Št. 96. , V Gorici, v torftk cine 2. dccombra 1902. Letnik IV, Irilmi oh I I. mm |.....11•!»11111c /.:i iiH'slo Icr ni, :;. uri |ii)|hi|i|iii- /.a. iliv.i'lti. Akii |i:ulcii;il;t (Incv.i pniznik i/i'li-il;in pivjub (i. /,vihVi\ Slime |»o |)ošl.i pn'jcm.-in :i.li v (.iurici ii,i iluin |,ošilj;iii rdoN'lno S l\.. pollelno \ K. iii (VlrllH.ii«> - K. l'roiJ:ij;i si- v (iorici v 1 <»i>;tk;i111;ih Sc || \\-;i r/ v ' -Iskili iilic;ili in .1 e I- Icr.si I/ v Nunskili ulirali p.» S vin. (Zju trail je izrtanjY.) • - I'redni^tvu in upraviiištvo sc nahajata v «Narodni tiskarni». Mlica Vctturini li. «tt. 9. iJopise j<* liusloviti na uredin^tvo, oglasp in naro«!niiio pa na upravni-Hvo «Gorieo. OpUsi sf računijo po potit- vrstah in sicor ako sr- tiskajo 1-krat po \t vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako s»- vočkrat tiskajo. ra«Ju- iiijo sc po pogoilbi. Izdnjatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" iodgov. J. Marušič). PotiijčBvanje jDžnifa Slovan Mrj torn ko sc v držnvritMn zboru bijo neproslano I. ij zy. rešitev jezikovnotja vprnSanja na Oi^kcm in Moravskem, «*r gre za to, da st» v mejah avstrijskih za- konov pribori najprimitivnejša pravica .s e v e r n i m Siovanom, njišim bratorn C'.ehoin, pravica rabe maternega j e z i k a na vseh postojunkah javnega življenja v njih domovini, kakoršno pra- vic-o uživajo skoro vsi drugi kullurni na- rodi na svojih rodnih tleh, se prav do- sledno in proračunjcno vrši polujčevanje slovanskega juga v inonarhiji. Glede neuspešnosti pogajanj v češ- kem jezikovnem vprašanju so se izrazili ostro že vfii pošteni listi, in tudi mi smo povcdali že svoje mnenje. Danes pa naj temu še dodamo sledeče : k o m e d i j a, ki še vr.ši v zadevi rešitve češkega jezi- kovnega vprašanja od strani naših poli- tičnih nasprotnikov, v zvezi s komedijo, katero uganjajo naši nasprotniki na av- etrijskem jugu, sporninja prav živo na taktiko tatov, ki motijo na enem koncu trga ljudi z raznimi burkarni. da morejo tern uspcšneje krasti na — drugern koncu. In res, družba političnih d o 1- goprstnikov prav pridno vrii svoj posel na avstrijskem jugu ter krepko iz- korišča ugodni hip, ki si ga prireja s hrupom na — severu. Oči avstrijske jav- nosti so obrnjene na sever; okoli „češ- kega vpražanja*' se suče skoro vsa poli- tična pozornost merodajnih krogov ; mej tem pa ti „merodajni krogi'' popolnoma pozabljajo stvaui, ki se dogajajo v domo- , vini Jugoslovanov, ki niso nič manj važne j za obstanek Avstrije, kot one na severu. I Položaj, ki se vsled zamotanih no- ! tranjepolitičnih raztner v državi ustvarja | na našem jugu, daje innogo misliti in so j nanj že opetovano in resno opozarjali i avstrijske ,.merodajne kroge1' nurodni bonf.elji našega s'ovanskega juga. AU kakor ironijo čujejo vedno jeden in isti odgovor: „najprej zadovoljimo Oehe, i potem pndüte na vrsto tudi Vikl. | Ali prav tisti krogi ne storijo naj- \ manjega koraka, da bi zadovoljili Gehe, da j bi potem „na vrsto" prišli mi; marveč ča- j kati morajo Čehi in čakati moramü na- | ravno potem tudi mi. Ali mej tem čaka- njom prav živahno dela nasprotna poli- tična propaganda, da bi potujöila nasjug. ; Naravnost vznemirljive so vesti, ki : jih čitamo v brvatskih listih o tej propa- gandi v Hrvatski in Dalmaciji, katora je postala v poiitičnem pogledu druga ! C e š k a, in to v očigled i t a I i j a n s k i i in še bolj n e m š k i irredenti. V Hrvatski in Slavoniji je zavzela nemščina oholo prepotentno stališče, kar j je dovedlo zlasti v Slavoniji nekatere ! hrvatske rodoljube do odločne proti- obrarnbe s tem, da so ustanovili v Osjeku hrvatski dnevnik „Narodna Obrana'4. Vse javno in družinsko življenje je tu okuženo po nemštvu, v hrvatski zvenečih društvih se nahaja več nemških nego hrvatskih listov, in nemški hujskajoči časopisi pri- hajajo celo v rodbine takih mož, ki se odlikujejo v hrvatski narodni borbi. Po pravici poudarjajo prvi hrvatski listi, da, ako se hrvatski narod kmalu ne zave svojega narodnega ponosa, bod<3 prepozen vsak boj proti vse poplavljajočemu »em- štvu. Znane so tužnje italijanke irredonte v üalmaciji; znano je prizadevanje ita- lijanskih političnih krogov za pnklopljenje te dežele k Italiji; vse to so narn pojas- nili zlasti dogodki zadnjih časov, ki so priču r e s n i 0 n e n e v a r n o s t i, katera prcti h r v a t H k i Dalmaciji s poLuj- č''VMnj(jm. To neyarnost jo prav živo naslikal odličen dalmatinski Hrvat v zagreb.škem „Obzoru", ki pravi mej drugim: ..Govorilo se je, da h prihodom no- vega narnestnika se izvršijo korenite spremembe ne samo v osebah, marvee tudi v zisternu. Listi so poročali, da od- stopijo vsi glavni uradniki pri deželni upravi ter da se nadomes'e z Dalmatinci Hrvati. Od ntarega namestništva sta zares odstopila dol.u'oletni namestnik David in podnamostnik dosluženi Pavič, a imeli bi odstopiti tudi mnogi, mnogi drngi .... toda o obljubljeni spremembi osobja in zistema ni ne duha ne slnha Na čelu cele DalrriHcije stoji baron Handl — prist^n Nemoc Na čelu sodstva je Gert- scher — Nemec ; na čelu (inane Ho- čevar — ponemčen Slovenec, na čelu šolstva Zavadlal, Slovenec, ki pa je nemški pionir (V Ur.); na čelu post in brzojavov Patt ay — zopet Nemec. In tako sestavljajo vso oblast v Dalmaciji ljudje. katerih nijeden se ni rodil v Dal- maciji in katerih nijeden (?) ne čuti z narodom V deželnem zboru je namestnik na- stopil s samimi obljubami za gospodarski preporod Dalmacije; ta ,.preporod'' se zar^s kaže. ali le v prilog tujcem, N e rn c e m. Baron Handel je odsvptoval Hrvatom pečati se & politiko, dopušča pa, da delajo najživahnejšo politično , propagando Nemci in Italijani na škodo i hrvatskemu nsrodu. i J In tako je baron Handel v Dal- • maciji vpeljal isto politiko, katero je v ; tej deželi od nokdaj vodiia Avstrija: d i- j vide et impera. Na jedni strani vse ' obljubiti, a na drugi nicesar izpolniti. Pred njegovimi očmi pobija zadrska fa- j kinaža na javni cesti odlične Hrvate in ' ( pred njegovimi očmi razvija nernska i politična propaganda najživahnejšo de- ! lavnost. : Naj-!abäe pa je v jezikovnern po- ; gledu. Nem'cina se šopiri po uradih. j Sodnijam se nalaga, da sestavljajo sta- | tistična izvestja v nemškem jeziku. Našel se je sodnik, ki je skupaj s svojimi pristavi odbil zahtevo po izveščanju v ; nemškem jeziku. Ali kaj se je zgodilo? Pristavi so dobili ukor, a sodniku se je zagrozilo z ostro kaznijo. V sodnjisko službo jemljö najrajše ljudi, ki so zmožni ! nemškega jezika, osobito ako so rojeni | Nemci ltd itd. ild.u Pri takih odnošajih si nikdo ne more misliti druzega, nego da hočejo { slovanski jug na vrat na nos potujčiti, J germanizovati, in da na tern delujejo celo činitelji, od katerih bi v državnem intero.su smeli pričakovati nepristranost; to je značilno nad vse. „Najprej uredimo jezikovno vpra- šanje za Clehe, potem pridete na vrsto Jugoslovani." Ali niso take besede modrih držav- nikov skeleča ironija, — vrelo olje na naše pekoče narodne rane? Oni, katerim je dana v roke oblast in rnoč, urediti čim prej češko je- zikovno vprašanje, zavlačujejo nje- govo rešitev; a mej tern se uprav pred njihovimi očmi izvrsuje gennanizauija južnih Slovanov na vseh koncih in krajih. Ali naj nas pri vsem tem ne naudaja slutnja, kakor da se to oviranje v re- šitvi jezikovn^ga vprašanja tako severnih, kakor jnžnih Slovanov vr.ši v nekaki tajni zvezi onih elomfntov, ki bi radi, da bi ta vprašanjn dozorela v tak Atadij, da bi njihova re^itev sploh postala ne- mogoca? Intorpolacija. Tržaški list „Edinost" je prinesel te dni naslopno vest ! „Poznano je, da se je v bivši po- godbi med Avstro-Ogrsko in Italijo na- ha;ala tajna določoa, s katero se je av- strijska vlada obvezala, da bo v pri- morskih pokra.jinah povspesevala nad- vladje italijan.ske manjšine nad slovansko večir.o. Sedaj nam javljajo z Dunaia, da se z novo pogodbo obnovi tudi ta ob- veza. Mi mislimo, da v tem času, ko se diplomacija in državniki pripravljajo, da zan^marijo na»e interese, ki so v pogoj našemu obstankn, moramo mi vsi na krov v svojo obrambo."' Da-si ?e ta vest na prvi mah zdi neverjetna. vendar je kakor da jo vse- stransko potrjuje protislovan^ka vladina politika vseh teh zadnjih let. vodjena v južnih d^želah monarhre. a ^e bolj jo potrjuje svobodno in drzno rovarenje italijanske irredente, ki je že doseglo svoj višek. Ali. ako je ta vest resnična. potem pomenja ona največo državno nemoral- nost, pomenja izdajstvo in izzivanje Hrvatnv in Slovencev ob Adriji, pomenja k Bogu kričečo nepravico in izigravanje ugleda monarhije !! Vsakako pa ogorčeni Hrvatje in Slovenci na oba'ih Adrijanskega morja morajo priti na čisto tudi s tem vpra- šanjem ter morajo čuti vladino besedo. Seveda bo vladina bes^da imela zanje le toliko vredno^ti, v kolikor jo bodo javni čini podkrepljali. Kajti. zanikati v parlamentu, da tajna določba z Italijo ne j obstoji, a nadaljevati v južnih deželah \ dosedanjo protihrvatsko politiko, bilo bi le v popolno potrdilo vesti v ,.Ediaosti.*' Vsakako smo mi dolžni vprašati njegovo prevzvišenost gospoda ministra- predsednika kakor upravitelja minister- stva za notranje stvari: IV Je-li resnična navedena vest tržaške ,,Edinosti'' o tajni določbi z Ita- lijo na škodo Hrvatov in Slovencev na obalih Adrijanskega morja? 2). Ako ni resnična, kako vaša prevzvišenost opravičuje vso dosedanjo vladno politiko v južnih deželah monar- hije, naperjeno proti Hrvatom in Slo- vencem, ter je-li voljna to politiko v bodoče strogo uravnavati po načelih pravice in ravnopravnosti ? Politiöni pregled. Politlčni položaji. Konferenca nemško-čeških poslancev, ki se je imela vrš ti v petek v zadevi nemško-čeških pogajanj, se je preložila na današnji dan, ker je dr. Bärnreither obolel, in pa tudi zaradi tega, ker so bili poklicani nekateri nemški poslanci v Most, da so tarn pričali v znani Wolf - dr.- Schalkovi pravdi. Danes se najbrže do- tični načrti odobre ter predložijo nemški skupščini v posvetovanje. 