L, JI N GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO X Redna izdaja Št. 6 November 1984 avtotehna n si1311 Predstavništva imajo besedo! Tokrat smo prvič na probleme predstavništev pogledali z njihovega zornega kota. Očitno bi to morali storiti že prej. Že prva, na hitro pripravljena okrogla miza je namreč razkrila kopico problemov. Vsekakor bomo z začeto prakso nadaljevali. Koče Snežinke ni več! Eksplozija plinske bombe je razmaknila stene sicer neudobne, a med delavci Avtotehne vendarle nadvse priljubljene koče na Veliki planini. Popraviti je ni mogoče. Treba se bo odločiti, kako nadomestiti izgubljeni objekt. Upamo, da bomo o tem in o tem, kako je posledice katastrofe premagala družina našega sodelavca, lahko poročali že v naslednji številki. NE PREZRITE prisrčnega zapisa naše beograjske sodelavke Vesne Drvendžije. Njeni prispevki so vedno kot pravi sončni žarek v našem Glasilu. Eden lepših pogledov na sejem elektronike, kjer so letos gospodarili računalniki UVRSTITEV NOVE Panoga Mesto Št. točk Mali nogomet 3 5 Balinanje 2 6 Vlečenje vrvi 7 1 Šah 5 3 Streljanje 1 7 Veleslalom 4 4 Skupaj 3 26 Organizacija 1 max. 100-letne tradicije ni premagal Boschov koncern. Premagal jo je vodja BE orodja z marljivimi sodelavci v Ljubljani in na Reki. Za to pa so potrebovali 8 let trdega dela. O tem preberite v današnji številki. Še trše in težje je bilo delo naprednega inženirja v ladjedelnici 3. maj. O težavah in uspehih pri uvajanju vf opreme v tej ladjedelnici pa boste lahko prebrali v naslednji številki f. T ljubljana september ’84 7. biroservisiada srs S____________________r Letošnji sejem elektronike je bil sejem računalniške prihodnosti v pravem pomenu besede. Ob računalnikih je zbledelo zanimanje za vse preostalo razstavljeno blago. Predvsem šolarji, torej naša prihodnost, so se gnetli okrog razstavljenih računalnikov in se predajali, kot vse kaže povsem neuresničljivim iluzijam. Dolga leta smo namreč za drag denar uvažali nepotrebnosti in bedarije, zdaj pa smo se odločili s to škodljivo prakso prekiniti. Prihodnosti ne bomo uvozili. Priporočamo vam zabavno elektroniko iz Avtotehninega zastopniškega programa. Presenetljivo prijeten piknik Trije stari milijoni sindikalnega denarja so postavili delavce DSSS pred hude dileme, ki smo jih na koncu razrešili s preprosto odločitvijo, da jih poženemo na sindikalnem pikniku v Mostecu. A kakor ideja ni bila med najizvirnejšimi pa je bilo na pikniku prijetno, kot na kaki Avtotehnini zabavi že dolgo ne. Zasluga gre zlasti kuhinji na prostem Romana Jesenška, prijetnemu okolju v Mostecu, harmonikarju, badmintonu in balinanju in ne nazadnje nam samim, ki smo znali vsaj za trenutek zakopati bojne sekire in pozabiti na službene razprtije. ZA OTROKE! Dragi otroci, na daljnem severu, prav v tem času vlada strašen nered. Dedek Mraz se je namreč pravkar prebudil in zdaj na ves glas zahteva zajtrk. Vse zaloge živil pa so globoko zamrznjene, saj so pričakovali, da bo vstal šele konec meseca. Še sreča, da je dedek že star mož in bolj malo poje. In kaj ga je tako silno vznemirilo, da se je prebudil kar en mesec prezgodaj? Vi otroci. Da, prav vi. Slišal je namreč, da imate otroci delavcev Avtotehne še posebej radi dedka Mraza in njegove pravljice in darove seveda tudi. On pa še sedaj ne ve, kje in kdaj se bo srečal z vami, katero pravljico vam bodo njegovi sneženi možje povedali, kakšne darove prinesli. In se je zbudil od silne skrbi. In zdaj robanti po mrzlem severu, zbira darove, išče igralce, pregleduje jelenom, ki ga bodo popeljali po svetu, parklje in popravlja sani, ki jih je lani najbolj razmajal prav na naših cestah, uči svoje spremljevalce medvede in volkove lepega vedenja, da ne bi med kakšno pravljico slučajno koga požrli, išče kučmo in popotno palico, ki jo je bil utrujen nekam založil, pri tem pa mu strašno kruli