov ni prišlo niti v vprašanju spora v Nevv Yorku, s katerim se veliko članov v drugih krajih ukvarja mnogo bolj kakor pa z brigo, kako pojačati socialistično organizacijo v svojem kraju. Konvencija je sprejela resolucijo, ki zagotavlja moralno o-poro eksekutivi soc. stranke, o-ziroma nje večini, v njenem postopanju proti odboru nevv-yor ke soc..stranke. Resolucija za spravo, katero je predložil Fra nk Zaitz, je bila poražena. Sodrugi Erber, Douglas Ander-son, Norman, Oge in več drugih so jo »pobijali k ugotovitvijo, da je resolucijski odbor na argumente, ki jih je navajal predsednik resolucijskega odbora Frank Zaitz, umaknil vse ostre resolucije proti newyorški večinski grupi, in se zedinil s šti-) rimi glasovi za resolucijo, ki ne žali nikogar, pač pa zahteva od eksekutive, da se naj ne obotavlja, kadar se kaka skupina brani izpolnjevati sklepe eksekutive in ustavo soc. stranke. Frank Zaitz je svoje poročilo manjšine utemeljeval v daljšem govoru in povdarjal, da sta tu le dve vprašanji: ali smo za pomirjenje, ali za nadaljevanje izzivanj, ki ne more vplivati drugače kakor demorali-zujoče. Razprava je bila skoz in sk(*z tolerantna, kar je vpričo napetosti, ki je nastala radi diferenc v newyoil-'ki stranki, nekaj izrednega. Odbor za časopisje je .predlagal, da naj konvencija proglasi tednik VVisconsin Leader za glasilo soc. stranke v Illinoisu. Pristaši nevvyorškega tednika Socialist Call, ki je bil pred nekaj tedni ustanovljen v frak-cijskem boju z Nevv Leadrom, so hoteli, da se odobri tudi Socialist Call, kar je večina spre-jjela, ne da bi se proti predlogu pojavila kaka načelna opozicija. Pač pa je govoril Al Benson iz VVisconsina in razlagal^ če^ mu je boljše, da se socialisti v Illinoisu osredotočijo v agitaciji za VVisconsin Leader, namesto za več socialističnih listov. kor je poročevalcu znano. Kot že omenjeno, jc^bil Frank Zaitz izvoljen za predsednika odbora za resolucije in D. J. Lotrich pa je bil tajnik odbora za pravila in ustavo. Poročevalec je dobil na tem ziborovanju vtis, da so frakcij-ske razlike globoko posegle v vse organizacije soc. stranke, in da je marsikdo prežet s predsodki v eno ali drugo stran, toda v splošnem so vsi izjavljali, da so za enotnost. Ohranjena bo le, če vsaj odgovorni člani na obeh straneh pokažejo, da so iskreno za spravo. Ob zaključku Konvencije je apeliral Al Benson, da se naj vsi zavzamejo za širjenje VVisconsin Leadra. Dobil je okrog 50 naročnin. — Poročevalec. Laharnar izjavlja Valentine Laharnar iz Fin Francijo izjavlja, dolžitve eavrača in Izjavlja, da rmu je delo za nupre-lak naselbine več kakor pa osebni boji. _. . . Kadar kritizirate delovanj« drugih, ali se kdaj vprašate, v čem ste vi boljši in vaše delo več vredno od drugih? PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK ETA" Stane «a celo leto $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nov« druitva. Deset članov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov ca list i" za tajništvo je- 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA Organizacija Bivši vojaki so organizirani in v boju /za bonus se jim kongres ne upa ugovarjati. , Kar zmorejo veterani, čemu 01 de- Penzije za železničarje so neustavne Razredno vrhovno sodišče je dne 6. maja razveljavilo postavo, ki določa pen z i »o za delavce v obratih ameriških železnic. 5 sodnikov je glasovalo, da je zakon neustaven, in ctirje, da je ustaven. Ločili so se na podlagi svojih nazorov v liberalce in kornorvatrvce. En konservativec manj. pa bi bila postava ustavna. Zdaj morajo začeti železničarji s svojim bojem za penzije zopet od kraja. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU vve tu th« Intereat of the VVoikers OFF1C1AL 0IM:AN OF Vugualav !• Vdira t ion S. P. EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPEHATIVE COM MONWEALTH ST. — NO. 1444. Publi»k«d W««kly at 3039 W. 26tk St. CHICAGO, ILL., May 15, 1935. VOL. XXX. JOBS SI1RPLUSES There in no chancc that for-cign markets wi)l Oe available in sufficient volu me to relieve American farmers and industries of the surpluses they do or could produce, and to stay rural distress and urban unem-ployment . 