0 vsebini teh načrtov ni javnosti znanega še nič, pač pa je skoraj gotovo, da se bodo Čehi o tem načrtu, ko se j jiin bode izročil, posvetovali. Kakor snio zadnjic omenili, ni dosti upanja, da bi prišlo do sprave med Čehi in Nemci, ! posebno ako bi Nemci vztrajali pri svoji j zahtevi po državnem nemäkem jeziku. Ravno tako tudi ni verjetno, da bi se Čehi udali nemški zahtevi po razdolitvi ] Češke v jezikovna okrozja in okraje. Gotovo pa je. da sp vlada na vso moč trudi, da bi napravila med Nemci in (-ehi kak modus vivendi, ki bi omogocil redno dHovanje državnega zbora. Posebno se trudi minister dr. Kezek, da bi Čehe pridobil v ta narnen. Ztto potuje vsako toliko časa v Prago in imu tarn posve- tovan.ja z odličnimi čeSkirni politiki. Do danes so razgovori med minister«kiuu predsednikom dr. Kürber-jem in voditelji českih strank še vedno pretrgani, in je torej minister dr. Hezfk, ki posreduje med vlado in Cehi. Po sedanjih di.spo- zicijah ostane državni zbor skupaj do 19. decembra in se bode bavil zgolj z re- ševanjem nujnih predlosov. katerih je dosedaj kakih 07. Ako bi se do tedaj med Čehi in Nemci ne dosegla sprava, potem bi se državnozborsko zasedanje za kratek čas odgodilo, da bi potem vlada potom if 14. uve'jpvila najpotrebniäe zakonske načrte, v prvi vrsti oni glede prnračunskega provizorja. Avstrija in trgovinske pogodbe. Poluradna ..Wiener Allg. Zeitung"4 je priobčila te dni iz r'obro poučenega vira neke zanimivosti glede trgovinskih pogorieb med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Ta list piše, da bi Nemčija takoj odpo- vodala Avstriji Hosedanjo trgovinsko po- godbo. ako bi bil v nemskera parlamentu vzprpjet carinski tarif; in tako bi bila Avstrija prisiljena sklepati z Nemčijo novo trgovinsko pogodbo. Po postavi od I. 1899 pa Avstrija ne sme sklepati z drugimi državami toliko časa novih po- godb. dokler nisti Avstrija in Ogerska sklenili in vzprejeli novega avtonomnega carinskega tarifa. Oni vir, iz katerega dobiva to pomčilo ..Wiener Allg. Zeitung", pravi. da bode Nemčija tudi zaradi tega koj odpovedala dosedanjo pogodbo. kojo vzprejme nemški parlarnent, ker bi se nemški kancelar Biilow nikaker ne mo- gel ustavljati pritisku konservalivcev in agrarcev. Zato pa je za Avstrijo neob- hodno potrebno. da se dogovori prej ko prej brez odlašanja z Ogersko glede av- tonomnega carinskega tarifa. V slučaju, da bi Nemčija odpovedala svoje dosedanje trgovinske pogodbe, povauiia bi posa- mezne države, da sklenejo ž njo nove pogodbe. Ako bi pa Avstro-Ogerska do tedaj ne imela svojega avtonomnega carinskega tarifa, našlo bi jo tako vabilo nepriprav- ljeno in z zvezanimi rokami. Potem ta- kem bi Avstro-Ogerska ne le samo ne bila v stanu sklepati nove trgovinske pogodbe, marvec stala bi v očigled nje- nim sedanjim zmernim tarifom brez vsake obrambe nasproti novim visokim nem- škim carinskim tarifom. Kar se pa tice vinske klavzule, pravi „Wiener All. Zei- tung'1, da se ista s 1. januvarijem 1903 nikakor ne bode mogla odstraniti, če tudi je to ogerski ministerski predsednik pi, Szell obljubil. Szell je namroč to ob- ljubil, ko je mislil, da se bo do L jann- varija 1903 dognal avstro-ogerski avto- nomni carinski tarif, kajti le v tem slu- čaju bi se bila mogla vinska klaviula odstraniti. Zdaj pa je skoraj gotovo, da se pogodba z Italijo podaljša za jodno leto, in do tedaj ostane v veljavi tudi vinska klavzula. Razmerje mej Italijo In Avstrijo. Vsi veliki listi imajo v Rimu svoje stalne dopisnike. Ti dopisniki so navadno člani poslaništev; zato pa moramo tudi pokladati neko važnost na izjave teh do- pisnikov, ki so, če ne že morda poslaniki sami, pa vsaj v dotiki ali zvezi s posla- niki, ki dobro vedo, kaj se godi v visokih politicnih krogih. Takega rimskega dopis- nika ima tudi angleški list „Times'*, ki izhaja v Londonu. Ta dopisnik pravi, da so se odno^aji med Avstrijo in Italijo zelo ohladili. Nastop avstrijskih oblastij proti (?!) „regnicolom" in proti njih ča- j sopisom (?!) dozdeva se kakor dobro premišljen, da mora ltalija najti novih pritožh. (!) Na Tirolskem, v Dalmaciji in ! v Istri so ltalijanom nasprotni Nemci in | Hrvatje. V Albaniji ne zaupa Avstrija Italiji. Ti odnošaji so nastali, ker je šel laäki kralj v Petrograd. Avstrijski listi bi ! morali vedeti, da dokler cesar Franc Josip ne pojde v Kvirinal v Rim, laäkemu kralju ne bo mogoee na Dunaj.Na Dunaju so se jezili, ker laški kralj ni prise! na dunajski dvor, v Italiji so se pa veselili nad to jezo v dunajsKih krogih. Proti tern izvajanjem je zasumelo v avstrijskih oficijozih in v svojem oli- cijoznem tonu so povedali ?ladni listi prav to, kar mi vedno poudarjamo, da je Avptrija tesno zvezana v velikem pri- jateljstvu z Italijo, da Avstrija vedno \z- kazuje Italiji največje prijateljstvo in da so taka porocila v listih le izmišljotine, ki imajo namen privesti obe državi do mejsebojnega nesporazumlj.^nja. — Hvala Bogu, da 9I11O slišali enkrat rosnieno tr- ditev tudi tarn, kjer je nismo pričakovali. Sedaj mora biti pae jasno vsakomur, da se goili primorskim. Slovanom tako, da niso deležni nikakih pravic, edino le vsled — prevplikega prijateljstva Avstrije do Italije. Da bi vsaj enkrat pronehalo to prijateljstvo in da bi se vladalo tako, kakor zahtevj^. ljudstvo in — državna korist! Zakonski nacrt glede termlnske kupčlje z žltom. Odsek gospodske zbornice, ki je bil voljen za posvetovanje o zakonu zastran odprave terminske kupčije, je imel v soboto sejo in je sklenil nasvetovati, naj ostane gospodska zbornica pri prvotnem 9vojem sklepu. Trgovinska pogodba z Italijo. Bivši laški minster za zunanje posle Cappelli, ki je sedaj predsednik kmetijske družbe, je rekel, da bo Italiji, ako jej Avstrija dne 31. dec. 1902 odpove se- danjo trgovinsko pogodbo, zahtevala od Avstrije sledeče: poviäanje carine od vsakega konja od 40 lir na 100 lir in carino na avstro-ogerski les. Sedanja vinska klavzula, je rekel Cappelli, daje Italiji vsako leto 9 milijonov lir dobička. V Italijo pride vsako letQt 40.000 konj in od teh jih je samo iz Avstro-Ogerske 37 tisoč. Nemški državnl zbor. V nemškem državnem zboru so za- Ce\e postajati razmere slične onim v našem državnem zboru na Dunaju. — Obstrukcija bode uganjala, kakor se vidi, tudi v nemškem državnern zboru svoje burke. Nfmška vlada je pridobila za se konservativce in agrarce s tern, da je vzprejela povišanje uvozne carine na ječmen in kmetijske stroje za graščake in veleposestnike. S pomocjo konser- valivcev, agrarcev in drugih vladnih strank pa hoče, četudi z nasiljem udusiti obstrukcijo, s katero menijo socijalni de- mokraije, če ne popolnoma prepreč ti, pa vsaj za mnogo ča^a zavleči vzprejem no- vih carinskin tanfov, ki bi bili po njih mnenju na veliko kvar delavcem in sploh onim, ki si morajo vsakdanji živež ku- povuti. Ti novi earinski tarifi, katere predlaga vlada, sestoje iz 938 točk. Ako bi torej državni zbor o vsaki teh took hotel posebe razpravljati, dana bi bila socijalnim dömukratom prilika, da bi z dolgimi govori in z drugimi obstru- cijskimi sredstvi zavlekli konec debate na Bog ve koliko <5asa Ker se pa nemški vladi mudi, da bi bUi ti novi earinski tarifi vzprejeti prej ko prej, hotela je obstrukcijo udušiti z nasiljem. Proti vsem določilom opravilnikom dogovorila se je vlada z večino, da se glede novih ca- rinskih tarifov opusti podrobna razprava ter da se bo o vseh 938 točkah hkratu giasovalo. To se je imelo zgoditi v petek; aii socijalni demokratje so začeli v državnem zboru tako razsajati in raz- bijati ter okolo sebe mahati, da je moral predsednik sejo zakljuuiti. Glede znižanja vojašklh stroikov v Italiji. Socijalisti v Italiji so izdali poseben načrt, po katerem naj bi se znižalj stroški za italijansko vojaštvo, ne da bi se zmanj- šala \oj.ia moč Italije. Ta načrt predlože v krat^eni italij mskizbornici.Potem načrtu bi se namreč zni/ilo število vojakov, ki so v stalni bIp^dj, ter povišalo število reservistov. Vikd tega hi se moralo toraj skreiM v Italiji število vojnih korov, di- vizij, brigad iu pešpolkov. Stroški bi se po taki uredbi vojske znižpli na 45 mi- lijonov lir. Pre8tonasledništvo na Ruskem. Ker je prestolonaslednik veliki knez M i h a e 1 jetičen, a car po zdravniških izjavah ne dobi potomca, pride v poštev le äe veliki Knez V I a d i m i r, ki pa je že tako star, da skoraj gotovo ne preživi carja. Znto se zadnji čas mnogo razpravlja o prestolonasledništvu ter se določa Vla- dimirov sin, veliki knez Ciril za pre- stolonaslednika. Notranja politlka v Rusiji. Zadnjič so poročali listi, da prav za gotovo odstopi predsednik sv. sinode Pobjedonoscev, ker'so proti njemu vsi liberalni in prekucuški elementje v Rusiji. Zdaj pa se ta vest preklicuje in Pobjo- donoscev ostane. Ž njim je namreč ve- čina uplivnih velikih knezov in drugih ruskih odličnjakov, ki so odločno na- aprotni vsakemu preobratu, ki bi bil ne- varen obstanku države. Mesto Pobjedo- nosceva pa utegne iti tinančni minister, Nemec Witte, zašeitnik modernega pre- vrata v Rusiji. Nedavno je bil pri carju v Livadiji ininisterski sovet, na katerem so se stvari nepovoljno vršile za Witteja. Ako on pade, bode slaba predla onim elementom v Rusiji, ki delajo na prevrat v smislo zapadne lažikulture. črnogorskl knez in nadškof Millnovič. Po raznih listih posneli smo tudi mi vest, da je nastalo med črno gorskim knezom in nadškofom Milinovic-ejn hudo nasprotje. Taka vest pa se zdaj v Crnigori uradno preklicuje. Francoski državnl svet je razsodil, da so vsi škofje, ki so pod- pisali znano peticijo v zadevi kongregacij, krivi uradne zlorabe. Kulturnl boj v Franciji. Od 61 moških kongregacij. ki so prnsile avtorizacijo, jih dobi po vladnem mnenju pnvoljen odgovor le šest. Prošenj za avtorizacijo ženskih kongregacij je :">15 Atentat na ruskega poslanika Nelidova v Rimu. List „Italia*4 poroča, da je pred ne- katerimi dnevi po dovršeni službi božji v ruski cerkvi v Rimu stopila pred ruskega poslanika Nelidova neka ženska ter ga hotela udariti Napadalka se je že v cerkvi ves čas čudno obnašala in motila službo božjo. Pravijo, da je neka ruska študentka. Macedonski ustanek. 