po želodcu. Zajtrka namreč še vedno ni, ker imajo kuharice ravno sestanek. Otroci, tale naš dedek se prav zares trudi za vas. Potrudite se še vi malo zanj in mu brž narišite kakšno sliko ali napišite kratko pesmico. Nekatere bomo razstavili, nekatere objavili v Glasilu, vse pa pokazali dedku Mrazu. Zanj pa že vemo, da od vsega na svetu najraje bere otroške pesmice in gleda otroške slike. Pohitite! PREDSTAVNIŠTVA IMAJO BESEDO! Kritični toni na Reki Reško predstavništvo je po splošnem mnenju najboljše in najbolj aktivno Avtotehnino predstavništvo. Začelo je v dveh najetih pisarnah v reškem nebotičniku, zdaj pa skupaj s trgovino in skladišči domuje na nadvse ugodni lokaciji v ulici Nikole Tesla 9, komaj dve do tri minute od železniške postaje. Zaposluje 13 delavcev, ki delajo za tozd Zastopstvo in Trgovina. Na Reki predstavljajo Avtotehno v malem. Letni plan zadolžitev in kritja stroškov imajo razdeljen po organizacijskih enotah. Tisti del delavcev, ki delajo za tozd Trgovina je že nagrajevana po rezultatih dela, tisti del ki dela za Zastopstva pa bo tako nagrajevan v kratkem. Do zdaj je bilo njihovo poslovanje vedno rentabilno. Nikdar ni zašlo v rdeče številke. Ob obisku na Reki smo pripravili mini okroglo mizo, ki je imela namen predstaviti predstavništvo in njegove probleme tudi z zornega kota delavcev v predstavništvu in ne le tistih v Ljubljani. Na njej so poleg direktorja predstavništva Iva Pučka, ki je odgovoril na večino vprašanj, sodelovali še vodja široke prodaje Tereza Kreč, poslovodja prodajalne maloprodaje Juraj Malnar, referentka v široki potrošnji in obenem sekretarka OOZK Branka Mance, vodja veleprodaje Nedeljko Boškič in samostojni referent zadolžen za sektor Bosch, Vojislav Radulovič. Kako ste zadovoljni v Av-totehni? Fučak: Nismo povsem zadovoljni, ker nam Avtotehna v Ljubljani ne da v prodajo vse robe, ki smo jo sposobni prodati tako, da so ljudje dokaj neizkoriščeni, čeprav želijo delati. Tudi nismo proti nagrajevanju po delu, predlog smo osvojili, vendar obenem želimo, da na našem področju prodajamo vso robo, ki jo naša hiša ima in tudi, da delamo v korist vseh sektorjev. Kreč: V široki potrošnji smo trije in ne moremo izpolriiti plana le s Kortingom. Potrebovali bi še Boschev program, a ga ne dobimo. Zdaj namreč prodaja Kortinga stagnira in imamo polno skladišče televizorjev, ki pa jih nihče ne kupi. Vsi sprašujejo le po Blaupunk-tovih aparatih, ki bi jih lahko prodali kolikor bi hoteli. Blau-punkt je namreč znižal ceno svojih izdelkov in je tako cenejši od Kortinga. A konsigna-cije za Blaupunkt in Bosch nimamo več. Tržišče pa bi oboje kar pogoltnilo, saj je Reka polna pomorcev, ki so ob nakupu oproščeni carinskih in drugih dajatev. Ali imate prave delovne zadolžitve? Fučak: Nimamo pravih delovnih zadolžitev. A Hočevar je obljubil, da bo prišel še ta mesec, proučil situacijo na kraju samem in uredil tako organizacijo, kot plan. Prepričan sem, da bomo po natačni analizi uredili stvari v obojestransko zadovoljstvo. Predvsem imam v mislih široko potrošnjo, kjer moramo dobiti več možnosti, da zaposlimo razpoložljive kadre. Urediti pa bomo morali tudi odnose s sektorjem Elektronika, ki je imel vedno referenta na Reki, zdaj pa ga očitno ne potrebuje več in prihajajo prodajati kar sami. Torej ste vse prej kot polno zaposleni? Fučak: Polno zaposleni smo bili leta 1979. Zdaj pa nam je vse po malem odvzeto. Izvršeni so bili neki nenormalni manevri. Vzrok pa je prav v pričakovanem nagrajevanju po delu. Centrala si hoče zagotoviti delo,- Morda je problem tudi v pomanjkanju lastne iniciative? Fučak: Ni problem. Lastne pobude so pogoste. A za realizacijo vsake lastne pobude moraš imeti odobrenje direktorja tozda. In priznati moram, da do sedaj še nobena pobuda ni bila zavrnjena. Zahteva se le finančna disciplina in to je v redu. Tako je v tozdu