'It is quite desirable to ~ex-change proiiucts with foreign countries-—vve are no isolation-iats—but in the long run this countr.v vvill have to depend upon home markets, and uipou building up social conditions vvhich vvill make a surplus a blessint? instead of a curse. If you and Bili Jones vvere the only two people on the face of thc earth. and you found that you-could produce m:>re then you could corcsume, vvould you be terr&le vvrought up over the fact? VVjuld you be-wail your tough luck in not having anyone to seli your surplus to? Or vvould you and BiH,! after accumulating vvhatev« | surplus you cared to keep for! future use. quit producingsol much. and proceed to thor-l oughly enjoy the spare tirne-vvhich this vvould give you? Well, if you, under those ct-cumstances, vvould find a surplus to be a blessing instead of a curse, why should not the vvhole of society find it the same? The whole of society in America is only you and Bili Jones multiplied, and the same easy solution ought to fit. It undoubtedly vvould fit vvere it not for one thing—the iprivate ovvnership of the great industries. Because these industries are privately ovvned, the products iega!ly belong to the private ovvners, instead of belonging to: the men and vvomen vvho do i the useful vvork. The private ovvners use the industries for' profit, not for the general good. The less they pay the vvorkers, the bigtger their profits are. As the vvorkers only get part of the value of their labor, they can buy only part of the pro-duct. And this, too, makes it impossible for them to pur-chase ali of the larmers' products. Because they can't ble to buy the products of industry and farm. When that condition comes about, it vvill be just as it vvould be vvith vou and Bili Jones in the hyp\)thetical čase above imag ned — that is, if there vvere really more produced than could be consumed, a reasonable quantity of products could be stored up for the future, and then reduce the hours of labor and give every-body more spare time. This vvould authomatically cu{ d'own production to the proper point vvithout throvving anybody out of cmploymcnt. In thort. the surplus. novv a curse, vvould be turned into a blessing. Would not that tbe a vvise thing to do? The Milvvaukee Leader. Might Try Blindfolding "Last week a grain of sand got into my wifc's eyc and sl»e had to go to a doctor. It cost me t brc«? dollars." "Th*t's no thing. I.a.>.t weck a fui coat got in my wife's eye and it cus. inc three hundrcd dollars*." Jugcnd (Munich). COMRADES IN EXILE Bv S. Romualdi Ruling Passion Judge—"Too old! Why, I coull give you twcnty ycars." Friend—"Novv, novv, Judge. Don't start talking shop!" —8ydney Bulletin. Kight yft»r» ago, vvhen Comrade (SiuMi?pi lOmaimeli* Modigliani and hi« wife had to floc froin Italy, thcy travcled first to Vicnna. Vice-Burgo-inaster Max VVintcr receivcd them on l>ehalf of thc :Red City and put at ♦helr dirposal an apartment in thc Sthcin/brunn Pala. e, once thc resi-dene« of thc Hap:Cmrg emperors. In Fnbruary of this ycar Comrades Modigliani and VVintcr met again in the lol>by of a Los Augelcs hoicl. Talking arm n arm, two veteran uol-diers of tcmporarily defeated armic«, ;l»ey appeared, lo those of us who knew and thercforc could undcr*tand, n the light of t.wo vvandering pt-j-ihets seeking to fulfill Ihe never-end-ii * miioion of vvorkers' red inption. The gentle Vicnncae wanted to t>e liosl a^ain. He , p'an-> nd vvorks. Coffcc >vas served, whlch ihe cx-burgoma»ter of Vicnna had :nade h m.