0 dogodkih v Macedoniji prihajajo čedalje resneja poročila. V deželi je vse v največji razburj enosti. Pre- bival«tvo beži v velikih masah čez mejo na bolgarska tla; danes je že nad pol milijona macedonskih ubežnikov v Bolgariji. Kdor se ne more udpležiti ustanka. beži, in to so ženskp.*!starčki in otroci. Minuli teden je bilo burno bol- garsko sobranje, v katerem se je razprav- ljalo vprašanje „macedonske emigracije". Minister dr. Danev je poudarjal pomen tega naseljevanja za Bolgarijo v kateri ategne vsled tega priti do gospodarske in politicne krize. Med prebivalstvorn vlada največje sočntje za nesrečne be- gune, katerim so Turki požgali vasi in poropali vse. Ljudje darujejo denar in oblpko, da obvarujejo nesrečnike pred posledicami zime in lakote. A teh nesreč- nikov pribeži vsak dan od 300—500 na Bolgarsko. Razmere, ki silijo to nesrečno ljudstvo v beg, so nepopisne. Domače in razne novice. P. n. gospodom naročnlkom. — Bližamo se koncu leta, kajti na- stopili smo z današnjo številko vže zadnji inesec. Zato uljudno prosimo, da vsakdo, ki ni še poravnal na- ročnine za tek. leto in morda se za prejšnja let a, to gotovo čim prej stori. Ob jednem prosimo tudi svoje prijatelje in somišljenike, naj nam izvole pridobiti še novih na- ročnikov. Imenovanje. —Kancelijski oficijal pri tukajšnjem c. kr. okrožnem sodišču g. France Čibej je imenovan pisarniškim višjim predstojnikom v IX. činovnem raz- redu isto tarn. Častitamo ! Za „Šolski Dom" prejelo uprav- ništvo: Veleč. g. Ivan Kurinčič, župnik v Medani K 20 (ravno toliko za „Aiojzije- viače); „zamorec" pri veleč. g. Ivanu Ku- rinčiču, župniku v Medani požrl K 6; na ženitnini g. Andreja Žižmonda na Vo- gerskem zložili svatje K 4 (ravno toliko za „Alojzijevišče"). Predsedništvu je plačal v spomin profesorja Andreja Marušiča ravnatelj c kr. pripravljalnice na državni gimnaziji v Gorici Frančišek Ks. Orešec 3 K. Srčna hvala! Za spomenik naše pokojne ce- sarice Elizabete. — V Trstu napravijo naši pok. cesaric' spomenik. V ta namen se pobirajo doneski po naši deželi in drugod. V Gorici pa se je sestavil v ta namen odbor, v katerpm se nahnjajo najodličnejše dame goriške aristokraciic Dne 8. t. m. priredi ta odbor v to svrho v Dreher-javi dvorani velik koncert z jako zanimivim programom. Sodeloval^ bodo poleg vojaške godbe ces. kr. peš- polka, pri tem koncertu s svojern petjern tudi učiteljice, ki so člani dru^tva katol. učiteljic katere podučuje v petju gospo- dična Bagnalasta. Vntopnina h koncertu znaša 1 K. Sedeži prve vrste stanpjo 1 K. sedeži druge vrste pa 60 vin. Semenj 8V. Audreja. — Na vse zgodaj bilo je nebo neLoliko krmižljavo, proti 10. uri pa se je zjasnilo in postal je krasen dan. Ljudstva je priä'o na se.nenj priliöno dosti, na vsak način px število obiskovalcev tega semnja pojenjava od leta do leta. Lepi in prostorni trg Travnik je bil jako dobro.obložen a ätan- ti in tudi po lieh jp bilo razlozenega blaga, potrebnoga in nopotrebnega. Ko- niodije na navadnih prostorih je bilo letos izvanrcilno polno in glednlcev sc je kar trlo, rckel bi, du skoraj več nego okolo prodiijalcev raznega blaga. To pa zaradi tega, ker xa prodajati zijala ni potreba donarja Tudi na živinskcm trgu ni bilo lotos s kupeijo posebne živahnosti. Sploh bila jo kuprija včeraj nckako mrtva. Le gostilne in kreme so bile dobro obis kuvane. Kar kužt», da je našo ljudstvo so premalo vnoto za boj proti alkoholizmu. Volitve /a /avarovalnlco za slufrij ue/^od v Trstu so bodo vrMle v kratkoin. Slovenci naj ob pravem času primerno skrbe za častno udeležbo pri v>litvi. («oriski Lahi pri rode mo.seca jü- nuvarija prihodnjega leta politično ro- manje v Him. Vlak bo sol iz Goriop dne 7. januv. ,.Sorin" at'arist jo pripnročal v st. 106. svojoga lista Lebherzove u^igalice s temi-le besedami: Tarn po leti smo omonili. da bi bilo pamelno, ako bi naši trgovci in tobakarnarji prodajali L o b- herzove vžigalice povsod tarn, kjer n a r o d n i h ne morejo . . . zopet mo- ramo ponoviti ta poziv na naše oböin- stvo tako: „Kdor nočeš ali ne mores in kodar ne mores prodajati vžigalic družbe sv. C in M, prodajaj Lobherzove. S tem pozivoin je dajala „Soča" slovenskim prodaialcem užigalic grdo po- tuho. Iznasla je narnreč med slovenskimi trgovci in tobakarnarji tudi take, ki ali ne morejo ali ne marajo prodajati zraven drugih užigalic tudi užigalic družbe sv. C in M., ter jim svetovala, naj kupujejo Lebherzove užigalice. Ta poziv je bil tudi ocividno ro- vanje proti interesom naše družbe sv. Girila in Metoda. Tako rovanjp proti našemu pre- potrebnemu solskemu drustvu smo ime- novali narodno izdajstvo, ki izviia iz gole dobickarijo, kajti Lebh^rzova to- varna plačuje „Sočiu in ,.Primorcir' oglase in priporočila. Zdaj pa cujte odgovor ,.Soč^!'' V sobotni stevüki piše: ,.Gorica" znpet laze, da „Soca"' ruje proti vži- galicam družbe sv. C. in M ter daje po- tuho raznim trgo^com Na to ne odgn- varjamo niti bosede Iz gori navedenih besedij „Sočp." žt. 106 razvidijo razsodni čitatelji sami, kdo laže. Dal.je odgovarja „Soča" : „Gorica" poleg prve lnži dostavlja pa Le vzrok, zakaj ,.Soča>l priporoea Lebherzove vž;- gaüce, namreč zato, kor L. plačuje „Soči1' oglase L ni nikdar rofl'-'ktoval na,,Sočino>l priporočilo. nikdar za to prosil, kar srno storilj, so je zgodilo iz nps> proste volje. Nam je do tega, da bi dobilo delo doma kolikor le rnogoče naših okoücanov, ki bi ostali doma in ne iskali kruha ter se tako zgubljali po svetu. Sedaj še le vidimo, kako blaga duša je priporočevalcc Lebherzovo tovarne! Lebherz ni nikdar reflektoval na „Sočino" priporočilo ! In vendar ga ,.Soča11 priporoča celo v uredniskom delu ter prinaša že celo leto oglase — seveda brezplačne! — le da bi dobilo delo doma kolikor m'goce domačinov! Ta skrb za domače delavce je jako hvalevredna in škoda je, da jo včasih pri „Soči" pogreäamo. Tudi v podgorski papirnici je med delavci mnogo domačinov; v zadnjem času jih je papirnica mnogo odpustil», ker je bila kupčija s papirjem slaba. Zakaj ni „Soča' te papirnice priporočala ler tako pornagala našim okoličanom do dela ? Vendar ne radi tega, ker ni pa- pirnica plačala „Soči" nobenih oglasov. Pri zadnji stavki v Mirnu je znani to- varnar nadomestil domačo delavce z italijanskimi. „Soča,u ki je sicer prinašala vse podrobnosti o tej stavki, ni o tej stvari nič pisala. „Soča" je delala reklamo za r eb- herzovo tovarno žo tedaj, ko je bil David Schwarz poslovodja „Soča" je namreč priporočala Leb- herzove užigalice že mosoca februarja, a ta poslovodja, ki je bil surov z delavci, ki je postopal ž njimi grdo tor jih i'.ko- risčal in oškodoval. jo bil odpuščon šo, le mesoca avgusta! Toda zu.d >sti! Saj monda pozna in vsakdo naze Wolfe! Politinii obhod bohinjske žclez- nice. — Politieni obhod bohinjske želez- nice med Podimiom in Gorico se bode vršil od 15. do 22 docombra 1902 in od 7. do 20. januvarja 1903 Dotična komisij», kateri bode prodsedoval na- mestništveni svetovaloc g. Alojzij B^abjani, Re snide dne 15. docembra 1902 v Podbrdu tin perlcolo. — Pod tem naslo- vom je priobčil zadnji „Corriere" vest, da je dornbe.'ska občina kupila blizu goriškega južnega kolodvora neki pro- stor, na katerem namorjva napraviti iz- vozni trg za sadje. „Gorriore" označuje tako namero kot nevarnoat za goriško mesto ter namigujo aoriSkoinu inagistratu, naj bi to nakano dornberäke občine za- prečil. Narti ni sicer znano, koliko res- nico je na toj vosti. Ako jo pa rci- nicna, potom bi mi dornberški občini na t.iko važnom koraku le čostitali. „Cor- riej'c"' so pri toj priliki po svoje zaganja v naše Dornberžane, očitajoč jim nehva- ložnost, cos, da hočejo s takim konku- rončnim podjetjem plačati Goričnnom vse one dobrote, katere jim je do zdaj nu- dilo gorisko mosto. Kdo bi se no smejal takomu noumnemu blobetanju, ko je vendur vsakilo propričan, da jo ravno nasprotno ros. IVkovska zadru^a. — Tnkajšnji poki namoravaio ustanoviti svojo zadrugo in so v ta namen žo prcdložili pravila dotieni oblasti v potrjenje. Tatvina.'— Iz\ozäceku Ludoviku Kumarju, stanujoeemu v ulici Coronini ^t. 2, je bila ukradona iz hleva suknja, v kateri je imol 4 K 20 v. Vzel inu je baie vso to noki P. P, kalerega so za- radi toga tinli zo proslisali. UtopljtMK'M lüiSIi. — Včeraj zju- traj so našli v Soči bli/.o žolezniškegn mosta ntopljenesia 75 let starega cigana Miho Mayerj-i iz Anhovoj,ra. Njogovega reeaka pa so zaprli kor leti nanj sum, kakor da bi mu W\\o kaj znano o smrti utopljenca. Otroka ustrclila. ¦- V Ko^tanje- vici je v öotrtek dopolmlno 18-letna hči lovskoga čuvaia Neža Skavič po nepro- vidnosti v sonee ustrelila šestletno hčerko občinskega sluge Ktilina. Deklica je v malih trenutkih umrla. PreU'p med redarji. — V soboto jo spremljalo več tržaških rodarjev od- gnance do Kormina, kjor so bili izročeni italijanskim redarjem, da jih odvedö v Italijo, od koder so prišli. Ko so se tržaSki redarji vračali dotmv, na^tal jo med re- darjerna Vidmarjem in Nežieem hud pr«- pir, kat^romu jp slodil protep. Ker ni mogel poveljnik Starz umiriti propirajoi5ih, ukazal jim je ra postaji v Zagrajn. naj iz- stopijo iz železniškesfa voza. I/istopili so tu redarji Vidm^r, vsežič, Nabergoj, ki so so pa se nadaljo pretepali. Poveljniku j Starzu posrečilo sp je lo s poinoöjo j drugih, da je razoroz/1 Nežiča in Vid- | marja ter jih postavil v čakalnico na | kolodvoru. Poklicana ie bila na pomoč tudi žendarmerija iz Gradisčti. Nožič je bil ranjen s sabljo na jedaem prstu. Prodiija mar^arina za maslo. — I Svojočasno smo opnzorili svoje čitatelje, i da morajo držati v prodajalnicah marga- rin v posehnih posodah, na katerih rao- J ra biti na posoben način označeno, da I so v njih nahaja margarin. Ob jednem j