Trgovina. S tozdom Zastopstva pa v zadnjem letu razen s sektorjem Bosch, bolj slabo sodelujemo. Kaže, da se vsakdo zapira. Ali se zapira poleg dela tudi pretok informacij? Fučak: Do informacij pridemo preko svojih delegatov, ki jih imamo po enega v delavskem svetu delovne organizacije ter v delavskih svetih tozdov Trgovina in Zastopstva. Direktorji predstavništev pa nismo v nobenih telesih, ne v poslovnih svetih, ne v delavskih svetih, ne v kakršnih koli komercialnih telesih. To pa se čuti tudi v našem delu. Da delamo vsaj tako uspešno kot delamo, pa gre predvsem zahvala dobrim medsebojnim odnosom v našem predstavništvu. A tako ne bo moglo iti v nedogled. Naš edini adut je tako novi direktor tozda Zastopstva Hočevar. Kajti če ne bomo rešili nastalih problemov, bomo imeli preveč ljudi. Kakšne organizacijske spremembe mu boste predlagali, da bo vaše delo učinkovitejše? Katere probleme boste še posebej izpostavili? Fučak; Mi smo kot servisna služba. Če imamo kaj servisirati, potem smo tu, če pa nimamo smo sirote. Predlagali bomo Hočevarju, da enega naših delavcev zadolžimo za sektor Elektronike, ki tu ogromno prodaja, prodajo pa smo mi pripravili. Prav tako je tozd VIS ukinil človeka na našem področju in tudi tega je treba ponovno zadolžiti za ta tozd. Radulovič: Z istim številom ljudi, smo lahko poslovno mnogo učinkovitejši. Smatram, da moramo imeti zadolžene ljudi za vsa tista področja, ki se pri nas dobro prodajajo. Malner: Mi smo nagrajevani po delu. A v Ljubljani so bliže skladišču in laže delajo. Čuti se protekcija. Biti bi morali bolje povezani. Kurantno robo bi morali dobiti vsi, ne pa da gre le v nekatere prodajalne. Plan bomo sicer dosegli, a prav zato, ker težko pridemo do kurantne robe, komaj. Radulovič: Želel bi večjo sinhronizacijo na področju. To pomeni, da naj se področje skupaj obdelava. Če imamo področje Dalmacije, se mora obdelovati iz Reke in iz Ljubljane in ne le iz Ljubljane. A to se dogaja, čeprav redkeje. Mance: Mi smo dobri delavci, a zahtevamo delo! To postavljam tudi kot sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, kamor nas je od 13 delavcev vključenih kar osem. Sem tudi član DS tozd Zastopstva. Pokličejo nas vedno pravočasno, vendar mislim, da nas vabijo bolj zaradi kvoruma, odločitev pa ne moremo spreminjati. Mi podpiramo nagrajevanje po delu, zahtevamo pa ponovno odprtje konsignacij, ki smo jih že imeli. Fučak: Mi smo specifično področje, kjer je mnogo pomorcev, ki so oproščeni davkov in carin in so zato še posebej zanimivi kupci. A ker jim nimamo kaj ponuditi, v zadnjem času že prodira konkurenca, ki bo hitro zapolnila praznino, če se stvari ne uredijo. Boškič: Poseben problem predstavlja dogovor o obrestih neplačane realizacije, ki smo ga pravkar podpisali. Plan bomo sicer dosegli, zaradi obresti neplačane realizacije pa bomo imeli nižjo točko, kot če plana ne bi dosegli in bi dobili poprečje. Tistim, ki izdatno presežejo plan te obresti niso problem, nam, ki ga komaj dosežemo, pa izredno velik. Jurij Černič VF Odpirajo se neslutene možnosti BE orodje žanje sadove osemletnih prizadevanj Več kot 100 let uporabljajo ladjedelničarji po vsem svetu pnevmatsko orodje in nikomur do sedaj še ni prišlo na misel, da bi to spremenil. Vsak poizkus v tej smeri se je zdel obsojen na neuspeh. A s trdim in vztrajnim delom je Tonetu Garinu, vodji BE orodja ob podpori sodelavcev Rudija Verhovca in Mimi Dormiš v Ljubljani, ter Vojislava Raduloviča na Reki uspelo vzbuditi zanimanje vodilnih tehnologov v ladjedelnici 3. maj za visokofrekvenčno orodje. Ko so spoznali vse prednosti novih orodij, so jih ob velikih notranjih težavah uvedli v proizvodnjo. S tem so ne le obrnili nov list v zgodovini ladjedelništva, ampak tudi odprli novo obetavno tržišče za visokofrekvenčna orodja, ki pa ga bo potrebno kar se da skrbno obdelovati, kajti, kakor se je počasi in s težavo odpiralo, se lahko ob neskrbni obdelavi bliskovito zapre. To ni predpostavka, tako kažejo izkušnje iz Beograjskega industrijskega bazena. In temu bi se Garin v prihodnosti predvsem rad izognil,. Koliko časa že sodelujete s 3. majem? 