ASO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 46 SLOVENIA »LIBRE) BUENOS AIRES 17. novembra 1966 Spoštujte mnenje drugih Ni dvoma, da so med našimi izseljenci v svetu mnogi za vse dobro vneti in požrtvovalni javni delavci. Vsaka organizacija, vsaka ustanova jih ima. So oporniki, na katerih sloni nase prosvetno, kulturno, vzgojno in sploh organizacijsko delo- Zavedajo se, da so del skupnosti, in navadno je ta požrtvovalnost tiha, ne kriči in ne udarja na zvon vzbujanja pozornosti. Poleg teh so še vztrajni in požrtvovalni posamezniki, ki so si postavili cilj, za katerega delajo in žrtvujejo. Toda ne doumejo, da so nove naloge sedanjosti marsikak problem, ki je bil pred leti še zelo aktualen, zasenčile. Vstajajo novi rodovi, doma in v izseljenstvu, in razvoj prinaša nove probleme, ki stokajo po pomembnosti v ospredje. Pravo breme za .delo v izseljenstvu so nekateri posamezniki, ki ne kažejo stalnega zanimanja za slovenske probleme in izseljenske težave. V javno delo Vstopajo samo od časa do časa. Pri tem imajo največje zadoščenje tedaj, da kako delo, dejanje ali osebo, če le mogoče nirtvo, ki se ne more braniti, „zdelajo-“. Ti se največkrat povežejo s tistimi, ki ne prenesejo nobene kritike, delajo med izseljenci stalen nemir in povzročajo nesoglasje» Pa tudi s tistimi, ki ns vrednotijo dogodkov ali dejanja med nami po njihovi objektivni vrednosti, ampak po teni, kdo jih je napravil ali povzročil. Ne 'delo ali dejanje, oseba, ki ga jè storila, naj bi bila po njihovem važna in merilo za ocenjevanje! Kakšne naj bi bile osnovne smernice za naše delo, je izredao lepo povedal papež Pavel VI. zadnjo nedeljo v letošnjem septembru, ko je bilo v Rimu zbranih nad 1200 katoliških teologov na mednarodnem katoliškem kongresu- Med drugim jim je naročil, naj bo pri razgovorih, razpravah in vsem delu kon- KIESINGER EI&IIARRÜV NASEESMIK Zahodnonemštka kračansko-dsmokra i-ska stranka je na svojem kongresu izvolila 62-lctnega predsednika države Baden-Württemberg Kurta Georga Kiesingerja za naslednika dosedanjega za-hodnonemškaga predsednika 69-letnega Ludvika Erharda. Kiesingerja je podprla velika gaulli-stična frakcija zahodnonemške krščan-sko-demokrateke stranke, ker je pač on sam pristaš tesnejše naslonitve Zahodne Nemčije na Francijo, kakor pa jo je zagovarjal Erhard. Zasedanja stranke se je udeležil tudi 90-letni Konrad Adenauer. Poleg Kiesm- I gerja so bili kandidati še 56-letni zun. j ■minister Gerhard Schröder, 42-letni strankin kongresni vodja Rainer Barzel ter predsednik izvršne komisije Skupnega evropskega trga prof. Walter Hall-stein. Kiesinger je debil 137 glasov, Schröder 81 in Barzel 26- Hallstein je izpadel že pri drugem glasovanju, število glasov za Kiesingerja je presenetilo vse opazovalce. Ob določitvi Kiesingerja za bodočega zahodnonemškega kanclerja so nekatre osebnosti krščansko demokratske stranke, še bolj .pa iz opo-zicionalnih strank izrazile nezadovoljstvo s tem imenovanjem, ker je bil Kissinger član nacistične stranke. N. pr. krščansko demokratski časnikar Avgust kratakimi načeli krščansko demokratske stranke. Kršč- emekratska stranka ima v sed- parlamentu 245 poslancev, socialisti 202, svobodni liberalci pa 49. Slednja politična skupina je nujna za sleherno vladno kombinacijo v Bonnu, bodisi kršč. demokratov ali socialistov, ,če ne bi prišlo do vlade krščanske demokracije in socialistov, za kar se je v zadnjih letih svojega kanelerstva zavzemal dr. Adenauer. Kiesinger je po svoji izvolitvi dal izjavo, iz katere sta razvidni njegova zunanja in notranja politika. Med drugim je dejal: „Tesni odnesi s Parizom so ključni" problem zahodnonemške zu-! nanje politike- Toda zaradi varnostnih j razlogov Zahodna Nemčija ne more tištati brez dobrih odnosov z ZDA.“ Iz-; javil je tudi, da namerava prevzeti v ! svojo vlado bivšega obrambnega ministra Franza Straussa, vodjo močne bavarske veje krščan.skc-demokratske stranke. V zunanji politiki je treba najti način vzdrževanja tesnih zvez s Parizom ir: Washingtonom ter je treba prenehati deliti zahodnonemške kršč. demokrate v „gaulliste in atlantiste“, meni Kiesinger. Po mnenju Kiesingerja je francoska pripravljenost na prijateljstvo z Nemčijo „pravi čudež“ ter „je sedaj od nas, Sovjetski poizkusi proti Kitajski V bolgarski prestolnici Sofiji je bil te dni kongres bolgarska komunistične partije, ki ga je začel glavni partijski tajnik Teodor Živkov. Kongresa se je ■udeležilo 2000 partijskih delegatov. Kongres bolgarske partije sam po sebi za svobodni svet ne bi bil zanimiv, če na njem ne bi Živkov pozval vse ko-'munistične partije sveta, pristašice Moskve, na svetovno komunistično Cioiife-renco, na kateri naj bi se svetovni komunizem znova povezal v enoto. Opazovalci ugotavljajo, da bolgarska partija poziva ni napravila samolastno, pač pa ji je bil prav gotovo ukazan iz Moskve, kjer sovjetski veljaki smatrajo, da je 'tronutno večina komunističnih strank za moskovsko linijo proti kitajski. Večina komunističnih partij za železno zaveso je na ea ali drug način obsodila kitajsko zaviranje sovjetske pomoči Severnemu Vietnamu ter zato Moskva meni, da .se bliža trenutek, primeren za sklicanje svetovne komunistične konference, na kateri naj bi obsodili ali celo izključili kitajsko partijo iz svetovne komunistične skupnosti. Istočasno z zasedanjem kongresa bolgarske partije je praški radio objavil napad na kitajsko partijo. Komentator je poudarjal, da so diplomatski odnosi med Kitajsko in evropskimi komunističnimi državami močno zrahljani. „Ti odnosi niso ne samo neprimerni za odnose med socialističnimi državami,“ je poudarjal komentator, „temveč so povsem nenormalni. V nobeni kapitalistični državi ni sovjetsko poslaništvo dejansko oblegano, medtem ko je v Pekingu osebju sovjetskega veleposlani-' štva onemogočeno prosto gibanje zunaj poslopja," je zaključil praški radio. S pozivom bolgarske partije in s komentarji preko praškega in drugih komunističnih radijskih postaj moskovski veljaki preiskušajo možnosti za uspeh ali neuspeh svetovne komunistične konference, ki jo skušajo sklicati že več let sem. I Z T E D N A Drosbach se je po tem imenovanju obr- j Nemcev, odvisno, da ne bomo neaktivni in 'da ne bomo pustili, da bi ta zgodovinska prilika šla mimo nas-“ Ker so, kakor meni Kiesinger, sovjetski vodje „veliki realisti“, morajo vedeti, da „z naše strani ne bo primanjkovalo dobre volje za vzpostavitev medsebojnega zaupanja med Bonnom in Moskvo“. V notranji politiki se Kiesinger namerava „odkrito in častno“ pogajati s Svobodnimi demokrati in Branetovimi socialisti iz Zahodnega Berlina za formiranje nove koalicijske vlade pod njegovim vodstvom. Poudaril je, da bodo svoboda v dvomljivem, ljubezen v vsem.