smo povedali tudi, da se rnora prodan ; margarin zavijati v poseben papir, na | katerem mora biti istotako na poseben način ^značeno, da je vanj zavit mar- garin, to je umetno izdolano maslo. Ka- j kor se cuje, se pa dosti šfacunarjev teh ! predpisov ne drži, in ni torej izključeno, da ne bi prodijali umetno narejenega masla za naravno maslo. Zaradi tega bi pa morale poklicane oblasti prodajalnice nekoliko bolj slrogo nadzorovati nogo se to v resnici godi. Lahi in vlada. Vodstvo tržaš- kega političnega društva „Patria" jo po- sialo tržaškim poslancem spomenico. v kateri zahteva, da morajo na vsak način glasovuti proti vladnim predlogam o vo- jaških novincih in civilni listi. Mi smo radovodni, ali se bodo laški poslanci, | katerirn sedanja vlada deli toliko in vsa- | kovrstnih milosti na našo škodo, odzvali temu poziv1. Radovedni smo pa tudi, kako bo dr. Körber p^stopal nasproti Italijanom, ako bodo gla^ovali proti zgjraj omenjenim točkam. Občinske volitve v Veprincu v Istri. — V petek in soboto so se vršile v Voprincu občinske volitve, pri kateri»? so v drugein in trotjern volilnorn nuredu zmagali hrvatski renegatje in podkup- Ijenci, v prvem razrodu pa kandidatje hrvatske rodoljubne stranke V oböini Voprinac je probivalstvo izključno hr- vatnko in je torej r* s cudno, da morejo imeli Italijani še ve^no toliko podrep- nikov v nsto hrvatski občini. Stiri krone. — Stiri krone mora imeti tornj v Trstu v žepu vsak težak, ki se nahaja slučajno brez dela in hodi po mestu z namenom, da si delo poiäce. Ako ga zasači polieija in ne naj-ie pri njem toliko denarja, ga lahko are- tira spremi na polieijski urad in potom odgona lahko odstrani iz me- sta. Tako je odredila tržaSka policij- ska oblast. ako smemo verjeti ti'za- škemu „Piccolu". Mi pa mislimo, da ne bo ravno tako, kakor piše „Piccolo", in da se mora to „Piccolovo" vest vzeti „cum grano saus". „Piccolo" se najbrže boji za svoje regnicole, katerih se vse polno plazi po tržaškem mestu pod pre- tvezo, da iäöejo dela, doöim smatrajo ti Ijudje za delo tudi in, ako si morejo prisvojiti kaj tujega blagu na prav lahek nacin. Take laske golazni je v Trstu od dnn do dne vodno v« č in je popolnoma umost.no, da so insu polici.ja nekoliko (jane, ter da izeisli tr/.aski /rak, katrre^a talaška megla <»dno bolj in bolj okužuje. Sl»roMlov«Misk;i nk.idomija. — V školijski palaci na oloku Krku m> jo vršilo dne U. t. in. zborovunje, s-klic:::n-> j»o školu dr. Mahnicu, na katcivm j> bilo bkk ljeno, da se uslanovi tain staroslo- \juAh akademija. Teg« zborovanj» se je uueleždo mnogo n.jih iz Cres», Lošinja in Raba. Škoi" dr. Mahnic je pou-larjul v svojeni povoru, da nani je sveta dolžnost hranili in nogovuti glagoiico kukur ded- ščino naSih oč' lov in kakor liturgični iez>k. Vsakdo si niora pri/üdevati, no lo da se •rlagolicH. otmo [)()/.;d;i je tudi žel.jn pape- ževa, kor jo glagolira mo4 zu združonje vztočne cerkve /. züpadno. Akadcinija t a*ademijo jo že zbranih 40» 0 K. Voüi del to svoto darova! je škol" Josip Juraj Strosmayer. Kinanwel Omli'H'ek postane pro- fesor na češkem doželnem glashonem zavodu. (Vsarjcv dar. — Pred kratkim jo dobil nas cesar od italijanskoga kralja v dar dva divja kozla. To dni pa jo poslal naš eesar v dar itaiij anski kraljici He- leni dva krasna Lipieanska bola konja. Znani (ošUi uniotnik na ^oslili Kubolik je, kakor se poroč.i iz Draždanj. obolol. Vožnjo 111 (mI Trstom in Benod- kami jo Lloyd ob sredah opustil. Dunajski krsransko-socijalni ob- c'inski zjistop in dclaxstvo.— V prora- čunu za loto 1903 določen o je za zava- rovanje za slučaj bolezni in nezgod meslnih delavcov 118.680 krön, za zi- danjo dvoh delavskih hiš I20.i>00 krön, za Dove Ijudske kopoli 214 000 krön, za novo ubožnico 4,000 000 kri lovu veliki knez ruski Vladimir z dvornirn kljucnrjem Narisch- kinom. VTelikemu knezu se je po nesreči sprožila puška in je Nareschkina močno ranil na obrazu. Moskovski eudež. — Pod tern naslovom prijavlja „Slovonski Narod"' od sobote to-le dogodbo: Zdi se, kakor bi to bila basen, in je vendar gola istina. Noki trgovec v Moskvi je imel udovt po svojem zadružniku izplačati 2500 rubljev. Ali trgovec se je ustavljal ter trdil. da je ta znosek izplačal ie pokojniku. Qdova pa mn ni verovala in trdila, da ni ni- česar plačal. V tern je trgovec vzel v roko gorečo svečo, postavil so je prod podobo Matere božjo, ter vzdignil d<»snico k slp-vosni prisogi. Jedva pa jo izrekel : „Prisegam Bogu Vsevodočomu, Mai-iji, njogovi materi. in vsem svetnikonr' — ga je v torn hipu zadola kap; desna roka ma jo takorekoc olesenela. Zdaj leži na postolji nevHrno bolan, a roko vedno vzdiguje gor; ne rnorejo mu je vpogniti. Velika množica ljudstva obdaja njegovo his^o in vse govori o božji kazni, ki je zadela krivoprisežnika. Gobovi l.jndje v Pnrizn. — V pariški bolnišnici „Gharite' se nahaja gobovih bolnikov; še večje število Ijudi, ki imajo to grdo in mučno bolezen, se zdravi doma. Bolezen je napala tudi več dam in gospodov iz boljših rodbin, ki obiskujejo gledališča in veselice, da po- zabijo na svojo grozno bolezen. Defravdaclja na iniiljono v Pa- rlzu. — Svota, ki jo je poneveril v za- varovalnici ,,L' esperance" iyen ubegli ravnatelj, no znnSa le tri milijono, temuč devet milijonov Irankov. V blagajni ho našli samo 2O.000 Irankov. koliko htani'jo kral.jcvski obiski? Vnak obisk kakoga vladurja v so-wdni držnvi re:-, ni ogromno drag, ali povprečno stanojo kraljevski obiki prav neverjetno veliko denarja. To si je pač labko misliti. Sai jo rrnrnl an^ležki kralj Jurij IV. opu- stiti svoje potovanje v Berolin, ker se je zbal previsokih stro^kov. Xekoliko pojrna o dragem vladarskem potovanju zadobimo, ako c'ujemo, da je bivAi perzijžki šah leta 1878 v času svo;ej,ra šeslrrie.sečnega bi- vanja v Evropi porabil nič manj nego 4,800.000 K Njogov sin pa je za dni svo- jega obiska v Kvropi porabil celo 9.600000 K; joden f.uri5ki sullan pa je eno saino popoludne porabil v Parizu svolico od 2,400 000 K za razna nakupila. (Kako mu je bilo ime? ke,daj je živel ? Radovedni stavecj Lord Londale je porabil jedno celo proinoženjo, ko je bil pri njem v gostih nernški cesar Viljem; ko p'-t je ta bil na obisku pri kraljici Viktoriji, je potrosila v ta namen 42.390 R; obisk siamskega kralja. ki je trajal le dve ari, pa je stal 22 G.jo K Njeni la>tni obiski v inozemstvu pa so stali 120 inilj. krön. Jeden indski vladar, ki je prisel na slavnost njenega kronauja, je porabil 6,000.000 K. Zadnji obisk ru«keu,a carja v Franoji je stal 12,000.000 K. Meao Rheims je žrtovalo stotisočo. ker je dalo pot, po kateri je stopal -jar. tlakovat' — itd. itd. (Hm, hm! Kdo je pa videl vse to? komu so poka- zali računo? Stavec.i Keezkenictyjev naslednik de- f'ravdant. — Davčni uradnik Schedel v Budirnpešti, naslednik del'ravdanta Kecz- kornetyja. je ponevoril 20 000 K in po- bo^nil. Dvanajst zlatih porok so obhajali v Xovern Vinodolu na Hrvaskem dne 22. novei.ibra Istega dne leta * 1852 je bilo v ondotni cerkvi poročenih 24- parov, od katerih je polovica doživela 50 let. Mt'sto tyuczaltenango, broječe 4O00ii prebivaleev. na Guatemali, so morali prebivalci radi vulkaničnih ;zbru- hov zapu-titi. Vt'likansk požar. — Listi poro- čajo iz Montreala. da razsaja v Ratpor- tall'e oh Lake of the woods velikansk požar. ki je že uničil 25 milijonov ku- birnih metrov stavbinskega lesa, iadije- tesalnico. šost parnikov, dve jadernici in onajst his. Nnjtežja ženska. ¦— V New Yorku je umrla nedavno gospa D. Winslow v starosti 4-0 let. PoKoinica je bila 380 fun- tov težka; v premeru je merila 4 čevlie in šest palcev visoka. Naravno da so morali za njo napraviti posebno krsto. Koi1 je umrla v tretjem nadstropju. morali so krsto z vrvmi skozi okno poslati v sobo in na isti način pokojnico poslati tudi na ulico v mrtvaski voz. t' boga šlvllja dedie 30 nillijoiiov t'rankov. — Mej pariškimi šiviljami vlada veliko razburjenje. Gospodična Lucija Boyce, ki je še pred par leti šivala za dnevno plačo 31/, franka, je podedovala premoženjo neke#a amerikanskega mi- lijonarja. Stvar je kratko ta le: Göspo- dična Lucija je prod leti na povelje svoje gospodarice nesla z neko Ameri- kanko, ki se je mudila v Parizu, naro- čeno obloko v hotel, kjer je stanovala Amorikanka s svojim možem milijonarjem in dvema hčerkama. Tema dvema hčer- kama se je Lucija tako prikupila, da nista odjenjali prej, da jo je vzel mili.jonar za družabnicosvojima otrokoma. Lucija je šla s to rodbino v Ameriko, kjer sta m'lijonarjevi hčrki umrli na neki nalezljivi bolezni. Tudi njihova mati jima je kmalu sledila. Stari milijonar je sedaj Lucijo adoptiral in tako je postala nek- danja uboga sivilja dedič 30 milijonov frankov Willu'lmov zeljiščui nok je vie dol^o lot pnl.j'ibljrn sok proti kaslju. Eno stoklfiiin) po K 2'5O. posliu zavoj s G stokloiiioami za K 10- posilja franko n;i vse avstro - ogorsko pošlno postnjo Fraiu1 Wilholm. lokarnar. i1. kv. dvorni zalairatolj v Xounkirchou ^Spodnje Av- strijskoV V znak pristnosti jo odtisnjon ua v^a- kcMu /.avitku arb traa Xounkirchon (devot cerkva'i. Trodaja so v vsoh lekarnah. Kjer se tie dobi, se pa diroktno dopošlje. Narodno gospodarstvo. Fosforuo-kislo apno in krnia. 