2e od leta 1976 sodelujemo z njimi. Sadovi tega dela pa se kažejo danes. Ves ta čas smo v to, da bi z visokofrekvenčnimi Boschovimi orodji prodrli v Ladjedelništvo, kjer po stoletni tradiciji po vsem svetu uporabljajo izključno pnevmatsko orodje. Presekati s to tradicijo pa je bilo izredno težko. To smo dosegli z vztrajnim prepričevanjem tehnologov, da je mogoče stisnjen zrak, ki je pogonsko sredstvo pnevmatskih orodij učinkovito nadomestilo z uporabo cenejših, vzdrži! vejših, varčnejših in priroč-nejših visokofrekvenčnih orodij. Vsa prepričevanja in dokazovanja pa ne bi prav nič zalegla, ko bi imeli v Jugoslaviji energije na pretek. A tako kot ves svet, pesti tudi Jugoslavijo energetska kriza. Največja slabost pnevmatskih strojev pa je prav razsipna uporaba energije. Prav zato sta se vodilna razvojna tehnologa v ladjedelnici 3. maj, ing. Sestan, ki je izdelal več primerjalnih študij in vodil več poizkusov z visokofrekvenčnimi vrtalkami in brusilkami ter njegov vodja ing. Škaro, ki mu je ves čas stal ob strani in ga podpiral v njegovih inovacijskih prizadevanjih odločila, da orodje preizkusita tudi v neposrednji proizvodnji. Orodje, ki ga je firma Bosch posodila ladjedelnici je poizkus v celoti prestalo, a tradicija, navade neposrednih proizvajalcev, strah pred novostjo in še nekateri drugi interesi so bili močnejši. Orodje so zavrnili kot neustrezno. A ing. Sestan je takrat že vedel, da je na pravi poti in ga neuspeh ni potrl. Zaprosil je Bosch za novo, večjo in popolnejšo visokofrekvenčno opremo in jo vključil v neposrednjo proizvodnjo v najtežjih pogojih dela na prostem v naj hujši zimi, kjer se je pnevmatsko orodje še posebej slabo izkazalo in v najhujši poletni vročini, kjer se je bilo bati, da se bo visokofrekvenčno orodje pregrevalo. Orodje je prestalo vse preizkušnje, na-tačna merjenja pa so pokazala da so nova orodja še enkrat učinkovitejša pri delu kot pnevmatska da potrebujejo več kot enkrat manj pribora in porabijo desetkrat manj energije. Tako uporaba tega orodja pomeni tudi aktivno vključitev v stabilizacijska prizadevanja v ladjedelništvu. Za nas pa je seveda zanimivo, kako velik posel ste napravili s prodorom v 3. maj in kakšne so perspektive. Letošnje leto nam osemletna prizadevanja prinašajo prvi dobiček. Do sedaj smo ob 16-odstotni proviziji uspeli prislužiti 96 starih miljonov razlike v ceni, do konca leta pa si obetamo 125 milijonov. V naslednjih petih letih pričakujemo vzpon nakupa v posameznih oddelkih 3. maja, sledi normalno obdobje potreb po rezervnih delih in obnovitveni ciklus nakupa novih orodij vsake 3 leta. Sodelovanje s 3. majem nam bo v letošnjem letu prineslo 8 odstotkov celotne realizacije, v naslednjih letih pa verjetno še več. A bolj po- membno kot to je vest o uspešni uporabi visofrekvenčnih orodij v ladjedelništvu, ki se je že razširila širom po Jugoslaviji, predvsem v Puljsko ladjedelnico Uljanik, ki že opravlja prvi nakup visokofrekvenčne opreme in v Split, kjer smo se za nakup dogovorili v preteklem tednu. Plan za letošnje leto boste torej dosegli brez težav? Po sedanjih pokazateljih plan za letošnje leto dosega predvidevanja, vendar s tem ne morem biti in nisem zadovoljen. Plani se namreč obračunavajo z dinarskimi vrednostmi, kar pomeni, da nam kurzna razlika veča prihodek, čeprav je denimo realizacija manjša. Moj interni koncept planiranja pa je vedno v tuji valuti, saj mi le tako podatki realno prikazujejo padec ali povečanje prodaj na jugoslovanskem tržišču. Vzporedno spremljam tudi delo po predstavništvih in jim priznavam udeležbo ne glede na to, kdo je napravil