-elf, vvhile thc ex-c«;ipo.ilantly arrang ng ?omc oranges on i lray. Madama Modigliani and I, to-;e'her with ^oms loeal comrades, sat THE MIDDLE CLASS a1 a diMtanee so as not to interfer« with the convcr.nation of the two old leaders. Uut they werc not Itcfnoaning thc pust. They wcrc not vvaKting time over what might have happencd. Thc present, the pakpilant, throbib>inK present, wa« thc conntant topic of their di«cuMion. Sinclairism, thc Townsend Plan, Laibor )>arty pro'pei ts, tactiesj and programM of the Soeialists throughout thc world, wcre the only things to oecupy their minds. When it was time to part, howcver, thc trenile Vienncse eoull not ken» haek his tears. The cnthracc of good-by »wa.s prifli y the hard-hip« of exilc and 4>y thc neivc-wraek-in^ vigil for tomorrow. lle ^aid: "1 : I n afraid I wil! not sce you again." II >it the lion-like voiee of thc sturdy Italian, with gesturc.s of radiant con-f denec bcfittin; one who had long gi»ne through s^ieh momentary speli*, hurried to eomfoK his comrade. "No, nol" he roared, "We y vicinities. A number of visi-tors came ali the way from Iowa to take in the afternoon program. The hail waa filled to capac!ty with over 600 in attendance. Aecording to the lotal ecinradcs it wu the largcst audienee that ever attended any of the Slovene affairs. The program made a fine impres-sion upon the audienee. The |»layers did an excellent jo»b in their roles under the dircctorship of comrade Louis Beniger. Sava >?ave three seleetions by the entire chorus and two duets. Ali of the songs wcre well given and the audienee applauded for more. The chorus was direeted by Mr. Jaeo>b Muha with Mrs. Mary Muha accom-panying at the piano. Between the acts several short ."peeehc.s were given r>y comrade Filip Godina and Donal l I^otrich. Com- OUR CLEVELAND ACTIVITIES The class-consciou* workers of Cleveland celettirated the Fir.st of M-ay by one of the large.it denionstrations ever uponsored. The Socialist party, anions, Defense Leagues, Commun-ists, the unemployed groups and other organizations gathered at eonvenient points in thc city and carried l»an-ners, flags and placards as they marchcd to the Public square where the numiber swelled to ten thousand. l/oud speakers carried greetings fiom the representatives of the partickp«-ting groups. Following the Kpecches, the entire assembly sang the International and then again paraded thru the downtown »treets. The VVorkers Day was ended by a dance at the Slovene National Hali. The small ad-mission fee hefrped to cover the ex-penses involved with the parade. The work in preparation for the First of May program had every meml>er of the English Section of braneh 27 J«SZ ing his or her share. I believe that this sort of vvork brings us clo^er to the meaning of real Socialism. Thus our May I)ay celebration ended and we have shown that hy united effort vve can and will attain that, vvhich shall he for the l»etter- ment of the working class. • • • Durrng our visit to Girard, Ohio where we attended the 30th anniver-j«ry of Proletarec sponsored hy braneh 222 JiSF, we talked with several young people on the subject of organising an English Section. They ali seemed eager and enthusiastic about the idea, and vve feel it should be Utken up by the braneh meirvbers in Girard. • « • Some of our local Slovene "In-telligentsia" formeect to catch the speaker on cer-tain points and have a general debate. But taking the audienee into con-sideration, to doubt a councilman is poor policy. Joscpbine Turk, Cleveland, O. A PROPER BALANCE As a nation we are .«aving too much and .»pendintr too little. Or to u?c ttlrtfe a-Turato pbrasing, ovvners of property are receiving too large a share of the national income, and the workers are receiving too small a proportion. Huge cxpenditurcs by the government alone have prevented the bottom of capitalism from /alling out completely. Yet The Financial Chronicle says: "There must he a *top to the wild orgy of governmcntal spending." The ABC of present-day cconomics is that a proper halance must he maintained between production and consumption, het-vveen saving and spending. The systefn of private ownershif) of property and the seram-ble for private gain make it .'Impossible to maintain this equilibrium. If the American people are ntupid enough to perpetuate the prevailing property system, they will be com-pelled to provide public relief on a vast scale for an indefinite period, perhaps as long as