0 umnem krmljenja živine more biti SAmo tedaj govor, ako gospodar ne skrbi sumo za to, da ima živina kaj josti, marveč in temveč tudi za to, daje krnia kaj vredna. Dosedaj se je v sploš- nem zelo malo pazilo na to, kako se v Živini razvijajo k o s t i. Kosti sestoje v poglavitnem iz sosforno-kislega apna, ka- tero se mora vedno nadomešeati, kakor hitro se porabi. Čim več ima krma sosforno-kislega apna, tern krepkejže, trše in specifično težje je živinsko okostje. Ako pa živina s hrano, ka'ero jej pokladamo, dobiva malo fosforno-kislega apna. lodaj po^taja mršava, slabi in po- lagoma tudi pogine na krhlosti v kostju. Tudi drugače hitreje oboli živina s slabim okostjem nego z močnim. in je mnogo živinskih bolezni sploh, katore je pri- pisati naravno.st temu nodostatku. Pr»sebno breja ž i v i n a, potem živina, ki dajo mleko, in posebno ml ad a ž i v a 1, ki je v rasti in razvitku. po- trebuje 6im več foslorno-kislega apna v krmi. Najbolj je taka krma potrebna goveji živini pa konjem, ovcam sviniam in celo kuretini. Ne samo za raščo in rejo okostja, marveč tudi za raščo ro;,Tov je taka hrana od velike koristi in ne- obhodno potrebnu. V 100 gramih klaj- nega apna iFutterkalkj. kateroga se dobi za nefraj vinarjev, je več kosti tvorečih tvarin nogo v pet kilogramih najboljšega žita. Vzroja ml ado žlvim*. Pri živini. ki jo redimo za pleme, ne smorno pozabiti. da jo je treba pre- cej z rnlada ntrjevati, s čimer se jim da prilika, unti in krepiti mlade ude. Ce tudi je gibanje za teleta /elo važno. je vendar skoro bolj pametno, teleta pri- vezovati in jih ne pustiti, da bi v ograjah prosto skakala. deloma vsled tega, ker pri krmljenji močnejša vedno odrivajo slabejša. tako da dobivajo močnejže živali navadno proveč, slabejse pa premalo krrne. deloma pa tudi zato, kor je za take ograje treba preveč prostora in torej pride predrago. Tudi taka teleta rada druf,a drugo ližejo in dobijo tako kepe dlake v se. vsled česar jih mnogo pogine. Slednjič je tndi za napajanje veliko bolj praktično, ako imamo teleta privezana Privezano tele navajamo. kadar je staro 3—4 tedne. prav polagoma na prosto gibanje zunpj: ko se je pa ži- valica zunaj nav^dila. naj se pregib°nje nad"ljuje pri dobrem, pa tudi pri slabe-a vremenu Pri tern imamo namen, da se živalski udje kolikor moč dobro razvijejo in da se sopila, kakor tudi koža na- vadijo na mraz in mokrino. vsled Cesar postane žival utrjena. Po leti naj se goni živina na pašo. le o poldanski najhujši vročini naj stoji v hlevu. Od začetka paše je treba mlado živino tudi čez noč postavljati v stajo. dokler ni zadosti močna, da bi prenesla brez žkode n^čni hlad. Zelo dobro je, odločiti «pri skrpnih pašnikih po soglasji večine pašnih opra- vičencevl teletom posebno pašo. zato so najbolj pripravna topla. solnčna s kratko dobro travo poraščena rebra. Teleta. ki se še nikoli niso pasla. privadimo na ta način. da jih krmimo doma. kabor doslej, poleg tega pa spnščamo še na pašo. Po- lagoma se priuči tele pa?i, vedno lažje pogreša suho krmo, zato pa posp^avt toliko več sveže pase, in ko pride potem v planinsko pašo (vsaj je reja goveje živine ravno za planinske dežele na prvem mestu), je popolnoma v stanu iskati si dobre krme in ne zaostaja za drugimi živalimi, četudi razven paše ne dobi ničesa druzega. Odstavljena teličica naj dobiva svoj oves in svoje otrobe \go koliko, to smo popisali v jednem prejsnjih listovi, Se vedno naprej in Sele proti koncu leta se te porcije polagoma zmanjsajo, tako da s preteklim prvim letom priboljsek preneha. Poleg ovsa in otrobov ne smerao pri teletih, ki hodijo na pašo in še niso eno leto stara, noben dan pozabiti, da jim vržemo snopiö sena v jasli. Pri top]em suhem vremenu telice za to seno ne porajtajo dosti. pri mo- krotnem. mrzlem vremenu pa ga z ve- likim veseljem pozdravljajo. Ako tako prikladamo mladi živini vsak dan po nekoliko ovsa, se bomo prepričali, da živina veliko menj bol 'ha, posebno ne dobi pri tem načinu paše tako rada driske. V drugem letu smemo telicam po zimi pokladati vže slabše seno, po leti pa jih naj preredi pašnik, kjer si morajo pa živali s telesnim naporom prislužiti vsakdanjega kruha. Pri mladem junčku moramo po od- stavljenji nadaljevati kar se da enako- merno porcije ovsa in otrobov, ker mo- rajo ostati mesnati; po leti jim, če le ko- ličkaj mogoče, preskrbimo pašo, kjer mo- rajo živali mnogo hoditi in plezati v strmine, saj lahko vsak spozna, da je pri plemenskem juncu največje važnosti, da se mu udje po možnosti dobro raz- vijejo. Jnnec se v starosti 1 — I1/-; leta po navadi najbolje proda in mora zato v tem času imeti postavno, lepo obliko. Zelo važno je, da na paši ločimo mlado živino po spolu. V tern oziru so zelo umestne zaJružne paše za mlade junce, kakor jih nahpiamo po Štajarskem. (^Konec pride.) Da|q|/|! Spomiiijajtt' so o vsaki liUjQlM ¦ pniiiii „šolsko^a doma". ^auarna „Central" Qoriea — na Jravrciku Qoriea se toplo priporoča častitim obiskovaleem velikegji trfia sv. Andreja, ki je začel v pondeljek dne 1. decembra. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (.OKH A Via Giardino 8 pristna Deia in črna vina iz vipavskiti, ffurlanskih, _ orisKin, aai- l* matins kih in * ioterskih v i nogradov. Dostavlja in do in in razpnšilja po zt'lez- .liei na vso kraje avstro-egerske nionarliije T sodih nd 56 litrov naprej. Na zahtovo pušiija tudi uzorce. Cene zmerne. Poatrežba poitena. Podpisani priporoča slavnemu ob- cinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lic'ne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina. goršice (Senf.) Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & ValenčiČ v Ilirski Bistrici. ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, Trgovcc v Semeniški ulici h. štv. 1. (v lastni hiai) ' Krojaška mojstra | Öufer v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke | cene. Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pibalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil zu obloke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. PripoFOčevalno najboljc kupova- IiSče za. g. šivilje in krojačc. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvräojejo se točno. „Centralna posojiliiica" i v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katero o- brestuje po 4l/2 polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec Iota h glavnici. Rentni davek plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po5V8. Sprejema Clane z g 1 a v n i m i d e- 1 e ž i po 200 Kin z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestujo po dogovoru. Za nala- ganie in vraöanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poätnih stroäkov. Uradneureso vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob ponrieljkih in četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulicl Vetturini 9. RazDis Mk Za sodiiijski okraj Ko- hariski s scdožein v Koha- l'idu s(k razpisujc sluzha i zd r;i v n i k a / Irlno nlnro • \(\(H) krön. Za pojasnilo ul(M 1(^ dniii'ih dohodkov sc | laliko ohriK1 na tiikajsiM^a zdravnika i»'. Vv. \Olorka. : Prosiijo /a to služho \c vlo- i žiti do 31. docouibrai 1902 j pri zupanslvu v Koharidn. | Sluzbo ho nastopiii due 1.1 fobnivarija 1 {M)-l. I Žnpanstiro v Kolarifln i dne 28. novembra 1902. Loterijsko številke. 2!>. iiiivi'inhni. Trst.......Sl SS 5f> 90 72 Line......81 51 ü!J IS Ki Anton Kuštrin Gosposki uliei h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovscini in slavnemu obfinstvu v mestn in na deželi svojo trgovino jodiinega blaga n. pr. kavo: Siintoa, Sandomingo, Java. Ojlon, Porto- rico i. dr. Oljo: Lucca, St. Angelo, Korfh istorsko in dalmatinsko. Pctrolcj v zabojn ISIadkor p:izno vrslo. Moko sl. 0, 1, 2, 3 4, ö. Več vrst ii/!i. JMiljsveeo prve in drugt» vrste, n;im:vč po V« kilu in od 1 funta. Testenine h tvornice Žnidersič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenk« drnžbe ( sv. Cii-ila in Motoda. Moka'iz Ma,jdičevf?a mlinfi v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdorščini. Vse blugo prve vrste. ! Po pošti se razpoäilja v zabojekih i najnmnje po 5 Kg. na vse kraje. O L I vv v kilq. po4'90K Cebelno voscene svece - -, jfimčim z 2000 K Priporocain sc prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga medu pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem --• ^-^»«^i 8večar v Gorici, ulica sv. Antona. ! Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoča se p. u. olxMii- | stvu v Gorici in z dežele. | Prodaja kaviiio primeso. sladkor. inilo. slaniuo, riž. maslo surovo in kuhaiio, : olje. moko iz Majdicevih ; mlinov in vse jestvine. Zaloga žveplenk i sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, \ zaloga šivalnih strojev v Gorici i Stolna uliea št. 2. Prodaja stroje tudi | na teden- * ske ali mesečne | obroke. Stroji so iz prvih j tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. JtT TISKA: brošure ' .. ' .. u. * v. * diplome trgovske raöune cenike y .x. >:' * * vabila na karton ,,, * v. in na papir sprejemnice * * * ;f. * za društva pisma in zavitke a flrmo * * * * * * * * * * etikete za vsakor&no * * * .-/. * * * porabo plakate ***** v raznih barvah * * * in velikosti i. t. d. i „jwocuia |iskaFixa" I * * * * v Gorici, ulica Vetturini št. 9 * * * * 4 !j je preskrbljena z povsem novimi črkami, |j okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v modern! in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkureiice © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in dpuge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino «$8®®s®s tolminske sole $$$$$®$® TISK;»: ^m& Ö.GORICO' ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, poi leta 4 K ^ četrt leta 2 K ym- TISKA: ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj prcmožrie celo leto 3 K TISKA: ^m^ * * * * pobotnice raeunske sklepe v. licne tiskovine za industrijo * x. x. * v. * trgovino in obrt * * * * * * * * * posetnice razne velikosti * * * * * in oblike z zavitki * + * * „ * „ * zaroönice in poroönice * * + * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. Št. 96. V fiorici, v lorck o|)()|i|nc •/.,¦!. ilt'zt'ln. Ako I p;ulcii;i,l;i ilm-va |>rn/iiik iziili" dun pn-jnl, j (>./.vi'i'cr. Shine |m> |)ošli pn'jciiiiin :i!i v ; (.inrici n;i iloin posiljan n-lolehio S K., j pollrlno i- K. in <>«-( i-( >•••-" «i > K. I'roilaja *•' v (i"nn v I <* I'•» 1< •>•"•»:» 11 Sc h w iir/. v Šolskili ulii-a.li in .1 <¦ I- lersit/ v Nnnskili uhrah po H via. (Yj za rešitev jezikovnega vprnšanja na Ceskem in Moravskem, kjer gre za to, da so v mejah avst.rijskih za- konov pribori nnjprmilivnejša pravica severnim Sluvanom, nasitn bratom Oehom, pravica rabe niatornega j