ponudbo. Tako imam tudi realen pregled nad lastnim delom. Tako tudi prav dobro poznam vzroke, da dosegamo le dinarski plan, realnega pa ne. To so predvsem problem pri uvozu opreme zaradi kroničnega pomanjkanja deviz koristnikov in interesentov in neorganizirana obdelava tržišča naših predstavništev. Vendar slednjih le ne mečete vseh v isti koš. Nasprotno. Prav posebej želim pohvaliti sodelavca Raduloviča iz Reke, ki ima tudi ogromno zaslug, da smo z novimi orodji prodrli v Tretji maj in Taloša iz Zagreba. Oba sta v zadnjih desetih letih pokazala maksimalno prizadevnost. Žal pa mi je za zgrešeno minulo kadrovsko zasedbo v Sarajevu. No, sedaj smo dobili novega sodelavca Nedžada Hadži-avdegiča, od katerega se nadejamo kar najboljšega dela. Se vedno pa ostaja odprt problem v Beogradu, ki zajema industrijsko največji potencial v Jugoslaviji. Zaradi neresnega dela v tem predstavništvu smo že izgubili nekaj strank, novih pa nam ta zasedba prav gotovo ne bo pridobila. Morda pa od predstavništev preveč pričakujete. Prav gotovo ne. Delo predstavništev poznam in ne pričakujem, da bi delavci predstavništev strokovno nastopali pri strankah, saj je to nemogoče. Kritika pa velja vsem, da nas o gospodarski situaciji s področja ne obveščajo. Zadostovala bi mi informacija, da se gradi neka tovarna, da je neko podjetje dobilo posel s tujim partnerjem, da je neko podjetje sklenilo zanimiv kooperacijski posel. Vse te vesti so v dnevnem časopisu in že en tak bežen članek nam je dovolj za začetek akcije obdelave nove stranke. A to dela žal samo Zagreb. Pridobiti novo stranko pa je izredno težko. Večinoma je jugoslovanska industrija namreč opremljena s pnevmatskimi orodji, čeprav tudi visoka frekvenca v Jugoslaviji ni novost. Visokofrekvenčna orod- ja uporabljajo za montažo in obdelavo golfov, zastave, reno-jev pa tudi avtobusov v ljubljanski Avtomontaži in skopskem Fasu. Pa vendar v Jugoslaviji gospodari kakih 12 izredno kvalitetnih zahodnih proizvajalcev pnevmatskih orodij, ki nam pri koristnikih konkurirajo zadnje čase tudi s takimi akcijami, ki že mejijo na nelojalno konkurenco. Kot primer naj navedem poseben simpozij za ladjedelništvo, kjer so kakih 120 tehnologov skušali prepričati v nesmisel uvajanja visokofrekvenčne opreme v ladjedelništvo, predvsem s tehničnimi podatki, ki so izpodbijali naše argumente. In kakšno je vaše proti-orožje? Naše protiorožje je vztrajanje na tehničnih podatkih in zagovarjanju prednosti, ki jih nudi visokofrekvenčno orodje, pri čemer nam izredno koristijo pozitivne izkušnje v 3. maju, korektno delo in spoštovanje vsake konkurence. Ravno v času vsesplošnih stabilizacijskih naporov in iskanj vidimo priložnost za uveljavitev vf opreme. A zato bo potrebno ogromno posamičnega strokovnega dela in obdelave vsake stranke posebej, ker se orodja ne prodajajo prosto po katalož-ni izbiri, ampak moramo skupaj s tehnologi kompleksno reševati celoten tehnološki proces. Jurij Černič vxxxxxxxv>xx\xxxvvvvvx\Nrcvx\xxxxvvxx>xxxv»xxxxxxxvxxxxxxvx\x>xxvsxxvvvxvxv\xvvxx\x\\vvvvvvvx\xvvvv> Uredništvu GLASILA! Dragi drugovi, povodom mog odlaska u penziju, nakon .16 godina rada u Avtolehni, u nemogučnosti da zahvalim svim svojim saradnici-ma u lom dugom razdoblju, molim Vas da preko GLASILA izrazite moju zahvalnost svim drugovima koji su samnom saradi-vali u poslednjih 16 godina. Nadam se da če drugovi koji su i dalje aktivni svojim prim-jernim radom doprinijeti napretku Avtotehne i njenih radnih ljudi. Uz najbolje želje i uspjeh u daljnjem radu, s poštovanjem, Ivan Šurbek Avtotehna Sarajevo RAZPIS Na svoji 4. seji je izvršni odbor aktiva upokojencev sprejel naslednji sklep: Člani aktiva, ki imajo v septembru 1984 mesečno pokojnino nižjo od 15.000 din, se lahko udeleže razpisa za socialno podporo. Vlogi za dodelitev podpore je potrebno priložiti