“ j določen za Erhardovega naslednika, ko krščanski demokrati nastopali kot part- nil na častnega predsednica 'stranke dr. Adenaurja s prošnjo za nasvet kako mu je ravnati ob tem imenovanju. Kiesin-gerjevo politično preteklost bodo seveda močno izrabljali prod novi nemški vladi tudi v inozemstvu, čeprav Kiesinger zatrjuje, da je v nacistično stranko vstopil leta 1933, od naslednjega leta je pa bil po znanem Hitlerjevem puču proti njemu v opoziciji. Njegovi zagovorniki zatrjujejo, da je Kiesinger pred čla-I ni vodstva stranke podrobno pojasnil gresa vodilo: „Edinost v bistvenem, i £Vojo politično preteklost, nakar je bil so da Pisec uvodnika v Ameriški Domovini je cb komentiranju teh papeževih besed zapisal misli, katere bi moral osvojiti vsak naš izseljenec, ki kakorkoli in kjerkoli deluje v javnem življenju. Takole pravi: „Besede sv. očeta so priporočilo, so vodilo, ki ga naj bi upoštevala in se po njem ravnala vsaka skupnost, kakršnekoli vrste in ciljev, če hoče delovati mirno, v prijateljskem razpoloženju in z uspehom. Tudi slovenska skupnost, tudi slovenske organizacije in društva morejo najti v njih pot in sredstvo k mirnemu sodelovanju in napredku- Že sama krščanska ljubezen do bližnjega nam narekuje, da sobesednika, sočloveka, scčlana skupnosti vljudno in pazljivo poslušamo, sledimo njegovim mislim in jih trezno preudarimo, pa naj Se z njimi strinjamo ali ne. Vsak človek ima pravico do svojega mnenja in svojega gledanja na vsa vprašanja življenja, družb:, države, društev in vsega drugega, na kar zadeva v svojem življenju in delovanju- Krščanska ljubezen do bližnjega in načela demokratičnega reda nam velevajo, da nikogar zaradi tega, ker ima v ■nekaterih vprašanjih in pogledih drugo stališče, ne obsojamo ali ga celo javno j So cei0 £e v napadamo. V kolikor nastopamo v pod- j krepitev in za uveljavo lastnega gledanja ali stališča, se moramo opirati le na njegovo lastno utemeljenost, razloge in prednosti, v kolikor nastopamo proti se člani vodstva stranke prepričali, to imenovanje ni v opreki z idemo- uerji, ki bodo pripravljeni na sodelovanje z obema strankama. Okrepitev republikancev v %DA Severnoameriških volitev, na katerin sc: delno zamenjali poslance in senatorje ter guvernerje, se je prejšnji torek udeležilo veliko število Amerikancev: okoli 48% vseh volilcev, kar je veliko število za volitve, ki niso predsedniške. Iz rezultatov je razvidno, da se javno mnenje v ZDA nagiba k republikanski stranki. Ta je namreč izšla iz teh volitev močnejša, medtem ko so demokrati doživeli poraze, ki jih niso pričakovali. Čez dve loti bodo v ZDA nove predsedniške volitve, za katera se bo, kakor kažejo rezultati sedanjih volitev, razvila huda tekma med demokrati in republikanci. Na volitvah prejšnji torek vprašanja Vietnama ni igralo velika vloge-Kjer so to vprašanje postavili volilcem, se jih je dve tretjini izjavilo proti prepustitvi Vietnama komunizmu. Republikanska stranka je z izidem volitev močno zadovoljna- Ameriški predsednik Johnson, demokrat, je javno priznal, da so republikanci dobili med •pet in deset poslanskih mest več, kakor so predvidevali strokovnjaki Bele hiše. Predsednik glavnega odbora republikanske stranke Ray C- Bliss je mnenja, da imajo republikanci vse možnosd zmagati na prihodnjih predsedniških volitvah, če bodo le znali obdržati zalet, ki so ga dobili na torkovih volitvah. Za republikansko stranko je glasovala večina volilcev v velikih mestih in črnskih okrajih. V svojih rokah imajo sedaj polovico guvernerskih položajev, v državah, ki obsegajo nad polovico volilcev. 'Na predsedniških volitvah zmaga tisti kandidat, ki zanj glasuje najmanj 270 volilnih mož. Države, kjer so sedaj guvernerji republikanski kandidati, pa izvolijo vsega skupaj 290 volilnih mož za predsedniške volitve, se pravi 20 več, kakor je nujno za minimalno možnost predsedniške zmage. V Peruju so imeli občinske volitve ter nadomestne volitve za tri poslance. Za volitve je bilo velico zanimanje, ker so bile prve volitve preizkušnja sedanje vladne koalicijo Ljudske akcije predsednika republike Fernanda Belaunde Te-rryja in krščanskih demokratov. Jo je kar dobro prestala n. pr. v Limi, kjer je bil znova izvoljen za župana kandidat vlade, i-eršč. demokrat Luis Bsdoya, v notranjosti države pa ne, kjer so se uveljavili cpozicionalni kandidati. Brazilski predsednik maršal Castello Branco je odvzel novi skupini [političnih osebnosti politične pravice za 10 let. Tokrat 16 kandidatom za splošne voli tve ter še trem drugim osebnostim. Severni Amerikanci so 11. t. m. poslali v vsemirje vesoljsko ladjo Gemims 12. Astronavta Ed Aldrin in James Lo-vdl sta y vesolju izpolnila vse naloge, ki sta jih imela. Tako je med drugim Ed Aldrin hodil nad dve uri po vesolju ter je med drugim tudi povezal Geminis 12 z raketo Agena. Astronavta sta v soboto, 12. t. m., opazovala tudi sončni mrk ter napravila več važnih fotografskih posnetkov. V torek sta se srečno vrnila na zemljo. V Parizu se je v ponedeljek, 14. t. m., začelo zasedanje parlamentarcev držav zahodnediimokratske obrambne skupno- V TEDEN sti. Je to verjetno zadnje zasedanje te demokratske ustanove v Parizu, ker se bo njen sedež po izstopu Francija iz nje prenesel v Bruselj- Zato bo na tokratnem zasedanju brez dvoma več govornikov kritiziralo De Gaullovo odločitev o izstopu Francijo iz zahodnode-mekratske obrambne zveze. Predmet razgovorov bo tudi vprašanje vpliva vietnamske' vojne na Evropo ter zadržanje Sovjetske zveze do zahodnega sveta. Med Izrae.Iom in arabskimi državami se je napetost znova povečala in to predvsem zaradi vdora izraelskih oklopnih oddelkov na jordansko ozemlje. Oborožen spopad vojaških oddelkov obeh držav je trajal dalj časa in je bil srdit-Vanj je posegalo tudi letalstvo obeh d'r-1 žav. Obe državi zagotavljata, da je „sovražnik“ utrpel velike izgube- Jordanija : je izraelski napad na svoje ozemlje predložila v razpravo Varnostnemu svetu. Zaradi izraelskega napada je stopila v pripravnost tudi sirijska vojska. Oborožene sile Združene Arabije pa tako vedno ■ računajo na spopad z Izraelci. j Ne pozabite! ! ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1967 \ ! je že v prednaročilu in predplačilu! Iz življenjči in dogajanja v Argentini Sestanek guvernerjev stališču in gledanju našega bližnjega, I moramo to nasprotovanje omejiti le na 1 njegovo stališče, na njegovo gledanje, na njegove predloge, ne pa napadati tudi njega samega. Skrajno nekrščansko in nedemokratsko je, če koga zaradi nam nasprotnega j stališča osebno napademo in kažemo j nanj, kot na slabega demokrata, slabega Slovenca ali slabega katoličana, namesto da bi svoj napor osredotočili v razčlenitev njegovega stališča in opozorili na morebitne napake v njem. O svojem bližnjem moramo 'kot kristjani in kot demokrati soditi kot o poštenjaku, dokler nimamo dokazov o njegovi nepoštenosti, o njegovih slabih namenih. Le v diktaturah, posebno komunističnih, gledajo drug v drugem morebitnega sovražnika ali vohuna; v tìjiho-vem pravnem sistemu mora osumljenec dokazovati svojo nedolžnost, ne toliko javni tožilec njegovo krivdo. V zadnjih delu komunističnih dežel opustili to stališče in se oprijeli vsaj na zunaj tega, ki je, kot omenjeno, v veljavi v naši deželi in vsem ostalem svobodnem, demokratskem svetu. Z osebnimi napadi na ljudi, ki izrazijo svoje mnenje, nasprotno našemu, ne storimo krivice samo njim, ampak tudi stvari sami, ker oviramo nemoteno izmenjavo misli, prosto razpravo o predlogih in načrtih. Brez svobodne razprave, brez stvarne kritike in razčlenjevanja predlogov, načrtov, pa tudi njihovega izvajanja, ni demokracije. Kdor se izogiblje svobodne razprave in jo hoče ubiti z osebnimi napadi, kaže ne le pomanjkanje krščanske ljubezni in demokratičnega duha, ampak tudi svojo lastno negotovost in dvom v svoje lastne predloge in stališča- Ne pozabimo nikdar na to dejstvo! Papež Pavel VI. je v Rimu zbranim 1 teologom, ki so se zbrali na mednarodni kongres, dejal, naj bodo edini v bistvenem. To vodilo velja nam vsem, velja vsaki skupnosti, velja vsaki organizaciji. J V dvomljivem naj vlada svoboda, v vsem pa naj nas vodi ljubezen, je dejal sv. .oče. Bistvo za nas Slovence je, da se zavedamo, da smo Slovenci, da smo posebna narodna skupnost, drug drugem ,i bližji po rodu, po mislih, izročilu, jeziku, čustvovanju; da se trudimo to skupnost ohraniti in jo utrjevati; da delamo za njeno korist, tako v tej deželi, kot tudi v Sloveniji, kolikor nam je to možno. Teda tudi o tem, kaj naj bo za nas Slovenes v izscijeništvu bistveno, kaj prvo, kaj drugo in tretje, se moramo svobodno razgovoriti in svobodno odločiti. Kar bomo vsi priznali za bistveno, za to bomo potem tudi vsi delali, če pa že ne bomo sami delali, pa vsaj dela skupnosti k skupnim ciljem ne 'bomo ovirali.