e /. i k a na vsuh postojankah javnega živijenja v njih dornovini, kakorsno pra- vico uiivajo skoro vsi drugi kuilurni na- rodi na svojih rodnih tleh, se prav do- sled no in preračunjeno vrši potujčevanje slovanskoga juga v monarhiji. Glede neuspešnosti pogajanj v češ- koin jczikovnom vprašanju so se izruzili ostro že vei posteni Jisti, in tudi mi srao povodaU že svoje mnenje. Danes pa naj temu s> dodamo sledeče: k o m e d i j a, ki so vr.si v zadevi rešitve češkega jezi- kovnega vprašanja od strani naših poli- tienih nasprotnikov, v zvezi s komedijo, katero uganjajo naši nasprotniki na av- strijskem jugu, apominja prav živo na taktiko tatov, ki molijo na enem koncu trga ljudi z raznimi burkami, da morojo tern uspesneje krasti na — drugem koncu. In res, družba političnih dol- goprstnikov prav pridno vrsi svoj posel na avsti'ijskem juga ter krepko iz- korišča ugodni hip, ki si ga prireja s hrupom na — severu. Oči avstrijske jav- nosti so obrnjene na sever; okoli „češ- kega vprašanjV se suee skoro vsa poli- tična pozornost merodajnih krogov ; mej tern pa ti „merodajni krogi*' popolnoma pozabljajo stvari, ki se dogajajo v domo- vini Jugoslovanov, ki niso nič manj važne za obstanek Avstrije, kot one na severu. Foložaj, ki se vsled zamotanih no- tranjepolitičnih razmer v državi ustvarja na našem jugu, daje mnogo misliti in so nanj že opetovano in resno opozarjali avstrijske „merodajne kroge"' uarodni boi-it.elji našega slovansknga juga. A'i kakor ironijo čujejo vedno jeden in isti odgovor: „najprej zadovoljimo Čeho, potem pridnte na vrsto tudi Vi". Ali prav tisti krogi ne storijo naj- manjega koraka, da bi zadovoijili Cehe, da bi potem „na vrsto" prišli mi; marveč ča- kali morajo Čehi in čakati moramo na- ravno potem tudi mi Ali moj tem čaka- njorn prav živahno dela nasprolna poli- tična propaganda, da bi potujeila naš jug. Naravnost vznomirljive so vesti, ki jib čitarno v hrvatskih listih o tej propa- gandi v Hrvatski in Dalmaciji, katera je postala v politicnern pogledu d r u g a 0 e š k a. in to v očigled i t a I i j a n s k i in še bolj n e in š k i irredenti. V Hrvatski in Slavoniji je zavzela nemščina oholo prepotentno stališče, kar je dov(!(llo zlasti v Slavoniji nekatere hrvatske rodoljube do odločne proti- obrambe s lern, da so ustanovili v Osjeku hrvatski dnevnik „Narodna Obrana". Vse javno in družin«ko živlienje je tu okuženo po nemštvu, v hrvatski zveneiiih društvih se nahaja več nemsk'h nogo hrvatskih listov, in nemški hujskajori ča^opisi pri- hajajo celo v rodbine takih mož, ki se odlikujejo v hrvatski narodni borbi. Po pravici poudarjajo prvi hrvatski lisli, da, ako se brvatski narod kmalu ne zave svojega narodnega ponosa, bode prepozen vsak boj proti vse poplavljajoeemu nein- štvu. Znane so ležnje italijanke irredente v Ualmaciji; znano je prizadevanje ita- üjanskih političnih krogov za priklopljenje te dežele k Italiji; vse to so nam pojas- priča resnične n e v a r n o s t i, katera preti brvatski Dalmaciji s potuj- ecvanjpm. To nevarnost je prav živo naslikal odličen dalmatinski Hrvat v zagrebskem „Obzoru", ki pravi nv.j drugim: ,.Govorilo se je, da s prihodom no- vega namestnika se izvršijo koirnite spremembe ne samo v osebah, marveč tudi v zistemu. L'sti so poročali, da od- stopijo vsi glavni uradniki pri dežeini upravi ter da sm«nik naSe pokojne cc- sarice Elizabete. — V Tratu napravijo naši pok. cesarici spomenik. V ta namen se pobirajo doneski po naši deželi in drugod. V Gorici pa se je sestavil v ta namen odbor, v katerem se nahajajo najodličnejše dame goriške aristokracije. Dne 8. t. m. priredi ta odbor v to svrho v Dreher-jevi dvorani velik koncert z jako zanimivim programom. Sodelovalo bodo poleg vojaške godbe ces. kr. peš- polka, pri tern koncertu s svojem petjeni tudi učiteljice, ki so člani društva katol. učiteljic katere podučuje v petju goapo- dična Bagnalasta. Vstopnina h koncertu znaša 1 K. Sedeži prve vrste stanojo 1 K. 8edeži druge vrste pa 60 vin. Semenj sv. Audre.ja. — Na vse zgodaj bilo je nebo nekoliko krmižljavc, proti 10. uri pa se je zjasnilo in postal je krasen dan. Ljudstva je prišlo na semenj prilično dosti, na vsak način pa število obiskovalcev tega semnja pojenjava od leta do leta. Lepi in prostorni trg Travaik je bü jako dobrojobložen s ät an- ti in tudi po tleh je bilo razloženega blaga, potrebnega in nepotrebnega. Ko- medijft na navadnih prostorih je bilo letos izvanredno polno in gledalcev se je kar trlo, rekel bi, da skoraj vec nego okolo prodajalcev raznega blaga. To pa zaradi tega, ker za prodajati zijala ni potreba denarja Tudi na živinskem trgu ni bilo letos s kupčijo posebne živahnosti. Sploh bila je kuprija vöeraj nekako mrtva. Lp gostilne in krt-me so bile dobro obi^ kovane. Kar kaže, da je na.se ljudstvo še premalo vneto zu boj proti alkoholizmu. Volitvi' za /avarovalnlco za slu^aj uez^od v Trstu se bodo vrsile v kratkem. Slovenci naj ob pravem času primorno skrbe za Oastno udeložbo pri volitvi. fioriski La hi pri rode mesecti ja- nnvarija prihodnjega leta politično ro- manje v Hirn. Vlak bo sei iz Gorice dno 7. januv. „Sodiir4 ahirist je priporoeal v št. 100. svojega lista Lebherzove užigalice s temi-le besedami: Tarn po leti smo omenili. da bi bilo pametno, ako bi nasi trgovci in tobakarnarji prodajali Leb- herzove vžigalice povsod tarn, kjer narodnih ne morejo . . . zopet mo- ramo ponoviti ta poziv na naše občin- stvo tako: „Kdor nodes ali ne mores in kedar ne mores prodajati vžigalic družbe sv. C in M, prodajaj Lebherzove. S tem pozivom je dajala „Soča" slovenskim prodaialcem užigalic grdo po- tuho. Iznasla je namreč med slovenskirni trgovci in tobakarnarji tudi take, ki ali n e morejo ali ne marajo prodajati zraven drugih užigalic tudi užigalic družbe sv. G in M., ter jim svetovala, naj kupujejo Lebherzove užigalice. Ta poziv je bil tudi očividno ro- vanje proti interesom naše družbe sv. Cirila in Metoda. Tako rovanje proti našemu pre- potrebnemu šolskemu drustvu smo ime- novali narodno izdajstvo, ki izvira iz gole dobičkarije, kajti Lebh^rzova to- varna plačuje „Soči" in „Primorcu" oglase in priporočila. Zdaj pa čujte odgovor „Sočp!"' V sobotni številki piše: „Gorica" zopet laže, da „Soca1' ruje proti vži- galicam družbe sv. C. in M ter daje po- tuho raznim trgovcetn Na to ne odgo- varjamo niti besede Iz gori navedenih besedij „Soče-' št. 106 razvidijo razsodni čitatelji sami, kdo laže. Dalje odgovarja „Soča": „Gorica" poleg prve laži dostavlja pa Je vzrok, zakaj ,.Soea" priporoca Lebherzove vž<"- galice, namreč zato, ker L. plačuje „Soči" oglase L. ni nikdar reflektoval na„Socino" priporoöilo, nikdar za to prosil, kar smo storili, se je zgodilo iz neäe proste volje. Nam je do tega, da bi dobilo delo doma kolikor le mogoče naših okoličanov, ki bi ostali doma in ne iskali kruha ter se tako zgubljali po svetu. Sedaj še le vidimo, kako blaga duša je priporočevalec Lebherzove tovarne! Lebherz ni nikdar reflektoval na „Sočino" priporočilo ! In vendar ga „Soča" priporoča celo v uredniškem delu ter prinaša že celo leto oglase — seveda brezplačne! — le da bi dobilo delo doma kolikor mrgoče domačinov! Ta skrb za domače delavce je jako hvalevredna in Skoda je, dn jo včasih pri „Sod'i*' pogresamo. Tudi v podgorski papirnici je med delavci mnogo domačinov; v zadnjem času jih je papirnica mnogo odpustila, ker je bila kupčija s papirjem slaba. Zakaj ni „Soca"' te papirnice priporočala ter tako pomagala našim okoličanom do dela ? Vendar ne radi tega, ker i '. pa- pirnica plačala „Soči" nobenih oglasov. Pri zadnji stavki v Mirnu je znani to- varnar nadomestil domače delavce z italijanskimi. „Soča," ki je sicwr prinašala vse podrobnosti o tej stavki, ni o tej stvari nie pisala. „SočV je delala reklamo za Leb- herzovo tovarno že tedaj, ko je bil David Schwarz poslovodja „So<^a" je narnreč priporoöala Leb- herzove užigalice že meseca februarja. a ta poslovodja, ki je bil surov z delavci, ki je postopal ž njimi grdo ter jih i/;ko- riščal in oškodoval, je bil odpuščen še le meseca avgusta! Toda zadosti! Saj menda pozna že vsakdo naše Wolfe! Politični obhod bohiiijskc žclez- nice- — Politični obhod bohinjske želez- nice med Podbrdom in Gorico se bode vršil od 15. do 22. decembra 1902 in od 7. do 20. januvarja 1903. Dotična komisijfl, katori bode predsedoval na- mestništveni svetovaloc g. Alojzij Fabijani, Resnidedne 15. docernbra 1902 v Podbrdu XJn perlcolo. — Pod tem naslo- vom je priobčil zadnji „Gorriere" vest, da je dornberška občina kup;|a blizu goriškega južnega kolodvora mpW pro- stor, na katerem namerava r' / iti iz- vozni trg za sadje. „Gorri«re nom vse one dobrote, katere jim je do zdaj nu- dilo goriško mesto. Kdo bi se ne smejal takemu neumnemu blcbetanju, ko je vendar vsakdo prepričan, da je ravno nasprotno res. Pt'kovska zadni^a. — Tukajsnji peki nameravajo ustanoviti svojo zadrugo in so v ta narnen že predložili pravila dotični oblasti v potrjenje. Tatvina. — Iz\ozäsieku Ludoviku Kurnarju, stanujočemu v ulici (loronini St. 2, je bila ukradena iz hleva suknja, v kateri je imel 4 K 20 v. Vzel mu je baje vse to neki P. P., katerega so za- radi tega tudi žo pn\slisali. UtopljtMifa našli. — Vteraj zju- traj so našli v Soči blizo železniškeg'« rnosta utopljenega 75 let starega cigana Miho Mayerji. iz Anhove^a. Njegovega neeaka pa so z; prli ker leti nanj sum, kakor da bi mu ->iIo kaj znano o smrti utopljenca. Otroka iistrt'lila. — V Ko«itanje- vici je v čotrtek dopoludne 18-letna hči lovskega čuvaia Neža Skavič po nepre- vidnosti v sence ustrelila šestletno hčerko občinskega sluge Kaiina. Deklica je v malih trenutkih umrla. Pre^ep med redarji. — V soboto je spremljalo več trža^kih redarjev od- gnance do Kormina, kjer so bili izročeni italijanskim redarjem, da jih odvedö v Italijo, od koder so prišli. Ko so se tržaški redarji vračali domov, nastal jo med re- darjema Vidmarjem in Nežičem hud pre- pir, kateremu je