obvestilo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za september 1984 ter izjavo o dohodkih zakonskega tovariša z ustreznim potrdilom. Upoštevane bodo vloge, ki bodo do 15,11. prispele na naslov: Aktiv upokojencev Avtotehne Titova 36/IV 61000 Ljubljana Aktiv upokojencev Avtotehne ZAHVALA Ob smrti očeta se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje. Alojz škoda MIS ne čaka križem rok na boljše čase Delavci sektorja Montaža in servis so sposobni zmontirati 120 Manovih šasij letno. Zaradi pričakovanih zapletov z materialom so planirali za letošnje leto montažo 50 šasij, a zapleti so presegli vsa pričakovanja in tako jih bodo izdelali le 31. In vendar bodo dosegli planiran dohodek. Kako? Tako, da so se brez obotavljanja oprijeli prav vsakega dela, za katero so usposobljeni. Seveda pa le volja ni bila dovolj. Potrebna je bila tudi velika mera iznajdljivosti. In da jim te ne manjka, kaže že naslednji primer. Ker se bo na montaži v kratkem zamenjalo pet do osem delavcev, bi lahko zaradi neznanja na novo zaposlenih prišlo do težav predvsem pri montaži instalacij na šasije. Da bi se temu izognil, je vodja sektorja Cveto Kalan naročil natančno slikanje že izgotovljenih šasij, ki bodo služile za delovni vzorec. V tem letu, je povedal tovariš Kalan, smo naredili 11 Manovih zglobnikov (to so Krpani, ki vozijo po naših cestah), zadnjo v aprilu. Potem pa je delo zastalo, ker nismo dobili kovinskih brezšivnih cevi za zračno napeljavo. Prav te dni pa jih je Avtomontaža uspela uvoziti. Zdaj je dovolj materiala za izdelavo dvajsetih šasij, torej za dva meseca dela. Kaj pa so počeli delavci ves ta čas, ko ni bilo dela na šasijah? V tem času so se delavci, ki so itak vsi KV ali VKV mehaniki, preusmerili na servisiranje komercialnih Zastavinih vozil in popravilo viličarjev, po potrebi pa so pomagali tudi pri sortiranju in razrezovanju papirja. A tudi pri servisiranju zastavinih komercialnih vozil nas pesti slaba dobava rezervnih delov, tako, da je delo zelo otežkočeno. In s čim ste nadomestili izpad dohodka, ki bi ga prinesla montaža šasij? Planirani dohodek smo nadomestili s servisiranjem 104 avtobusov znamke Scania, namenjenih za Egipt in z dodatnimi deli na 125 Tamovih avtobusih namenjenih v Saudovo Arabijo. Tako bomo kljub zapletom z rezervnimi deli dosegli planirani dohodek. Kako pa boste problem, ki nastaja zaradi pomanjkanja materiala za Manove šasije reševali v prihodnje? Pričakujemo, da bomo prav kmalu začeli montirati Tamove zračno vzmetne šasije. Ta posel je plod sodelovanja v poslovni skupnosti Tam. Letos bomo po predvidevanjih zmontirali 50, prihodnje leto pa 200 kosov teh šasij. To praktično pomeni vsak dan eno. Ker pa nas je zapustilo pet mehanikov, ki so delali na šasijah in ker so trije na daljših bolniških dopustih, kar za nas pomeni izpad osmih delavcev, bomo morali razpisati potrebe po novih mehanikih. V servisni hali boste torej montirali Tamove in Manove šasije, servisirali zastavina komercialna vozila in opravljali remont viličarjev. Nujno potrebno bi bilo zapreti nedograjeno halo, kjer bi bili potem idealni pogoji za montažo šasij, v servisni hali pa bi nemoteno delal servis. Dokler pa to ne bo urejeno, bomo pač morali delati v težjih pogojih vse na enem mestu. Jurij Černič Poročilo o varstvu pri delu za polletje 1984 Poročilo o delu, problematiki in ukrepih na področju varstva pri delu sem sestavil na podlagi rednih pregledov Službe varstva pri delu, organov inšpekcijskih služb, poročil, predlogov in mnenj odgovornih delavcev za varstvo pri delu. Delo in dokumentacija je evidentirana v arhivu evidenc, programih za delo in dopisih, ki so bili poslani in prejeti v SVD (Služba varstva pri delu). Splošna ugotovitev, ki jo podajam v poročilu je, da se je stanje na področju varstva pri delu izboljšalo, število nesreč je v primerjavi s preteklimi leti bistveno