“ Svoje misli zaključuje pisec uvodnika v Ameriški demovini s pozivom, da naj emigracija ne troši po nepotrebnem svojih moči v medsebojnih sporih in prerekanjih, ampak da naj združi w svoje sile za najvažnejši cilj. Prav ugotavlja, ko pravi, da velja to posebno za politično emigracijo, kajti njen čas se izteka najhitreje. Če v določenem času svoje naloge ne bo izvršila, ali jo vsaj skušala izvršiti, bo izgubila osnovo za svoj obstoj, spoštovanje v-.tujini in doma- Prejšnji teden so bili zbrani v Buenos Airesu guvernerji vseh argentinskih provinc. V senatu so na sestankih poročali o potrebah svojih provinc ter o splošnem položaju v njih, ministri zvezne vlade pa so jih seznanili s problemi, k: so sedaj v proučavanju in za rešitev katerih bodo izdani potrebni ukrepi. Sestanek je začel predsednik republike grah Juan Ongania. V govoru je med drugim poudarjal, da „argentinska revolucija ne samo, da proglaša federalno obliko vladavine, ampak hoče tudi pospeševati resnično avtonomijo provinc, da bi država dosegla svojo popolno ozemeljsko integracijo“. Za njim je govor:] notranji minister dr. Enrique Martinez Paz o ciljih argentinsko revolucije ter o nanienih sestanka guvernerjev. Guvernerje je pozival, naj s svojim delom dosežejo, da bo izginila razprtija ter razdvojenost med Argentinci. Poudarjal je tudi, da se mora vsakdo, ki sodeluje z argentinsko revolucijo, odpovedati politični preteklosti» V nekaj vrstah V Argentini je bil od 8. do 11. t m- na obisku predsednik belgijske vlade Paul van den Boeynants. Imel je razgovore s predsednikom republike in ministroma za zunanje zadive ter za narodno gospodarstvo. Poročilo o teh razgovorih navaja, 'da bosta vladi obeh držav še poglobili vsestransko sodelovanje ■na kulturnem, političnem in 'gospodarskem .področju. Belgijski državnik je tudi zagotovil naložbo belgijskega kapitala v Argentini za njeno gospodarsko obnovo. Belgija je zlasti pripravljena sodelovati pri obnovi argentinskih drž. železnic. Vlada je odredila, da vse premoženje razpuščenih strank pripade državnemu svetu za šolstvo. Prosvetne oblasti so odredile, da se bodo otroci lahko vpisovali v osnovne šole šele s šestim jetom starosti. š V Mtndozi so prejšnji četrtek imeli kmalu po polnoči močan potresni sunek. Večje materialne škode ni bilo, pač pa je bil precejšen preplah med prebivalstvom. V Buenos Airesu se je v zadnjem času močno podražil krompir. 1 kg stane že 70 pesov. Oblasti svetujejo, naj bi ljudje zmanjšali njegovo potrošnjo in ga nadomestili z drugimi živili. V prihodnjih dneh napovedujejo padec cen, ker bo prišel že novi krompir iz severnih provinc. Sončni mrk v soboto, 12. t- m., je bil viden v Argentini v različnih velikostih. Med tem. ko je bil sončni mrk v severnih provincah popolen, je bil v Buenos Airesu samo delen. Za opazovanje sončnega mrka so prišle v Argentino znanstvene odprave iz ZDA ter raznih evropskih držav, Sindikat trgovskega osebja je napovedal več stavk, 'ker 'delodajalci niso hoteli pristati na obnovitev kolektivna pogodbe v smislu nameščenskih zahtev. Državni tajnik za delo je odredil obvezno poravnavo spora. Argentinska pristanišča delajo normalno po novih delovnih pogojih kljub temu, da pristaniško delavstvo stavka še naprej. Stavca teh nameščencev j‘e dejansko brez Učinka, ker so pristaniško oblasti sprejele na delo nove skupina delavcev. Gospodarski krogi v Argentini, prav tako pa tudi v inozemstvu, odobravajo ukrepe Onganijeve vlade, ki je z odločno pestjo udarila v nezdrave razmere po argentinskih pristaniščih ter zlomila samovoljo, izkoriščanje ter izsiljevanje raznih sindikatov, vsled česar so bila argentinska pristanišča v svetu na glasu kot „umazana“ pristanišča. PORAVNAJTE NAROČNINO! Preosnova ptirtije za ®hranitev in utrditev diktature V Svobodni Sloveniji smo obširnejo poročali o sestanku petega plenarnega zasedanja Osrednjega odbora Zveze komunistov Slovenije, ki je bil v Ljubljani 30. septembra in 1. oktobra. Na tej seji je bilo med drugim sklenjeno, da je „kritika pomanjkljivosti v dosed, delu izvršnega odbora pokazala, da mora osrednji odbor s primernimi organizacijskimi ukrepi in kadrovskimi spremembami usposobiti svoje organe za nove naloge. Zato je tudi osrednji odbor sprejel predlog izvršnega odbora o imenovanju posebne komisije za reorganizacijo in razvoj ZKS“. V sklepih ie tudi poudarjeno, da se „osrednji odbor strinja in podpira namero izvršnega odbora, da osrednji odbor čimprej obravnava in sklepa o vseh tistih organizacijskih in 'kadrovskih vprašanjih, ki jih je treba rešiti, da bi Zvezo komunistov, žlaisti pa njene vodstvene organe usposobili za uresničevanje njenih idejnopolitičnih nalog“. Sklenjeno je bilo dalje, da bodo o vseh teh vprašanjih razpravljali na treh sejah. „Na eni od teh sej je treba obravnavati osnovna izhodišča za idejno politično delo Zveze komunistov in čimprej in čim jasneje opredeliti glavne in najaktualnejše naloge komunistov v Sloveniji, izhajajoč pri tem iz sedanjega položaja ter upoštevajoč značilnosti sedanje ekonomsko-politične strukture naše družbe.“ Za izvedbo teh sklepov je bila določena posebna komisija za reorganizacijo in razvoj Zveze komunistov Slovenije pod predsedstvom Franca Popita. Svoje predloge je predložila v odobritev šestemu plenarnemu zasedanju osrednjega odbora ZKS, M je bilo v Ljubljani dne 17. oktobra t. 1. Tudi na tej seji je v razpravo o sedanjem položaju kom. partije in o predlogih za njeno preosnovo, ki imajo namen doseči, da bi bila partija bolj privlačna za ljudi, zlasti za mladino, po. seglo več komunističnih funkcionarjev. Opozarjali so na vzroke za sedanje stanje- N. pr. Milena štiftar. Ni mogla -a-zumeti, kako je možno to, da „beremo in drug drugemu pripovedujemo, kako da komunistov ni čutiti“, čeprav je vsak „osmi aktivni prebivalec član ZKJ“ Druga skupina članstva kom. partije je po njenem mnenju „stopila ob stran“ zaradi gospodarskih težav. Največjo jezo povzročajo „konjunkturisti“, ki so se „iz aktivnega političnega življenja umaknili, kakor hitro so si ustvarili želen položaj“. Del. članstva „je povsem utihnil v besedi in dejanju zato, ker se jc- v preteklosti spoprijemal z raznimi nedemokratičnimi, nesocialističnimi, dostikrat moralno deformiranimi sredinami“. Po zatrjevanju govornice „je nemalokrat trpel posledice, čeprav se je bojeval za napredno, ker se ni mogel opreti na našo organizirano podporo“ Za govornico je ta ugotovitev „najbolj zaskrbljujoča“. Del „izkušenih sposobnih članov se je omejil le na forumsk.i delovanje“, kajti v partiji se je izobli-kola „partijska hierarhija, ki ni bila v sredi množic“. Omenja dalje „resnične in neresnične zgodbe o posameznih vodilnih ljudeh“. Na terenu „je čutiti gibanja, ki poskušajo neupravičeno diskreditirati vrednote posameznih ^judi, ki delujejo na vidnih mestih v slovenskem ali zveznem merilu“. Po njenem 1 m nein ju je treba „ugotoviti vir in storiti i vse, da bi postavili stvari na pravo mesto“, kajti „prek takih gibanj se ruši zaupanje ljudi v naš sistem in v vse nas, ki smo člani Zveze komunistov“. ; Temu so pa veliko krive „metode delo-! vanja najvišjih forumov, pogovori, se-1 stanki, konference, referati, proklama-i cije — ki so se kot vzorec nevarno raz-! širile po vseh partijskih forumih do ■ zadnje vaške organizacije“. Spričo takega postopanja „je izostalo življenje tam, kjer je vroče in mrzlo, kjer je polet, progres, pa tudi preklinjanje, jeza in razočaranje“. Priznava pa, da „velik ! del članstva kljub težavam“ še vztraja j in se bori za uresničitev kom. koncepta, j „toda vsi ti ljudje da so preobreme-i njeni z neštetimi zadolžitvami“ in so zato „prisiljeni, da improvizirajo“. Govornica v tem vidi tudi vzrok „zakaj se je toliko žensk umaknilo iz partijskega oz. političnega dela“, ker so jim nalagali „funkcijo na funkcijo“ in so se znašle pred odločitvijo „ali zanemariti dom in otroke ali ostati politični delavec“. j Leopold Krese je med drugim navajal, da bo v „Zvezi komunistov treba reformirati miselnost mnogih članov