sledil pretep. Ker ni mogel poveljnik SLarz umiriti prepirajočih, ukazal jim je na postaji v Zagrajn, naj iz- stopijo iz železnižkega voza. Izstopili so tu redarji Vidmar, Nežič, Nabergoj, ki so se pa še nadaljo pretepali. Poveljniku Starzu posrečilo «e je In s pomoöjo drugih, da je razorož 1 Nežiča in Vid- mar.ja ter jih postavil v čakalnico na kolodvoru. Poklicana ie bila na pomoö tudi žendarmftrija iz Gradišča. Nežič je bil ranjen s sabljo na jednern prstu. Prodnja margarina za maslo. — Svoječasno smo opozorili svoje čitatelje, da morajo držati v prodajalnicah marga- rin v posebnih posodah, na katerih mo- ra biti na poseben način označeno, da se v njih nahaja margarin. Ob jednem smo povedali tudi, da se mora prodan margarin zavijati v poseben papir, na katerem mora biti istotako na poseben način nznačeno, da je vanj zavit mar- garin, to je umetno izdelano maslo. Ka- kor se cuje, se pa dosti štacunarjev teh predpisov ne drži, in ni torej izkljuceno, da ne bi prodnjali umetno narejenega masla za naravno maslo. Zaradi tega bi pa morale poklicane oblasti prodajalnice nekoliko bolj strogo nadzorovati nego se to v resnici godi. Lahi in vlada. — Vodstvo tržaš- kega političnega društva „Patria^ je po- slalo tržaškim poslancem spomonico. v kateri zahteva, da morajo na vsak način glasovati proti vladnim predlogarn o vo- jaških novincih in civilni listi. Mi smo radovedni, ali se bodo laški poslanci, katerim sedanja vlada deli toliko in vsa- kovrstnih milosti na našo škodo, odzvali temu pozivu. R^dovedni smo pa tudi, kako bo dr. Körber postopal nasproti Italijanom, ako bodo glasovali proti zgoraj omenjenim lOČkam. Obmiske volitve v Veprincu v Istri. — V petek in soboto so se vr^ile v Veprincu občinske volitve, pri katerii» so v drugern in trotjem volilnom rjuredu zrnagaii hrvatski renegatje in podkr.p- ljenci, v prvem razredu pa kandidatje hrvatske rodoljubne stranke V občini Veprinac je prebivalstvo izključno hr- vatsko in je torej r^-s čadno, da morejo imeti Italijani še veduo toliko podrep- nikov v ^isto hrvatski obeini. Stiri krone. — Štiri krone mora imeti toraj v Trstu v žepu vsak težak, ki se nahaja slučajno brez dela in hodi po mestu z namenom, da si delo poišče. Ako ga zasači polieija in ne najie pri njem toliko denarja, ga lahko are- tira, spremi na polieijski urad in potom odgona lahko odstrani iz me- sta. Tako je odredila tržaška policij- ska oblast, ako smemo verjeti trža- äkemu „Piccolu". Mi pa mislimo, da ne bo ravno tako, kakor piše „Piccolo", in da se mora to „Piccolovo" vest vzeti „cum grano salis". „Piccolo" se najbrže boji za svoje regnicole, katerih se vse polno plazi po tržaškem mestu pod pre- tvezo, da iščejo deia, dočim siaatrajo ti / ljudje za delo tudi to, ako si rnorejo prisvojiti kaj tujega blagu na prav lahek način. Take laške «jnlazni je v Trstu od dne do dne vedno vi'c in je popolnorna umefltno, da se nasa policija nekoliko gane, ter da izeisli trzaski 7,rak, kat'TPga talaSka megla mino bolj in bolj okužuje. Staroslovensk.t akademi.jn. — V školijski palui-i na oloku Krku s<* je vršilo dne 18. I. in. zborovanje, tklic-ano po škofu dr. Mahnieu, na katcr.m j<> bilo bklenjeno, da se ustanovi tain staroslo- venska akademija. Toga zborovanja se je naeležilo mnogo njih iz OesH, Lo.šinja in Kaba. Skol" dr. MahniO je poudurjal v svoiem govoru, da nain je svKa dolžnost hraniti in negovnti glagolieo kakor ded- ščino naših oč< tov in kakor liturgiuni jezik. Vsakdo si rnora pm:idevati, ne Ic da se glagolica otine - pozabnohli, marvee da se na novo poživi Todu je tudi želja pape- ževa, ker je glagolica most za združenje vztočne cerkve z zapadnn. Akademija da bo imela nalogo, da zbere vse spomenike staroslovenskega jez'ka, da se zasnuje glagolska liskarn-». dl udovi po svojem zadružniku izplačati 2500 rubljev. Ali trgovec se je ustavljal ter trdil, da je ta znesek izplačal že pokojniku. Udova pa rnu ni verovala in trdila, da ni ni- česar plačal. V tern je trgovec vzel v roko gorečo sveco, postavil se je pred podobo Matere božje. ter vzdignil d^snico k slovesni prisegi. Jedva pa je izrekel: „Prisegam Bogu Vsevedočemu, Mariji, njegovi materi, in vsein svetnikom'1 — ga je v tem hipu zadela kap; desna roka mu je takorekoč olesenela. Zdaj leži nd postelji nevHrno bolan, a roko vedno vzdiguje gor; ne inorejo mu je vpegniti. Velika množica ljudstva obdaja njegovo hii^o in vse govori o božji kazni, ki je zadela krivoprisežnika. Gobovi ljndje v Parizu. — V pariäki bolnišnici „Charitö'4 se nahaja gobovih bolnikov; še večje število ljudi, ki imajo to grdo in mueno bolezen, se zdravi doma. Bolezen je napala tudi več dam in gospodov iz boljših rodbin, ki obiskuiejo gledališča in veselice, da po- zabijo na svojo grozno bolezen. Defravdaclja na milijone v Pa- rlzu. — Svota, ki jo je poneveril v za- ravnatelj, ne znasa le tri milijone, terauč devet milijonov frankov. V blagajni so nasli samo 20.000 frankov. KollkoHtanejo kraljcvski obiski? . Vsak obisk kakega vladarja v sosedni držnvi res ni ogromno drag, ali povpreüno stanejo kraljevski obiwki prav neverjetno veliko denarja. To si je pač lahko misliti. Sai je rrnral angležki kralj Jurij IVs. opu- stiti svoje potovanje v Berolin, ker se je zbal previsokih stro^kov. Nekoliko pojrna o dragem vladar.skem potovanju zadobimo, ako cujemo, da je biv5i perzijški šah leta 1878 v casu svo'ega šestmeseenega bi- vanja v Evropi porabil nič manj nego 4,800000 K Njegov An pa je za dni svo- jegü obiska v Kvropi porabil celo 9.600 000 K; jeden turški sultan pa je eno samo popoludne porabil v Parizu svotico od 2,400 000 K za razna nakupila. (Kako mu je bilo ime? kedaj je živel ? Hadovedni stavec.) Lord Londaleje porabil jedno celo premoženje, ko je bil pri njf rn v gostih nemški cesar Viljem; ko pa j \ ta bil na obisku pri kraljici Viktoriji, je potrosila v ta nameri 42.390 R; obisk siamskega kralja, ki je trajal le dve uri, pa je stal 22 650 K Njeni lastni obiski v inozemstvu pa so stali 120 milj. kron. Jeden indski vladar, ki je prisel na slavnost njenega krona.ija, je porabil 6,000.000 K. Zadnji obisk ruskega carja v Franciji je stal 12.000.000 K. Mesto Rheims je žrtovalo stotisočp, ker je dalo pot, po kateri je stopal car, tlakovati — itd. itd. (Hm, hm! Kdo J3 pa videl vse to? komu so poka- zali račune? Stavec.) 102 leti ob krompirju !n polenti. — V Vestinu v Italiji živi 102-letna kme- tica, ki še sedaj opravlja lažja poljska dei» in hodi v gozd po drva. Od mladosti se živi samo s polento, krompirjem in soCivjem. Dvanajst zlatih porok sn obhajali v Novem Vinodolu na Hrvaškern dne 22. noveinbrcx. Istega dne leta 1852 je bilo v ondotni cerkvi poročenih 24 parov, od katerih je polovica doživela 50 let. llesto Qnezaltenan^o, broječe 40000 prebivalcev. na Guatemali, so morali prebivalci radi vulkaničnih izbru- hnv zapu^titi. Velikansk požar. — Listi poro- čaio iz Montroala. da razsaja v Ratpor- taffe ob Lake of the woods velikansk požar, ki je že uničil 25 milijonov ku- birnih metrov stavbinskega lesa, ladije- tesalnico. š>st parnikov, dve jadernici in enajst hiš. Nsljtezja žeuska. — V New Yorku je umrla nedavno gospa D. Winslow v starosti -40 let. Pokoinica je bila 380 fun- tov težka; v premeru je merila 4 čevlje in šest palcev visoka. Naravno da so morali za njo napraviti posebno krsto. Kei'je umrla v tretjem nadstropju, morali so krsto z vrvmi skozi okno poslati v sobo in na isti način pokojnico poslati tudi na ulico v mrtvaški voz. Vboga šlvllja dedič 30 milijonov frankov. — Mej pariškimi šiviljami vlada veliko razburjenje. Gospodična Lucija Boyce, ki je še pred par leti sivala za dnevno plačo 3:/2 franka, je podedovala premoženje nekega amerikanskega mi- lijonarja. Stvar je kratko ta le: Gospo- diena Lueija je pred leti na povelje svoje gospodarice nesla z neko Ameri- kanko, ki se je mudila v Parizu, naro- čeno obleko v hotel, kjer je stanovala Amerikanka s svojim možem milijouarjem in dvema hčerkama. Tema dvema hčer- kama se je Lucija tako prikupila, da nista odjenjali prej, da jo je vzel milijonar za družabnicosvojima otrokoma. Lucija je šla s to rodbino v Ameriko, kjer sta milijonarjevi hčrki umrli na neki nalezljivi bolezni. Tudi njihova mati jima je kmalu sledila. Stari milijonar je sedaj Lucijo adoptiral in tako je postala nek- danja uboga šivilja dedič 30 milijonov frankov. Wilhtthuov zeljiščni sok je vže dolgo let priljubljiMi s o k p r o t i k ;i š 1 j u. Eno steklonk'o po K 2'50. poštui /.avoj s G steklenicami za K 10'— pošilja franko na vse avstro - ogerske poštue postajo Franc Wilhelm, lokarnar, c. kr. dvorni zalagatelj v Xounkirchen ^Spodnje Av- strijskü\ V znak pristnosti je odtisnjen ua vsa- koni zavitku iirb trga Xeunkircheu (devet cerkva). l'rodaja se v vseh lekaruah. Kjer se ne dobi, se pa direktno dopoälje. Narodno gospodarstvo. Fosforno-kislo apuo in krtna. 