capitalism sur-vives. VVhereas the abolition of private property in the chief means of production and diatrabution and ex-ehange vvould make it possible to provide plcnty for everya Salle and (>gle*by comrades and their hyin-pathizers. They worked vveeks in ad-vance planning and arranglng for this affair. Sevenal hundred tickets were aold in advar>ce which assured success and the large turn-out even surprised the local comrades. The la-die^s in thc kitehen department work-ed from carly morning till late at night and did an exce!lent jolb in treating us out-of-towners with their fine incals and ho»pitality. Oiwer but findirvg the road to the masses. Until we have traveled this road vve -jvill not have the po*wer to soiializc a hotdog stand, to say nothing of the iiasic industries. And of what are the masfrcs think-ing? They are thinking of jcbs, hread, rent, wages and. above ali, Hccurity. Thi road to the masact eannot hfnore what they are thinking of day and nitrht. N ver mind if the Roosevelt and others talk of these things. The fact us that the capitalist parties will never satisfy the yearning of the masses, no matter hovv much their Upokesmcn talk. We should be with ihe masses in their demamis but also warn against illusions. VVhile fighting (»s is that it is bankrupt. \V h o lesa le rs vvill teli you that they trust no sinall merchant. Everything goes out C. O. l>., and that is why Mnall-tovvn merchants no longcr carry a complete sttK k. A credit agent for severa I vvholesale houacs vvas making th? round.s of a inidwestern state, callin^ on !itl!e merchants for the firs«t t ime. VVhenever he entered a store thc preprietor met him with a hug smilc and a hearty handshake, thinking he vvas a ncw traveling man vvho might exteitt credit. The merchant'« face changcd < j u i c k 1 y upon the cicdit man's stating his businesr and crooked his finger toward tnc bai k room. The credit man said that foPticrly subatanlial meichanta beg-ged vvith tears in their eyep lor more viine. For (jod's sake, they said, don't >ue. He said that afler a few trips he canic to the conclusion he wouidn'l tak? a Fmati retart business if it was handed to him on a silver platter. And besides the*heartabed tkem just as it has everyone else. They had better look carefully at the record of anyone offering to lead them out of the vvilderness. 11 doenn't hurt to rcpcat: The lower middle class had better get wiw to itself and hook up with the far* men and vvorkers.—Farm Holidajr Ne»ws. - ARCHLIGHT lo... ANYWAY, IT C AN'T TALK Pres. and Mrs. Roosevelt have bought a pk*ture called The Striker and are going to hang it in thc VVhitc Houae. VVonder if it\s a pieture of a San Francisco longshoreman, a southegi tcxtilc workcr or a wcst coast ncws-paperman. A LOAD OF THE S YSTE M THEN YOU NEEDN9T WORRY, ROGER! "The CXX camps are becoming hot-beds of radicalism, and if these young men are not soon ahsorbed into legi-tiinate industry they vvill become a rfvolutionary army... Such a revo-' lution vvould be financed by the same tran-blers vvho in previous years have financed Wall Street pools. real estate booms and vvholesale hootleg-ging."—»Roger Babson. We've returned from the Illinois Socialist Convention held in Decatur last Saturday and Sunday and can report that the deliberations were orderly and resolutions plentiful also that the wot*k vvas concluded in record time. Hovvever, the attendance wasn't at ali satisfactory and that reflectcd in the lack of špirit and enthusiasm. VVhat-I mean to say is that a big attendance naturally in-fluenees the špirit and enthusia.