ZK“. Po njegovem mnenju je treba „zagotoviti maksimalno spoštovanje in upoštevanje individualne osebnosti, zlasti, kadar gre za razčiščevanje mišljenj, stališč itd. V Zvezi komunistov je treba ustvariti prakso, da nihče v Zvezi komunistov ne bo mogel več eno govoriti, drugo pa delati“. Priznaval je, da so „bile tudi v Zvezi komunistov sile, ki so blokirale napredek novih miselnih tokov in progresivnih sprememb“. Pomladitev in idejno poživitev vidi samo ne k „v demokratizaciji v sami ZK, temveč tudi v njeni večji odprtosti, da se bo lahko oplojevala z vedno novimi idejami, tudi idejami ljudi izven nje“. Po govornikovem mnenju koncept partije „v obdobju ilegalnega dela v novih razmerah ne ustreza več“. Vztrajanje pri takem konceptu „bi pomenilo izpostavljati organizacijo pritisku tistih, ki bi radi prišli na položaj, čeprav so jim ideali partije tuji“. Zato ponavlja svojo ; zahtevo, da mera biti partija „bolj široko odprta tistim, ki sprejemajo njen program“. V debato je posegel končno tudi Janko Smole, predsednik izvršnega svata SRS. Govoril js obširno o UDBI ter navajal „pomembne uspehe, ki jih je služba državne varnosti dosegla v času revolucije in v spopadu z razrednim sovražnikom v povojnem obdobju: po obračunu z ostanki okupatorjevih, belogardističnih, ustaških in četniških tolp, vo;nih zločincev ter raznih reakcionarnih elementov in kasneje s stalinistič- Slavenšeiaasa v šoli 3ia javsiem življenju V štsvi.ki Svobodne Slovenije z dne 10. novembra smo objavili skLpe Slavističnega društva- Slovenke na zaščito slovenščine. Na zborovanju Slavističnega društva 15- oktobra v Mariboru in 10. oktobra v Ljutomeru je p referat prof. Janko čar o aktualnosti ga obnavljamo POUK SLOVENŠČINE | Kadar razpravljamo o pomanjkljivi ku turi ustnega in pismenega izražanja, velikokrat s prstom pokažemo na šoio. Prav bi torej bilo, če se malco ustavimo in pogledamo, kaj se godi v šolali, zlasti csnovnih. Vzemimo področje prosvetno pedagoške službe v Mariboru- čeprav je tu dokaj omejen območje, nam bodo podatki, ki jih bomo dobili odprli pogled na širše obzorje- Na tem območju imamo 57 osnovnih šol, cd tega jih je v mestih skoraj četrtina (15), večina v Mariboru. Razmerje 14 je ugodno; mnogo je zavodov, ki imajo občutno višji cdstoteu podeželskih šol, to pa seveda takoj pomeni strokovno mnogo slabše zasedena mesta- t Na 57 šolah v Mariboru in širši okolici učijo slovenščino 104 učitelji, strukovno usposobljenih (predmetnih učiteljev in profesorjev) je samo 39 (37,5%), predmetnih učiteljev, profesorjev — ne-slav-ist-ov in absolventov oziroma študentov PA (Pedagoške akademije — op ur,) uči 15; 50 je učiteljev (43,1%). Zanimivo je, da se položaj slabša. Po letu I960 je ro n-pcpolnih podatkih preyze’o pouk slovenščine na t h šobah kar 13 učiteljev. Mnogo je šol, na katerih učijo učitelji vse od osvoboditve red sprejetjem navedenih sklepov imel •položaju slovenščine v javnosti. Zaradi v celoti. 1 dalje. In še nekaj „cvetk“: na neki šoli uči 17 ur slovenščin; upokojena predavateljica gospodinjskega pouka, nekje sa sprejeli študenta PA (obtičal je v ■drugem letniku), ima pa kar 31 ur, od trga 25 ur slovenščine; spet drugje so nastavili študenta, ki je na PA četrtič padel iz jezika. Dalje velja pomisliti, kaj vse morajo učitelji še učiti poleg slovenščine, v kakšnih razmerah poučujejo itd. Najpomembnejše pa je vsekakor vprašanje: kako učijo? če še enkrat podčrtamo, da ima le 37,5% učiteljev, ki učijo slovenščino, us’.rezno kvalifikacijo, potem je odgovor ra dlani. Strokovni svetovalci vedo povedati hude reči. Pravo razmerje med jezikovnim poukom, branjem, razčlenjevanjem, governimi vajami itd. najdejo le malokje. Le malokateri učitelj ve, kaj so pravzaprav prave govorne vaje: načrtno pregledovanje domačih ralog je zanemarjeno, zaradi pomanjkljivosti strokovne izobrazbe so korekture šolskih nalog polovičarske- Učitelji peresto obrezujejo učne načrte. Na neki osnovni šoli so v šestem razredu obdelali zloženi stavek pri zadnjih urah v šo’skem letu. Cornjih spoznanj seveda ne moremo ’”0?T>lóIiti. TuJi na kaki odmaknjeni okoliški šoli lahko poslušamo dober jezi- nimi silami je služba v preteklih desetih letih med drugim odkrila nad 200 tujih obveščevalcev in nai 400 agentov tujih obveščevalnih služb, več kot 60 teroristov iz vrst emigracije, razkrila nad 500 organiziranih ilegalnih kanalov na državni meji itd. Toda z razvojem in krepitvijo socialističnih odnosov, s sistemom samoupravljanja v gospodarstvu in družbenih službah, ko smo se začeli srečavati s silami, ki temelje na raznih oblikah državno-lastniškega mo-ncpolitičnega odnosa, na oblastniških težnjah, na ostankih mezdnih odnosov v miselnosti in praksi, so se mnoge oblike in metode dela, ki so bile učinkovito sredstvo v boju proti zunanjemu in notranjemu razrednemu sovražniku, izkazale za povsem neustrezne in tuje našemu družbenemu sistemu“. Zato Smole meni, da je prav zaradi gornjih ugotovitev izredno odgovorna naloga komunističnih oblastnikov, „da v bodočem sistemu organiziramo državno varnost tako, da bo njena organizacija učinkovita in neprimerno bolj kvalitetna kot v preteklosti v boju z ostanki razrednega sovražnika in s silami, ki skušajo ilegalno organizirano spodkopavati temelje naše socialistične ureditve“. Po Smoletu se s tem „razširja prostor, kjer bodo delovni ljudje, delovne skupnosti, občani in z njimi celoten pravosodni sistem aktivni nosilci borbe za okrepitev socialistične demokracije in humanizma, za razvoj socialističnega sistema samoupravljanja oziroma celotne ustavne ureditve“. Nasilja, ki jih je UDB izvajala, je Smole priznal z navajanjem, da so se pri UDBI „pomanjkljivosti in nepravilnosti kazale tudi pri vodenju kazenskega postopka; organi za notranje zadeve so pogosto opravljali poizvedovalna o-pravila, ne da bi čakali na zahtevo javnega tožilstva — čeprav smejo po zakonu opravljati to delo le v nujnih primerih“. Po Smoletu so tudi „dokaj široko uporabljali pooblastilo za pripor do tr;h dni, tako, da je bil osumljenec često priprt, kc še ni bilo zbrano dovolj dokazov o njegovi krivdi — zato ;e pogosto prišlo do podaljšanja pripora ali odreditve preiskovalnega zapora, kasneje pa je bilo treba kazenski postopek ustaviti“. Tudi so „organi za notranje zadeve pogosto odrekali zagovornikom pravico do intervencije v pripravljalnem postopku, priprtemu osumljencu niso omogočali razgovora z zagovornikom, zagovorniku pa niso priznavali pravice do vpogleda v kazenski spis itd. To je pripeljalo do prakse, da se je aktivnost zagovornika omejevala samo na dejavnost po vložitvi obtožnice“. V nadaljnjem je Smole govoril o nalogah v zvezi z reorganizacijo službe državne varnosti, pri čemer omenja vprašanja, ki se pojavljajo ali naj se „iz pristojnosti za notranje zadeve izločijo zadeve, ki sodijo v občo upravo, 1 kot so npr. zadeve državi j ans ta, društev, matičnih knjig, osebnih imen, prijavljanje stalnega bivališča, varstva pred požari ip.