0 umnem krmljenju živine more biti satno tedaj govor, ako goepodar ne skrbi samo za to, da ima živina kaj jesti, marveč in temveč tudi za to, da je krma kaj vredna. Dosedaj se je v sploš- nem zelo inalo pazilo na to, kako se v živini razvijajo k o s t i. Kosti sestoje v poglavitnem iz sosforno-kislega apna, ka- tero se rnora vedno nadomesöati, kakor hitro se porabi. Čim več ima krma fosforno-kislega apna, tem krepkejše, trše Ako pa živina s hrano, katero jej pokladamo, dobiva maio fosforno-kisiega apna, tedaj postaja mršava, slabi in po- lagoma tudi pogine na krhlosti v kostju. Tudi drugače hitreje oboli živina s slabim okostjem nego z rnočnim, in je mnogo živinskih bolezni sploh, katere je pri- pisati naravnost temu nedostatku. Po.sebno breja živina, potem živina, ki daje ml^-ko, in posebno ml ad a I ž i v a I, ki je v rasti in razvitku. po- trebuje čim več so^forno-kislega apna v krmi. Najbolj je taka krma potrebna goveji živini pa konjern, oveam svinjam in celo kuretini. Ne samo za rnSčo in j rejo okostja, marveč tudi za raščo rogov j je taka hrana od veliko koristi in ne- ! obhodno potrebnn. V 100 gramih klaj- j nega apna (Futlerkalki, katerega se dobi ! za nekaj vinarjev. je več kosti tvorečih tvarin nego v pet kilograniih najboljšega žita. Vzreja in ladt* žlvine. Pri živini, ki jo redimo za pleme, ne smemo pozabiti, da jo je treba pre- cej z mlada ntrjevati, s čimer se jim da prilika. unti in krepiti mlade ude. Če tudi je gibanje za teleta zelo važno, je vendar slcoro bolj pametno. teleta pri- vezovati in jih ne pustiti, da bi v ograjah prosto skakala, delorrm vsled tega, ker pri krraljenji močnejša vedno odrivajo slabejša, tako da dobivajo močnejše živali navadno preveč, slabejže pa premalo krme. deloma pa tudi zato, ker je za take ograje treba preveč prostora in torej pride predrago. Tudi taka teleta rada druga drugo ližejo in dobijo tako kepe dlake v se, vsled česar jih mnogo pogine. Slednjič je tudi za napajanje veliko bolj praktično, ako imamo teleta privezana Privezano tele navajamo. kadar je staro 3—4 tedne, prav polagoma na prosto gibanje zunaj: ko se je pa ži- valica zonaj navadila. naj se pregibanje nadaljuje pri dobrem, pa tudi pri slabem vremenu. Pri tem imamo namen, da se živalski udje kolikor moč dobro razvijejo in da se sopila, kakor tudi koža na- vadijo na mraz in mokrino. vsled cesar postane žival utrjena. Po leti naj se goni živina na pašo, le o poldanski najhujSi vročini naj stoji v hlevu. Od začetka paše je treba mlado živino tudi čez noč postavljati v stajo, dokler ni zadosti močna, da bi prenesla brez škode nnßni hlad. Zelo dobro je, odločiti (pri skupnih pašnikih po soglasji večine pašnih opra- vičencev"1 teletom posebno pašo, zato so najbolj pripravna topla, solnčna s kratko dobro travo poraščena rebra. Teleta. ki se še nikoli niso pasla, privadimo na ta način, da jih krmimo doma. kakor doslej, poleg tega pa spnščamo se na pašo. Po- lagoma se priuči tele paši, vedno lažje pogreša saho krmo, zato pa pospravi toliko več sveže paše, in ko pride potem v planinsko pašo (vsaj je reja goveje živine ravno za planinske dežele na prvem mestu), je popolnoma v stanu iskati si dobre krme in ne zaostaja za drugimi živalimi, četndi razven paše ne dobi ničesa druzega. Odstavljena teličica naj dobiva svoj oves in svoje otrobe vpo koliko, to smo popisali v jednem prejšnjih listov\ Se vedno naprej in šele proti koncu leta se te porcije polagoma zmanjšajo, tako da s preteklim prvim letom priboljšek preneha. Poleg ovsa in otrobov ne smemo pri teletih, ki hodijo na pašo in še niso eno leto stara, noben dan pozabiti, da jim vržemo snopič sena v jasli. Pri toplem suhem vremenu telice za to seno ne porajtajo dosti, pri mo- krotnem, mrzlem vremenu pa ga z ve- likim veseljem pozdravljajo. Ako tako prikladamo mladi živini vsak dan po nekoliko ovsa, se bomo prepričali, da živina veliko menj boleha, posebno ne dobi pri tem načinu paše tako rada driske. V drngem letu smemo telicam po zimi pokladati vže slabše seno, po leti pa jih naj preredi pašnik, kjer si morajo pa živali s telesnim naporom prislužiti vsakdanjega kruha. Pri mladem junčku moramo po od- stavljenji nadaljevati kar se da enako- merno porcije ovsa in otrobov, ker mo- rajo ostati mesnati; po leti jim, če le ko- Hčkaj mogoče, preskrbimo pašo, kjer mo- rajo živali mnogo hoditi in plezati v strmine, saj lahko vsak spozna, da je pri plemenskem juncu največje važnosti, da se mu udje po možnosti dobro raz- vijejo. Junec se v starosti 1 — 1x 2 leta po navadi najbolje proda in mora zato v tem času imeti postavno, lepo obliko. Zelo važno je, da na paši ločimo mlado živino po spolu. V tem ozira so zelo umestne zadružne paše za mlade junce, kakor jih nahajamo po Štajarskem. Dnjolfif Spomiiijiijtf sc o vsaki nUjam. peiiiki f,šolskoj;a doina". ftanania „central" Qorica — na Jravniku Qorica so toplo priporoca častitim obiskovaloem velikega trga sv. Andreja, ki je zat*el v pondeljek dne 1. decembra. Anton Pečenko Vrtna ulic a 8 (.OKH A Via Giardino 8 priporoca in črna wina \z vipavskih, furlanskih, bpiskiti, dai- matinskih in iaterskih w i noaradov. Uostav;ja m «lorn in razpošilja po zelez- .lici na vse krajt1 avstro-cgerske monarhije T soilih od 66 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postraiba postena. Podpisani priporoea slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- liene moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijaee na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobš tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, rrirovec v Semoniški ulici h. štv. 1. (v lastni h\$\.) Krojaška mojstra ' Čufer & Bajt | v Gorici, uiica 8v. Antona si 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta I vsakovrstne obleke za možke | po meri, bodisi fine ali pa priproste. I Priporočata se svojim rojakom | v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in nčencem srednjih I in Ijudskih šol za obilna naročila. , Anton Fon, klobucar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna doinaca vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga I vsakovrstnega trdega in mehkega I koroSkega in kranjskega Jesa ter , 1 pohiätva, rakev (trug), vinskih po- I sod, stiskalnice za vino in sadje | vsake velikosti. kakor tudi krat- | kočasnih iger slovenskih „Mari- | jfljiic" t. ; ličnih in trpežnih ' miz iz trdega lesu, ki imajo , znotraj tro- ali štiridelno keg- I ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za I krčmarje, zasebnike itd. I v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoca p. n. občinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke I cene. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini fit. 3. Bli raten? mS dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Grosposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina aa modno blago. Najboljše, najveOje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- ¦ nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. priporočcvalno najbolje kupova- | lišče za g. šivilje in krojače. i Naroeila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in ; zahtevi izvršujejo se točno. i „Centraloa posojilnica" i v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, | sprejema hranilne vloge, katero o- brestuje po 41/« polumeseino; neTzdigneir" obresti pripisuje konec lota ' b glavnicf ¦ ntni davek plačuje poso- jilnica s.' Daje ^ojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 5Vs- Sprejema ölane ?. glavnimide- 1 e ž i po 200 K in z o p r a v i 1 n i m i '¦ d e I e ž i po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestujo po dogovoru. Za nala- ganje in vraöanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poitne hranilnice, tako da ¦ je mogoöe poslati denar brez puätnih 8troškov. Uradne ureso vsak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljkih in četrtkih 1 tudi popoludne od 2—4 v ulicl Vetturini 9. Baznis sue. Za sodnijski okmj Ko- i Imriski s srdczoin v Kohn- riilu s(4 razpisuj«1 služha i 7a\ y\\ v li i ka z l(ktno |)hiro ! J(>00 kron. Za pojasnilo i^U'dc dni^'ili dohodkov S(k lahko ohrnc na tukajsnc^a zdravnika i^. Vv. \Olnrka. ! IVosnjo za to sluzho jr vlo- | žiti do 31. (Icrcmbni IJ)O2 j pi'i zupaiistvu v Kobaridu. SJužbo bo nastopili due 1. ! fobnivarija 11)0;!. Žiipanstvo v Kolariii dne 28. novembra 1902. : Loterijske številke. :!!). iiovcmlirn. Trst......8! 88 5t"i 90 12 Line......84 51 63 48 Hi Antor. Kustrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoca častiti duhovsčini in slavnemu občinstvu v inestn in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Sanlos, Stindomingo, Java. Cejlon, Porlo- rico i. dr. Oljo: Lucca, St. Angelo, Korso istersko in d;ilmatinsko. Petrolej v zaboju ISIadkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in driifje vrale, "namreč po 7» ki!u in od 1 funta. Testenine iz Ivornice Žnidersič & Valenčisi v II. Bislrici. Zveplenke družbe sv. Cirilu in Metoda. Moka iz Majdio(jvga mlimi v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdoväcini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojckib najmanje po 5 Ki?. na vs?e kraje. V p I I vv v kilo, po 490 K LeDemo voscene svece ^ janjeim z 2000 K Priporočnin se prečastiti duhovščini, slavueinu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga mödu pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem T 1/AI v •I« 14.lt ritC, svečar v Gorici, ulica sv. Antona. Peter Drašček, i trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. obfin- i stvu v Gorici in z dežole. I Prodaja kaviuo prime so, I sladkor, milo, slaniuo. riž, ! maslo surovo in kuliano, ; oije, moko iz Majdicevih mlinov io vse jestvine. i ~ j Zaloga žveplenk | sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna uliea št. 2. Prodaja slroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoca se slav. občinstvu. }j*~- TISKA: brošure * .-.¦. "¦' ,: * * .-,. :f: diplome trgovske račuue cenike "¦ K. * ,,-. * vabila na karton v. * v. in na papir sprejemnice * * y ,rf ¦'• za druötva pisma in zavitke s flrmo * * * * * * * * * * etikete za vsakoršno * * * * * # * porabo plLtiL8>To ^ ^ # v raznih barvah * * * in velikosti i. t. d. „JVarodiia Jiskarna" | m ® ®¦ % v Gorici, ulica Vetturini St. 9 © © ® ® 3 je preskrbljena z povsem novimi črkami, j okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurence © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjig-e: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino ©©8©©8©$ tolminske sole $©©$©88B© TISK : -9& Ö,GORIC0' ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K v četrt leta 2 K J&- TISKA: . sPia U«T* ki izhaja vsak cetrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K TISKA: -QH& m * *' * * pobotnice i*acunske sklepe v lične tiskovino za industrijo >; .x. •x. x x. * trgovino in obrt ***** * * * * posetnice rasne velikosti * * * * * in oblike ¦i L-5avitki * * * * * + * zaroönice in poročnice „, * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d.