>m for party work. On the other hand, a small attendance in the face of the numerous branehes danrpens the ardor and feelings. When vve try to analyze the causes it sums up to one factor, finance. However, it often shows the la»ek of al>ility. Never-thelcss, it was a good convention con-sidering evcrything. Perhaps it was the first time in many years that so many prominent figures came to thp convention. Norman Thomas opened the convention program with a mas»mccting Friday night. Paul Porter, national lahor secrctary and Clarence Senior, ex-ecutive secretary vvere also there as was Al Benson, former sheriff of Milvvaukee County. Illinois is stili scekinjj funds from the Federal government, to pay thc relief .bills. In the meantine the State legislature is chasing itself around on the inerease in sales tax. Profits have poured into Springfield from every section of the State. The Illinois VVorkers Alliance, in par-ticular, is playing an mportant role, denionstrating, petitioning and de-mandlng the^relief and the defeat of the sales tax. Ali Governor Homer knows however, is what his party chiefs dietate to him. And since they aH are big fellows vvhat care th?y about thc sales tax. If the bili pa.sses, and it most likely vvill, our Social Study Club should hook up a de»l>ate or discussion on it and bring in Senator R. V. Graham or one of our local representatives to defend hil stand before his conatituents. They filibustered the anti-lynching bili in Congress on the pretext of proteeting southern womanhood and the old south tradition of keeping the "niggers" in their plače. Those senators and representatives from the south who speak against this bili openly protcct the Iynchers. Those, senators vvho speak of proteeting southern vvomanhood just add oil to the fire of thc perpet^ajtors of this horror. I have read this bili and find that it will bc a great atride in the dircction of doing away vvith lynch-ings if it is adoptpd. It vvill not htr-bor lynchcrs. Instead, it vvill plače them before thc proper court of jus-ticc. Howevcr, it looks like thc bili w II have to die because the adminis- tration vvill not press for it. * Most of you have heard about the charges of poor old Walgrecn against the Unlvcrsity of Chicago. And tho the University staff gave a good ac-count of themselves the Illinois legis-lators have decided to investigate communiatic activitics and red in-influencea in our universities. Thcy have already begun their red haiting investigation in Chicago. And it is great to sce that thc Univcrsity of Chicago Club vvelcomes the senators and asks them for a true investigation into the causes vvhich breed com-muninm. It is enough to say that thc legislators vvill not do that. They are ab!e to pass allegiancc oaths for teaehers vvhile most of them break every rule of deccncy and «v«ry pro-vision of their oath of office to per-form their duties faithf ully and honestly. Thcy have proven alto-gether too dishonest and unfaithful by stealing, grafting, ro/bbing and bluffing the American people out of everything. Mayb« if wa ploved andar tk« ^•r« akoea, f«wer peoplt would kav« t« f« barefooted. What's Doing In Cleveland Ma.v First is novv just a memory, but one than can be put do-vvn as a very important event in the vvorkers history of Clevelan«!. The demonstra-tion vvas sponsored by various unions, the Socialist Party and the Commun-ist Party, vvhich brought out approxi-matcly teh thousand vvorkers to the putblic aquare. There they vvere ad-dressed by speakers vvho represented various organizations. Coimrade Leo Krzycki, of the Socialist Party, was the principal speaker of the da.v. Fol-lovving the demonstration a dance vvas held in the SNI), on St. Clair Ave., vvhere there vvas plenty of music and rcfrcshments. Saturday, May 4, a bus load of Zarja singers and friends motored to Girard, Ohio vvhere vve attended the Thirtieth Anniversary Program of Proletarec. The program consisted of a fevv seleetions rendered by singing societies Zarja and Delavec and tvvo speakers, Comrades Zaitz of Chicago and John Vehar of Cleveland. A dance follovvcd vvith the music fur-ni*hed by Frank Barbic'n orchestrt. An appeal wa* made to the Girard youth that they organite an Engli«H Section of club No. 222 JSF. The English Section No. 27 JSF has pro-mised to give full cooperation, •<> vvhenever yo^i're ready let u» know and the rest vvill be easy. We take this advantage to th»nk you ali for the fine honpitalitjr w« receive