“ V zvezi z reorganizacijo službe državne varnosti je omenjal tudi zame- j njavo vodilnih kadrov v celotnem reso- j Slovenski izseljenec se je Jv tujini na splošno dolžan pridružiti bližnji slovenski izseljenski skupini, ako se ta zaveda svojih dolžnosti do domovine in jih spolnjuje. Pogoj je seveda, da (mu ta slovenska skupnost ni nevarna za njegovo vero in nravnost. Pridružiti se ji je dolžan predvsem zato, ker bo v večini primerov le z njeno pomočjo mogel spolnjevati svoje dolžnosti do slovenske domovine. Če se bo slovenske skupine izogibal, ker je slovenska, ne bo dolgo časa ostal dober Slovenec. Vsakdanja življenska skuškija tako uči. Če pa se bo nehal čutiti Slovenca, seveda ne bo spolnjeval dolžnosti do slovenske domovine. Slovenski izseljenci naj si torej ustanove dobre slovenske organizacije, tam, kjer jih še nimajo. Ustanovljene pa naj podpro, kolikor le morejo- Nikakor ni ideal biti osamljen v tujini. Prelat dr. Alojzij Odar, Večnost in čas, str. 244, 245 PROSLAVA 29. OKTOBRA IN DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE V CLEVELANDU Slovenci v Clevelandu so jo imeli v soboto, 29. oktobra, v Baragovem domu. Pripravili so jo: gospe Antonija Škra-bec, biv. upraviteljica Slovenske šole pri Sv. Vid*u in prof. Vida Oblak ter gg-Franček Kolarič in Fran Cerar. Po ameriški in slovenski narodni himni se je začel spored prvega dela slavnostne akademije. Obsegal je recitacije. Ga- Vida Oblak je podala Zormanovo Belo cesto, Marjanca Bajc v narodni noši Pogovor s ptičkom, gdč- Lidija Potočnik pesem Domovina, gdč. Martina Kolnik pesem Domotožje, Janez Tominc pesnitev Ddmov, gdč. Meta Vidmar dr- Rozmanovo pesmico Dom in Lojze šef simbolično Kunčičevo Pravljico b velikanu. Vsi so za lepo recitirane pesmi želi navdušeno odobravanje. Prvo točko v sporedu drugega dela sta imela harmonikarja Peter Celestin in Ivo Gorše. Najprej sta zaigrala Hej Slovenci, nato pa domorodno Ljubezen do domovine, nakar je povzel besedo slavnostni govornik g. dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Pred: govorom je najprej razglasil sklep in odlok Narodnega odbora za Slovenijo o proglasitvi 29. oktobra tudi za dan slovenske zastave, kar so vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem na znanje. Zatem je pa za uvod svojih razmišljanj prebral iz Spominskega zbornika Slovenije poročilo tedanjega tajnika Slovenskega narodnega sveta odnosno poročilo predsednika slovenske na- rodne vlade o položaju slovenskega naroda ob koncu prve svetovne vojne ip neposredno po njej v letu 1918. Na osnovi poročil obeh je nato pojasnjeval delovanje in odločitve dr- Antona Korošca v borbi slovenskega naroda za svobodo v Avstriji, nastanek države Slovencev, Hrvatov in Srbov in njeno združitev 3 Kraljevino Srbijo v Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za konec svojega govora je poudarjal naloge in dolžnosti, ki jih imajo v svobodi živeči slovenski politični emigranti do svoje domovine, ki ječi še vedno pod komunističnim totalitarističnim sistemom- Izvajanja predsednika NO za Slovenijo dr. Kreka so bila izredno lepa ter so jim vsi sledili z napeto pozornostjo ir. zanimanjem. Splošno mnenje o njegovem govoru na proslavi je bilo, kakor ga je tudi poudaril J. S. v Am. domovini: „Vsi smo vedeli, da ni govorilo samo srce, ampak tudi razum in velika skušnja.“ Slavnostno akademijo je zaključil septet, ki je pod vodstvom g. Martina Kolnika zapel tri slovenske narodne budnice „Slovenec sem“, „Domovina, mili kraj“ in „Lipa zelenela je“. Pesmi je z narodnim praznikom miselno povezoval g- Franček Kolarič. Ves spored slavnostne akademije je spretno vodil g. Janez Ovsenik, dvorano za proslavo slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave pa okrasil g- Lojze Bajc. ru notr. zadev. Dosedanje število članov UDBE se bo znižalo na okoli 60%. Na sestanku so člani osrednjega odbora izvolili naslednje svoje organe v prenovljeni partiji: Predsedstvo CK ZKS: (predsednik predsedstva Albert Jakopič, člani predsedstva: Viktor Avbelj, Tilka Blahi, Stane Dolanc, Vinko Hafner, Ivo Janžekovič, Vladimir Krivic, Franc Leskošek, Lev Modic, Milan Osredkar, Tine Remškar, Janko Rudolf, Janko Smole, Vida Tomšič, Janez Vipotnik, ki je bil kooptiran za člana Osrednjega odbora namesto Natlačenovega morilca Oznov-ca Vladimirja Kadunca, ki je ob odstranitvi Rankovića napravil samomor, Boris Ziherl in Marija Zupančič- Izvršni komite CK ZKS: tajnik izvršnega odbora Franc Popit. Člani izvrš- nega komiteja so: Rudi Bregar, Marko Bule, Miha Košak, Stane Kranjc, Tene Kropušek, Andrej Marinc, Franček Mirtič in Mitja Ribičič. Komisije osrednjega odbora ZKS so pa naslednje: komisija za organizacijo in razvoj ZKS: predsednik Stane Dolanc; komisija za družbeno-politične odnose in aktualne idejne in politične probleme: predsednik Franc Hočevar; komisija za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko: predsednik Vinko Hafner; komisija za družbenopolitična in idejna vprašanja prosvete, znanosti in kulture: predsednik Drago Seliger-; komisija za mednarodna ekonomska in politična vprašanja: predsednik Janko Smole in komisija za mednacionalne in medrepubliške odnose: predsednik Janez Hočevar. kovni pouk, čeprav ne hodi v razred predmetni predavatelj, ampak le učitelj. Teda to so že izjeme- Takšno je torej stanje v osnovni šoli, če ga pogledamo z najbolj kritične plati- Podobne težave srečujemo v strokovnem šolstvu. Vendar je treba takoj na začetku povedati, >;:a so te šole v centrih mnogo bo'je zasedene. Iz pogovora s slavisti, ki učijo na teh šolah, sem posnel tole: učni načrti za slovenščino so š: neurejeni. Tako imajo na GŠC odrasli le 2 uri, mlajši pa 3 ure slovenščine, to pa je odločno premalo. Odnos do mat r in seine ja na teh šolah prej hlađen kot prijazen. Poznamo celo take strokovne s"o'e, ki naravnost podirajo slavistovo delo. Slaviste prepričujejo, naj popuščajo- Na n:ki taki šoii predavatelji odkrito odvračajo dijake od gledališča! Predavatelji strokovnih oredme-tov slabo obvladajo slovenščino. So pa še druge težave. Terminologija posameznih strok še ni ursjena (nekatere šole pripravljajo predloge, p opravi; e in dopo’nitve k Tehniškemu slovarju). Na kvaliteto in uspešnost pouka materinščine na teh šolah vpliva tudi mešanost: ponekod je pr_cej dijakov iz sosednjih republik, po "katerih šolah imajo cele razrede „srbohrvatske“. Po na'ih strokovnih in poklicnih šolah še vedno straši mnenje: samo da zna stroko, jezik ni važen- To bi lahko rekli er’o ha račun Višjega administrativnega tečaja, v katerega program sploh niso sprejeli slovenščine. Mn"mik Svob. Slovenile za leto 1967 je v tisku Kot vsako leto bo tudi ta najbolj reprezentativna in po vsebini najbogatejša knjiga, kar jih izhaja v izseljenstvu-Zbornik bo vseboval 8 poglavij: 1. Nadaljevanje razprave: Boj slovenske manjčline v Krški škofiji na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini; 2. Dokumenti, razprave in pričevanja, 3. Nadaljevanje ankete o političnih ciljih slovenskega naroda; 4. Posebno poglavje, ki ga je sestavila izseljenska mladina; 5. Slovenstvu v čast; C. Naši gorniki; 7. Slovenski domovi svobodnih Slovencev v svetu; 8. Razgledi. Prednaročila in predplačila za novi Zbornik v Slovenski hiši, v vseh slovenskih domovih in ipri vseh stalnih poverjenikih Zbornika Sv. Slovenije. Prednaročilno ceno je možno plačati v dveh obrokih. 500 pesov takoj pri naročilu, ostanek pa ob prevzemu Zbornika. Celotno ceno bomo objavili v prihodnji številki. WVW.'AW.WiWjVWWWV gostov g. Albin Petelin pred igro s toplimi in prisrčnimi besedami spomnila dneva, ki je vsakemu Slovencu svet in vzvišen. Ker je bil iz istega vzroka — pomanjkanje datumov za prireditve —- določen za propagando zelo kratek čas — samo trije dnevi —, žal, dvorana društva Slovenska vas ni bila tako napolnjena, kakor običajno in kakor bi gostje to zaslužili. Nočem prejudicirati raznih notic, ki so bila v listu Svobodna Slovenija že zapisane ob igranju iste igre v Carapa-chayu. Hočem pa ob tej priliki povedat:, kaj se je dalo občutiti ob gostovanju v Slovenski vasi- Režiser je vložil v delo polnost napora in neizbežna posledica je bila, da je iz drame dihal polni Cankar svojega časa- Saj bi bilo prestavljati Cankarja v današnji čas skoraj na meji neumnosti- Baš ta polnost cankarjevstva jt dala svoj užitek vsem, ki pisatelja vsaj približno poznajo. G. Štefan Vrečič je v glavni in naslovni vlogi postavil tip, kot bi g.a bil sam Cankar vesel. Gdč. Mimi Mramor je v vlogi Ane naredila več kot je bilo v njenih močeh in Marta —• gdč. Rozka Klemenčič — je sekundirala njo in, še svojega brata Jakoba na način, ki mu je težko iskati primere- Dolinar — g- Ivana Žnidarja — je bila osebnost ipo