upadlo, zaskrbljujoče pa je še zdravstveno stanje delavcev, veliko število alkoholikov, požarno varstvo, ki je večkrat zanemarjeno in v vzdrževanje, kar pa je v veliki meri povezano z denarjem. Nekatere podrobnosti iz dela in opažanj so naslednje: i 1. Nesreče, poklicna obolenja, okužbe, zdravstveno varstvo V prvem polletju 1984 se je v DO Avtotelma poškodovalo 7 delavcev. Vsi delavci so se poškodovali pri delu. Zanje so izpolnjene prijave nesreče pri delu in seveda uradni obrazci, katere so vsi potrdili v zdravstvenih ustanovah. Po tozdih pa je število nesreč naslednje: Vozila in servisi 3 poškodovani — lažje. Notranja trgovina 3 poškodovani — lažje. Zastopstvo —■ ni poškodb. DSSS 1 poškodba —- lažja. Prijav o poklicnih obolenjih in okužbah delavcev DO Avto-tehna ni bilo. Za delavce, ki delajo na nevarnih zdravju škodljivih delovnih mestih in po zakonskih predpisih o pregledih so bili opravljeni zdravniški pregledi. Poročilo, ki ga je poslala zdravnica, ki je pregledala naše delavce, pa je dokaj zaskrbljujoče. Kratek povzetek je naslednji: pregledanih je bilo 79 delavcev, 8 delavcev ni dokončalo pregleda. Prevladujejo pa naslednje bolezni: 18 delavcev ima bolezen obtočil, 15 delavcev je alkoholikov, 8 delavcev ima bolezni sečil, 8 delavcev bolezni presnove, 6 delavcev bolezni čutil, 2 delavca bolezni kože, 1 delavec bolezni mišic oziroma kosti. Tudi predhodni pregledi so pokazali, da z zdravjem sila slabo stojimo. Najbolj pa je za- skrbljujoče, da imamo neverjetno število alkoholikov. Iz pregleda v pregled se število povečuje in pri tem moram reči, da to bolj straši zunanje inštitucije kot domače delavce. 2. Delo po programih Službe varstva pri delu V začetku je bil za vsak tozd izdelan program za izvajanje varstvenih ukrepov. Ukrepi so vzgojni, tehnični, zdravstveni. Lahko rečem, da se v večini dokaj dobro izvajajo. Seveda so določene težave predvsem pri ljudeh, ker nekateri le ne razumejo, da je varnost sodelavca povezana tudi z njegovo varnostjo, tako zdravstveno kot tudi denarno, saj poškodba, ki jo utrpi sodelavec, zniža storilnost ostalih, pri tem pa le mora biti tudi njegovo delo opravljeno. Od točk po programih se v večini pojavlja vprašanje, kdo bo vzdrževal stroje in zgradbo. Ekipa, ki je zadolžena za to, je preslabotna tako po številu delavcev kot sredstev. Vedno se pojavi problem denarja. Sicer so bile pomembne naloge opravljene, ostalo pa upam, da se bo še do konca leta. 3. Požarna varnost V prvem polletju v DO ni bil prijavljen noben začetni izbruh požara. Tako nismo utrpeli požarne škode, s tem pa ni rečeno, da je osveščenost delavcev na najvišji ravni. Pri pregledih ugotavljam staro stanje in napake: V skladiščih se kadi na prepovedanih mestih, odmetavajo se cigaretni ogorki po tleh, policah in materialu, orodje za reševanje se odnaša s stojal, po pisarnah se redno kuha in ogreva z električnimi pečmi, v večini pisarn pa se odmetavajo cigaretni ogorki v koše za papir. S tem ugotavljam, da je stopnja odgovornih za požarno varnost kot ostalih delavcev za samozaščito premajhna in bo potrebno v tej zvezi ukrepati. Ukrepi so sila preprosti, povečati je potrebno disciplino vseh zaposlenih in morda nekaj kršiteljem stopiti na prste s kaznijo. V mesecu januarju so bili pregledani vsi ročni gasilni aparati. Ugotovljeno je bilo, da jih je nekaj izginilo ali po domače: bili so ukradeni. Rad bi opozoril vse, da se vsako premeščanje, skrivanje, namerno brezpotrebno aktiviranje gasilnih aparatov obravnava kot sabotaža in je s tem povzročitelj kazensko odgovoren. Opozorilo naj ne bi bila grožnja, vendar se le preveč samovoljno premeščajo, zalagajo in odnašajo gasilni aparati. Vse delavce, ki so zadolženi za službena vozila, v katerih se nahaja ročni gasilni aparat, pa opozarjam, da so zanj dolžni poskrbeti, da je v predpisanem roku pregledan, to je 6 mesecev. 