Cankarju, dasi bi ss mora slikarskih in ljubezenskih strasti pri njem mogla meriti tudi po drugačnih .merilih- Peter Broš, katerega je igral g. France Senovršnik, je popolnoma odgovarjal- G. Janez Trš.an je v vlogi Dobnika daleč presegal fatalizem Takoba Rude.' Partnerja Alma in Koželj — gdč. Darinka Dragan in g. Jože Šenk — sta dovršeno odigrala malomeščanski zaljubljeni parček. G. Janez Gričar je bil v vlogi učitelja Justina naravnost davršen . in g. Franci Korošec, ki je Vsah teden ena KMEČKA HIŠA Josip Murn-Aleksandrov Prelepa •vaša hiša, oj, prelep je i rte s vaš dvor in lepa, miza mi, nad njo sto. Izidor. Alenčica, Alenčica, naj sveti Izidor varuje lepo hišo ti, varuje lepi dvor! Iz hrama ajda naj diši, naj očka ti živi, štej doto, ne preštej je ti tri dni in tri noči. Goriška m Primorska XII. zasedanje italijansko-jugoslo-vanske komisije se je pričelo v Rimu 24-oktobra. Dnevni red zasedanja komisije ni bil znan, vendar se zasedanja vedno sučejo okoli istih vprašanj: šole, dvojezični napisi, enakopravnost. Italijanski predsednik Saragat je obiskal Gorico 22. oktobra. Na sprejemu v goriškem gradu je opozoril Saragat t svojem govoru na obletnico zgodovinskih dogodkov iz prve svetovne vojne. Poudaril je podobno usodo borcev za j Gorico z onimi za Trento in Trst cer ' podčrtal nedotakljivost meje na Bren-• nerju. Sprejema v goričkem gradu so se j udeležili tudi župani slovenskih občin, pokrajinski svetovalec dr. Martin Kran-ner, ter gorički občinski svetovalci, izvoljeni na Slovenski listi dr. Avgust Sfiligoj, dr. Bratina in dr- Bratuž. Msgr. dr. Lojze Škerl, ki je bil nedavno imenovan za škofovega vikarja v tržaški škofiji, je 26. oktobra praznoval petindvajsetletnico mašniškega posvečenja. Jubilant je doma iz Sežane na Krasu, gimnazijo je doštudiral v goriškem Malem semenišču. Po maturi je po prizadevanju škofa dr. Fogarja odšel v Rim, kjer je bil sprejet v Germani-cum, študiral pa je na Gregoriani. Po vrnitvi v Trst je bil nekaj čas kancler na 'škofiji, nato ga je imenoval škof Santin za stolnega kanonika in profesorja Moralke v tržaškem bogoslovju. Poleg tega dela se dr- Škerl od vsega začetka udejstvuje pri delu za verski in narodni blagor svojih rojakov. Je član uredniškega odbora „Katoliškega glasa“ in „Mladike“ ter vodi verske ure tržaškega radia. Čestitkam ob srebrnomaš-niškemu jubileju se pridružuje tudi Svobodna Slovenija. predstavljal Košuto, ni zaostajal za njim. Delavska zaupnika gg. Jože Korošec in Lojze Dragan bi bila morda lahko za spoznanje bolj zahtevna. ■Čista resnica je, da del gledalcev igre ni razumel, ker je bila zanj pač pretežka. Toda nič manj resnice ni na tern, da so tisti — in. bili so večina —, ki so igro razumeli, z navdušenim ploskanjem zahtevali po končani igri igralce in potem še režiserja ponovno na oder. Kakor običajno sta se prijateljska odra po igri znašla na čajanki, kjer sklepov za nadaljnje sodelovanje ni manjkalo. Maks Jan Janez Jalen Trop Bsres Por Hribarjev Peter pa je postal nekam zamišljen- Kljub estremu mrazu bi bil najrajši zadel puško in odšel v gefre. Pa sedaj je, kar je- V kar se je dal vpreči, mora izpeljati do konca. Preveč bi se zameril ičudniku, Staretovemu šim-nu in domačim fantom, najbolj pa nevesti Francki: „Neredno bi ji res bilo, zaslužila pa .bi. Le kaj se vtika med naju z Jerco-“ Peter je jasno zaslutil, da ju hoče Francka prav na svoji evatbi spet zbližati. Da bi se prijateljici ne bili vsega pogovorili, o tem niti malo ni dvomil. Seveda- Prav Jerci na ljubo naj pusti stalen kruh in lov: „Nak! Nikoli.“ In sedaj naj še Koroščev Janez raznese, da misli že na svoj dem, ko mu še v sanjah kaj tako drznega nikoli ni hodilo na mar. Sicer pa — „Lepo bi bilo in nemogoče tudi ni.“ Pričel je računati. Tesati zna sam. če bi se mu posrečilo kupiti nekaj sežnjev sveta in če bi mu srenja dovolila posekati nekaj lesa: „Saj ni treba, da bi prav za Tkalčevo znašal gnezdo. Je še dokaj drugih brhkih dekličev v Bohinju.“ Peter in fantje so prispeli v krčmo. Sedli so okrog velike mize. češnjam so prav takrat peljali bale skozi Studor. Vsa vas jih je hitela gledat. Tkalčeva Jerca seveda tudi. Koroščev Janez bi bil rad razveselil nevestino prijateljico. Zaklical ji je s sani: „Jerca! Hribarjev Peter te prav lepo pozdravlja “ Ni se mu zahvalila. Zardela je, se obrnila in ddšla: „Seveda. Še norčeval bi se rad iz mene. če misli, da bom jaz tiščala za Petrom, se hudo moti.“ Tudi Jerco 20 1 25 V © n C e V est je minilo veselje biti družica na Franckini svatbi. Pa —■ Odreči ni več mogla. Bi ji prijateljica zlepa ne pozabila. Starešina Špan je imel prav, da je priganjal. Kar pohiteti so morali, da so pri Staretu še za dne znesili balo v zgornjico. Drug je zaklenil in. spravil ključe, kakor je bila že od nekdaj navada. Po večerji sta drug in ženin odšla na nevestin dom po žido in šopke. Zapreci nista bravala. Da pojdeta kar naravnost čez polje, ko drži sren in sveti luna, sta rekla. Pod Srednjo vasjo je Miha zavriskal. „INo,“ ga je dregnil ženin in koj utihnil. Spomnil se je, da se brat in Grmova Minca rad-a vidita. „Khav, khav, khav,“ se je v Praznici zateglo oglasil lisjak. Klical je lisico. Pod podkovanimi škornjicami pa je hreščal zmrzel sneg in mraz je rezal v ušesa- Od jezera se je razleglo zamolklo bobnenje: počil je led- Za Ribnico je tekel zajec- Bledo osvetljene gore so se pa fcar nekako sklonile nad stisnjene vasi, kakor bi jih hotele, kot skrbne matere nedorasle otroke, obvarovati mraza. Pri ičudniku sta se ženin in drug hitro ogrela. Peč je bila zakurjena, kakor bi gorela grmada, in namesto z mrzlim vinom jima je nevesta postregla z vročim čajem. Miha je pravkar razmišljal, kaj bi vsega povedal, da bi poživil zatikajoči se pogovor, ko je pri- hitel v hišo Jerpejček in v eni sapi povedal: „Fantje gredo, šimen, sedaj se pa pripravi.“ Edinega, šele napol odraslega nevestinega brata je na tihem skrbelo, da bi se morebiti ženin preslabo odrezal. Šimen pa je samozavestno segel v žep irhastih hlač in pocinglal z denarjem: „V hišo naj pridejo, da se pogovorimo.“ V veži so se oglasili trdi koraki. Odprla so se vrata in vstopili so Hribarjev Peter, Hubadov Matija in Srednikov Balant: „Dober večer!“ „Bog daj!“ so hkrati odzdravili čud-nikovi in Staretova dva. čudnifc je fante povabil k Inizi.. Matija in Balant sta sedla na klop, Peter pa je položil pred ženina popisan papir, „šimen! Tole pisanje smo ti prinesli.“ „Danes nekam slabo vidim. Posebno kaj takega, kar mi morebiti ni povsem po voiji. Se mi utegnejo še črke zmešati. Bo najbolj prav, če nam kar ti na glas prebereš-“ Šimen. se je narejeno zaskrbljeno popraskal za ušesom. „Ne boš nam ušel iz precepa, v katerega si sam silil.“ Peter si je popravil klobuk in stopil pod luč. Delal se je hudega, ustnice pa so se mu širile na smeh. Pričel je brati z glasom, kakor bi obtoževal ženina, da je razžalil najmanj pol sveta: „Najmlajšemu zemljaku v Zgornji dolini šimpu Staretu na znanje in v vednost, v preudarek in nadljnje ravnanje- Prelepa je slovenska zemlja, je Bohinj njen planinski cvet. Ob Starem 'kladVu vas je zrasla, ki lepše nima celi svet. Na vrhu klanca je vzcvetela nedolžna, mlada deklica. Da rož’ea ne bi ovenela, skrbela j’ fantov bratovšč’na. Njen oče modro gospodari, darov za hčer je dokaj zbral, še kravo ji je bil odredil in doto težko bo prid’jal. Preverjeni smo bali trdno, in tak je* šel po fari glas, da bale, dote in neveste deležna bo domača vas. Kljub budnemu očesu našem’ zadelo zlo nas je gorje. Iz Češnjice Staretov šimen premotil mlado je srce. Kesati zdaj se je prepozno, se spremeniti več ne da-Ne damo pa pravice svoje, navada stara naj velja. . V zlatu, srebru zdaj odtehtaj vso našo skrb za Frančka čast. Bog naj vaj’na pota vedi in da družin’ obilno rast. Zloženo in napisano na Starem kladivu pod Hudičevim mostom in barona Cojza gradom in v imenu vseh fužinar-skih fantov ženinu Šimnu Staretu v roke izročeno skozi Petra Hribarja, zapriseženega lovca, drugo predpustno soboto v letu hudega mraza in trdo za-mrzlega snega-“ Peter je razgrnjeno pismo položil na mizo predi ženina, ki se je čutil nenavadno počaščenega. Razvezal je mošnjo in položil na hìizo tri cekine: „Ste zadovoljni?“ Fantje so bili presenečeni. Petru je skoraj ušlo, da je preveč. Razžalil bi ženina in nevesto, najbolj pa Čudnika. Hitro se je domislil pravega odgovora: „Res je ideka, šimen. Pa takega zaklada, kakršnega si znal poiskati v naši vasi, ne odkupiš is kupi zlata.“ Peter in Šimen sta si triio segla v roke in si ps-vedala vse. Francka je nehote primerjala oba fanta. Oba sta ji bila všeč. Bila je uverjena, da ibi se ne omožila k Staretu v Češnjico, če bi bil Hribarjev Peter zemljak. Pa 'kaj, ko še kočar ni. Da bi takega fanta, ki kar v pesmico zna zložiti pismo, ne bi dobila njena prijateljica Jerca 'za moža: „Naka! Ne bosta dolgo trmoglavila-“ Pristopila je k ženinu: „šimen! še ti Petra reci, da mora priti zaplečevat. Meni Se nekaj upira-“ Staretov je začuden pogledal tovariša in mu požugal: „Peter! če mi to narediš. ■— Pravzaprav bi te moral vabiti na svatbo.“ Peter je moral za trdno obljubiti, da pride v ponedeljek pod noč v Češnjico. Fantje .so spili vsak kozarec vina in kmalu odšli. So se dobro zavedali, da se na tak dan domači ljudje marsikaj radi me sabo pogovore, kar druge prav nič ne briga. Kljub mrazu se je pri nekdanjem Starem kladivu pozno v noč razlegala na vasi pesem. Pa se je mraz unesel. V nedeljo popoldne je že sonce tajalo sneg. Traróm, trarómytatàa, trti, titi, titiii, bu bu buuu- Izpred Stareta v Češnjici so se od-trobenti- Za njimi se je odpeljali enajst sani vriskajočih svatov. Zilrveli so proti Srednji vasi, prevozili klanec pod. cerkvijo v korak, pognali skozi Studor in se ustavili pred Čudnikom pri Fužini. (Dalje prihodnjič) .Stran 4 «««MM»». SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Društvo Slovencev v Melbournu je imelo 3. septembra občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom T. Slavičem na ,čelu- V poročilu o občnem zboru p. Bazilij novemu odboru želi obilico uspehov, nato pa ugotavlja: „Nič se ne čudim, če se ta peščica naših javnih delavcev včasih sprašuje: Le čemu ss mučimo? Ali je vredno?... Tako malo je odziva s strani ljudstva, tako malo ljudi zna ceniti njih žrtve. Kaj nam društvo pomeni, bi spoznali šele takrat, ko bi zamrlo. Ne privoščil bi naši skupnosti tega prekasnega spoznanja, kakor ne bi privoščil veselja tistim, ki na to čakajo. Več sodelovanja s strani vseh dobro mislečih in dvig članstva bi bila nujnost“. Ali ni tudi marsikje drugje tako ? V Avstralski liberalni stranki za NSW se udejstvuje tudi Slovenec Milivoj Lajovic. Kot član emigrant, sveta te stranke je govoril o komunizmu in njegovi nevarnosti tudi za Avstralijo. Med drugim je navajal, da so v Avstraliji komunisti v parlamentu, na univerzah in na drugih mestih, 'kjer lahko izvajajo svoj pogubni Vpliv. OBVESTILA Petek, 18. novembra: Sestanek Slov. kat. akad. starešinstva ob 19.30 v Slovenski hiši. Predmet sestanka: poročilo komisije za slovenski srednješolski zavod in razprava o njem Osebnih vabil ne bo. Sobota, 19. novembra: XIV. kulturni večer SKA ob 19 pr! Rullrichu, Sarandi 41. Predovanje g. B-Finka o temi Svoboda Cerkve v komunistični državi. V Našem domu slavnostna večerja za člane Našega doma. V Slovenskem domu v Carapachayu ob 20 veseloigra „Ne kliči vraga“. Nedelja, 20. novembra: Žegnanje v Slovenski hiši. Ob 11.30 sv. maša za rajnega škofa dr. Rožmana. Nato kosilo. Začetek pop. sporeda ob 10 Razstava mladinske knjižnice v Slovenski hiši. V Našem domu v San Justu dopoldne po slovenski maši skupni sestanek Dekliškega krožka in Fantovskega odseka Našega doma. Istotam sestanek naraščaju ic. — Po sv. maši je v Našem domu tudi razgovor staršev glede počitniških dini narašča j nie v San Justu. Sobota, 26. novembra: V Našem domu velika družinsko-družabna prireditev. V Slov. hranilnici, Bme. Mitre 97, R. Mejia, 5. gospodarski večer. Predavanje ■g. M. Magistra o davčnih obveznostih. V Slovenski hiš!', sestanek Slo vensko krčanske demokracije, čitanje poroči'a predsednika dr. Mihe Kreka, predavanje g. Pavla Fajdige o komunizmu v Latinski Ameriki in razgovor o aktualnih vprašanjih. Na scirianek so vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji SKD in se ga lahko udeleže četudi ne bi prejeli posebnega vabila. Nedelja, 27. novembra: XIV. mladinski dan na Pristavi. Nedelja, 4. decembra: V Slomškovem domu otvoritev športnih igrišč popoldne. Vestnih SF2 Mladinska knjižnica. Ustanovila se je mladinska knjižnica- Knjige bodo razstavljene v nedeljo, 20. novembra, v Slovenski hiši- Brez dvoma je ta korak mladinskih organizacij velike važnosti za vso mia-1 dino. Kaj je namen 'knjižnice? Glavni j namen je izobraževati. Poleg tega pa so nam knjige lahko tudi v razvedrilo. In ! ravno zato, da 'bi pripomogla k čim več- ! jemu izobraževanju in poštenemu raz- j vedrilu se je ustanovila mladinska knjiž- j niča- Z branjem knjig si pridobimo ve-j liko splošne izobrazbe in razgledanosti. | Slovenci smo bili vedno vase zaprti in rismo poznali zunanjih razmer. Zato j smo toliko trpeli in, še sedaj trpimo. Se-1 danja mladina pa lahko to škodljivo ozkost laže zavrže in eden od pripomočkov je ravno knjiga. S knjigo se nam svet približa, da ga lahko bolje spoznamo in tako dobimo vpogled v najrazličnejše j smeri: seznanimo se z literaturo in pi-1 satelji, z zgodovino, z najrazličnejšimi t gibanji, ki se v svetu porajajo; pri branju romanov pa .spoznamo dobe in ljudi iz tistih časov. Vse to in še mnogo drugega lahko dcibimo v knjižnici. Zato mnogo berimo. Mladinske organizacije nam sedaj nudijo lepo priliko. Izposojujmo 'si knjige, pazimo nanje in jih vestno vračajmo,, da ne ho nihče pri-prajšan v svoji želji po večjem obzorju. Knjižnica brez bralcev nima razloga za obstoj in tudi knjige so tiskene za branje, ne -pa da sé praše v omarah. Kakor vsok, je tudi ta začetek, skromen, vendar začetek je. Stremljenje vsake knjižnice pa je čimvečja [popolnost in neprestano obnavljanj 3- Zato podprimo knjižnico kolikor moremo. Nekatere -ustanove so že brezplačno odstopile svoje knjige, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Mi jih pa berimo. Knjižnica nas pričakuje! Taborjenje. Kakor smo že objavili, ho letošnje počitnice1 taborjenje mladinskih organizacij v Miramaru. Datumi so sledeči: o,d; 28. jan. do 11. febr.: fantje od 14. do 28. januarja: dekleta od 28. do 11. februarja: fantje od 11. do 25- februarja: dekleta Zmogljivost šotorov bo za 20 oseb. Prijave sprejemata predsednik in predsednica dne 20. novembra na žegnanju na Ramón Falconu. POČITNIŠKI DOM v Cordobskih gorah ho za družine odprt od 12. januarja do konca februarja. Kdor si želi oddiha v gorskem zraku, naj ss javi priporočeno čim prej na na- slov: Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Cordoba. Družine naj javijo število in starost otrok ter če žele eno ali več sob. Neprijavljeni in ne vnaprej sprejeti pe bodo dobili prostora, pa. naj prinesejo s seboj še toliko priporočil. — Nadrobnejša pojasnila daje po dobroti Dušriopastirska pisarna. PO 8P6ETÜBM SVETU V Utrehtu je bilo konec avgusta evropsko plavalno prvenstvo. Rezultati so pokazali, da evropsko plavanje nezadržno napreduje. Postavljena sta bila dva svetovna rekorda, 11 evropskih in 98 državnih rekordov. Od 26 nastopajo čih držav le Luksemburžani niso postavili nobenega rekorda. iNajveč medalj je. osvojila SZ: 24 (12 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih), Vzh. Nemčija 15 (4, 6, 5), Anglija 7 (1. 3, 3) Nizozemska 5 (3, 1, 1). Jugoslavija je osvojila bronasto me'-daljo v vaterpolu, uvrstila se je za SZ in Vzh. Nemčijo- ■ Ostali reprezentanti pa se niso izkazali- Le Ljubljančan Vrbovšek se je uvrstil v finale. ©sefe® pomoč v gospodinjstvu, 8 ur ; dnevno, nujno iščem. Plačilo po do-; govoru. Naslov v upravi. i ! za Neefelj®, 2®. novembra o-b vsakem vremenu . ŽEGNANJE v SLOVENSKI HIŠI V nedeljo, 4. decembru bo v Slomškovem domu ©TVORITEV športnih igrišč; Vsi lepo v&hljenil ♦ ♦ Naš dom v San Justo v soboto 26. novembra ob 21. VELIKA DRUŽINSKO DRUŽABNA PRIREDITEV In ra orkester Planika - Edelweiss Okolje: taborjenje v Bariločah Vabi madina Janez Glinšek NE KLICI VRAGA Igra v treh dejanjih s predigro Na odru doma v Carapachay-u v soboto, dne 19. novembra ob 19 Vstopnice se bodo začele prodajati dve uri pred začetkom Rojaki, prihitite med nas. Pred in po igri bo deloval priznani gostinski obrat doma. 5. gospodarski večer Davčne obveznosti za zasebnike in manjša podjetja Predaval bo g- Milan Magister. Vabi SLOVENSKA HRANILNICA sobota 26. nov. ob 20 uri. Bartolom© Mitre 97 Ramos Mejia PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE 0 Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, cf. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 iNa telefonu tudi dopoldne (10—12) j ESLĐVENI« LIBRE Editor responsable: Milos Stara Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airaa T. E. 69-9503 Argentina CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEOPAGADO Concesión N’ 5775 Concesión N’ 3224 TARIFA REDUCIDA Beaiatro Nacional do la Propšodad Intelectual No. 910.387 Naročnina Svobodne Slovenije za lata 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri poti» ljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošijj*. nje z letalsko pošto, in 8 dolarjev aa pošiljanje z navadno pošto. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T- E- 35-8827 KNJIGE, PLOŠČE IN DIAPOZITIVE ' IZ SLOVENIJE 1J Simon Raj er | - Uruguay 743, 5. nadstr., pis. 506 ' 9—12 15—18 1 ! 14. MLADINSKI DAN 27. NOVEMBRA 1966 NA PRISTAVI Spored : © 9— tekmovanje v 10— sveta maša © kosilo © 15— dviganje zastav — pozdrav predsednika SFZ in predsednice SDO — delitev pokalov športnih dni — nastopi: naraščajnice, dekleta, fantje — začinja tekma odbojke za pokal BOŽO—TOMAŽ Na tej prireditvi sodeluje vsa slovenska mladina iz Buenos Airesa kBaaaaaaBaaaaaaBaBBaaBaaBaBaBaBeaBaaaaaaBaaBaBBaaaaBaaaaaaaBaBaaaaaBBaaaaaaaaaaBaBBaaaaBaaaBaaaBaaaaaBBaaiB a»atfliaiBai'iBiiaiaaM«iiii*ii9Z(BiitimtiiiacaiiBaaiiiaaiiainai*Binazaiiflaiiiaaaaaaaaa»iBiaza««BaBa»imti ; • • ČE BI RADI VARNO NALOŽILI SVOJE /PRIHRANKE, ALI DOBILI : ! UGODNO POSOJILO, OGLASITE SE V SLOVENSKI HRANILNICI, J BME. MITRE 97 — RAMOS MEJIA — T. E. 65S-6574 .- URADNE * a : URE OB SOBOTAH OD 16—20 IN OB TORKIH OD 18—20. . i JUGOSLOVANSKO SOKOLSTVO — OSREDNJI ODBOR ZA OBNOVO „SOKOLSKI ZBORNIK 1863-1963“ je izšel. Napisali so ga znani sokolski delavci in pisatelji. To pomembno knjigo lahko sedaj naroči vsakdo, ki se hoče seznaniti z delom, slavo in trpljenjem jugoslovanskega in vseslovanskega sokolstva. Knjiga je izdana za stoletnico jugoslovanskega sokolstva, je lepo vezana ter ima plastificiran ovitek v barvah. Obsega 350 strani in ima nad' 90 zgodovinskih slik. Naročila pošiljati na naslov: Franjo Holy, Julian Alvarez 2565, Buenos Aires, Argentina Stane $ 960-— NAŠ I MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT Leto III. Štev. 23 NAJLEPŠE DARILO Štefka ima nie koliko dela, Seveda: mama bo kmalu godovala, pa bi tudi Štefka sama rada razveselila mamo na ta dan. Tako rise sedaj listek, na katerem bo napisala svoj „duhovni šopek“ mami. Pripravlja tudi^ neko daril/, in še cela neko pesem &s uči, da jo bo povedala mami na dan njenega godu. Kajpak —• vse dela na skrivaj, da mama ja ne bi kaj opazila. pa —. te kaj naj uide maminim, skrbnim očem! Mama ve vse, kar pri* pravijo. Štefka in je tega tudi vesela. Prav nič pa nz vesela Štefke zaradi druge reči. No, kaj pa je? To-le: zadnje dni se je Štefka pdo polenila. Domače delo ji prav nič ne diši. Nerada ss ga loti, kakor da je čisto odveč. Ko ji ?e pa zadnjic mama naročila,, naj pomije in obriše posodo — da ste jo videli! Začela,. je tar godrnjati in nekaj brundati sama s seboj. „Ampak, Štefka, kai pa ti jo?“ je m,ama presenećena. „Ko bi vi vedeli, koliko imam dela...“ In Štefka bi bila skoraj izdala svojo ..skrivnost“. „Najprej je dolžnost, potem pa drugo!“ je mama čisto kratka. Zvečer je pa še ata. kateremu je Štefka že prej razkrila svojo ..skrivnost“, dopolnil mamin nauk: „Veš. punčka, to je tako. Lepo in prav je, da se boš spomnila mame na njen god. Mama bo vesela,, „duhovnega šopka“, darila in pesmice. A najbolj jo boš razveselila s tem, da boš pridna, jo rada ubogala in ji pomagala, pri delu. To bo mami najljubše darilo!" „Da, res je tako!“ bo< rekel vsakdo, ki ima svojo mamo v resnici rad! Mirko Kunčič: NAGAJIVKA Zapihljal veter je čez polje, nasmehljal se je dobre volje: ,jKogar 'jaz za lase zagrabim, ga na ples burkasti povabim. In vrtim ■z njim sie — hipla. hopla —, da kad koj sva oba zasopla. Koga pa veter bojeviti za lase m. more več zgrabiti? Hi hi hi, . deda Drobnogleda: zdavnaj že plešast je seveda.. . Ksavsr Meško: Jggedfea o lilijah (Nadaljevanje) Z milim, preblagim pogledom je zrla Devica z zlatega oltarja nanj. Bilo mu je, kakor da mu prijazno odkimava z blagim, deviškim forazom. Potolažen je vstal- In kamor je jezdil, •kedar je hodil, povsod se je oziral odslej potolažen v nebo in mislil z gorečo ljubeznijo na nebeško Kraljico in jo pozdravljal pobožno, otroško vdano: „Ave, Marija!“ Prigodilo pa se je nekoč, da je napa-:c',;l gr£l,d, kjer je živel ta vitez trde glave pri svojem oženjenem bratu, sosedni vitez, ropar in razbojnik, z veliko čelo svojih divjih vojščakov. Hrabro so se branili prebivalci gradu; zlasti je kosil med napadalci s svojim mečem vitez trde glave — prav kakor kosi v ranem jutru na rosnem travniku kr-eip-ek in zdrav kmetski fant. In v divjem bojnem metežu je venomer pozdravljal priproš-njico in pomočnico poštenih vitezov: „Ave, Marija... Ave, Marija... Ave, Marija...“ Kakor mogočni bojni klic se je glasila glasna, pobožna njegova molitev. Že se je zasekal kakor ostra, neusmiljeno predirajoča zagozda v sredino sovražnikov. Kar ti z vso silo, vsi besni pritisnejo nanj. Sam vitez-ropar se zažene z divjim srd cm na težko stiskanega, ža upehanega junaka in mu zada z mečem smrtno rano v vrat- Oblit s toplo, rdečo krvjo vitez omahne, pogleda še enkrat kakor za pozdrav v nebo, pozdravi še enkrat vdano in ljubeče nebeško Gospo: „Ave, Marija!“ ■— pa izdihne svojo pobožno dušo. Smrt gospodarjevega brata, od vseh spoštovanega in ljubljenega viteza, na -novo vzpodbude in razvname grajske bojevnike. S podvojeno silo in srditostjo planejo na sovražnike. Po divjem boju moža z možem jih zapode v beg. Mrtvega viteza pokopljejo na grajskem pokopališču — tik ob kapelici Matere božje. (Konec prihodnjič) PISAN DROBIŽ Besedna uganka Glavnik še s sabo vedno nosi, a ne da česal bi glavo si. Ostre ostroge imajo noge, pa ni huzar-Kdo je mar? Za črko gre! Glej, zgodovinska sem oseba, v molitvi sveti me dobiš, če glas pa zadnji izpustiš, ključavničarju me je treba. Uganka brez besed Namesto črtic vstavi črke, da dobiš besede. Če si izbral pravilne, boš bral vodoravno in navpično enako. Besede pa pomenijo: -----------.se rabi pri neki -----------pijača -----------prvi človek —, _ ------kralj Slovanov Rešitev ugank v prihodnji številki- BESEDA MATERINA Kakor vsi slovenski velmožje, je tudi Valentin Vodnik (1758—1819), prvi slovenski pesnik, posebno ljubil slovenski jezik. Poudaril je njegovo važnost za vse • ostalo učenje, ko je zapisal : „Zato je treba začeti vse nauke s tisto besedo, katero nas je mali učila. To je prva stopnja k vsem višjim učenostim.“ Rešene uganke iz 22. številke Besedne uganke: Sir — ris. Pismo-— Slovenska zastava. — Zamenjalnica: Riba — šiba.