4. Predlogi za izboljšanje zdravstvenega varstva in varstva pri delu Posebnih predlogov v tem poglavju ne bom dal, ker sem že za vsak tozd posebej sestavil poročilo in ga dal v obravnavo delavskemu svetu in direktorjem tozdov. Vseeno pa bi opozoril vse delavce, da so prvi odgovorni za svoje lastno zdravje in če bodo upoštevali to, bo nesreč neprimerno manj, tudi tistih skritih poškodb, o katerih niti ne govorimo. Ker se pojavlja veliko število obolenj hrbtenice, svetujem delavcem, ki dvigajo, da čim bolj uporabljajo mehanizacijo. V primerih, ko pa to ni mogoče, pa dvigujejo pravilno iz počepa. Vse delavce, ki pa pretežni del sede, naj si sedež prilagodijo svoji višini, če pa so stoli za popravilo, to nemudoma sporoče oddelku vzdrževanja in s tem bo bolečin v križu in nogah veliko manj. Že v začetku poročila sem omenil, da imamo neverjetno število evidentiranih alkoholikov. Ni moja naloga, da bi kogarkoli spreobračal, vendar bi vsem, ki pogledajo v kozarec z alkoholom, pa naj je to službeno ali zasebno doma in pri tem zamahujejo z roko na opozorilo sedeč za volanom. Kaj boste rekli, ko bo nekdo, ki je ravno takšen kot vi, povozil vašega otroka, svojca na cesti ali v sosednji delovni organizaciji? Na koncu želim vsem srečno delo tudi vnaprej, saj uspeh se meri le po storilnosti in zdravju posameznika. Referent za varstvo pri delu: Marko Eržen Ljubljana, dne 1. 7. 1984 Sklepi disciplinske komisije Skupna disciplinska komisija delovne organizacije Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., je v sestavi predsednika Braneta Mastna, zunanjega člana Staneta Smoleta, članov Franca Petkovška, Tomaža Petriča, Ivana Galiča in zapisnikarice Erike Železnik, v disciplinski zadevi zoper delavko Hermino Novak, na podlagi zahteve o uvedbi disciplinskega postopka z dne 25. 1.1984, po opravljeni glavni obravnavi, v navzočnosti odgovorne delavke, dne 22. 2. 1984 odločila: Delavka Hermina NOVAK, roj. 23.1.1957 v Ljubljani, stanujoča v Ljubljani, Poljanska 54, ki opravlja dela in naloge finančnega referenta v GRS je odgovorna, da je imela neopravičen primanjkljaj ur in sicer v mesecu juliju — 12,57 ur, v mesecu avgustu — 10,07 ur, v mesecu septembru — 16 ur, v mesecu januarju 1984 — 10,26 ur s čimer je storila hujšo kršitev delovnih dolžnosti po 34. tč. 12. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev. Delavki Hermini Novak se za storjeno hujšo kršitev delovnih dolžnosti izreče disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN. SREČANJE DELEGATOV Trgovini vlogo, ki ji v družbeni reprodukciji gre! V minulem mesecu so se v zgradbi Celovška 228 zbrali delegati 7. konference delegacij zbora združenega dela SO Ljubljana-šiška, katere nosilec organizacije je delegacija Avtotehne TOZD Zastopstva. Srečanje je bilo sklicano zaradi obravnave tekočih zadev iz dnevnih redov skupščine občine Ljubljana-šiška in mestne skupščine oz. njihovih zborov in v prisotnosti posebnih gostov: podpredsednika skupščine občine predstavnice mestne skupščine ter komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Omenjeni predstavniki družbenopolitične skupnosti so želeli, da v »bazi« sodelujejo pri izvedbi seje in se seznanijo s tekočo problematiko, s katero se delegacije pri svojem delu srečujejo. Predsednik konference tov. Rado Bregar je iz dnevnega reda izdvojil in zlasti poudaril točko, ki je najbolj zanimala naše temeljne organizacije v DO Avtotehna, to je: Družbenoekonomski položaj trgovine v Ljubljani, dohodkovno povezovanje trgovine in proizvodnje ter vloga trgovine pri organiziranju kooperantov, kar je bilo kot poseben dodatek k delegatskemu gradivu — in-foramicije vključno za obravnavo na seji skupščine mesta Ljubljane dne 4. 10. 1984. V razpravi o navedeni tematiki je sodelovalo več delegatov, seveda so pri tem prednjačili zlasti delegati iz trgovinskih TOZD. Vsi so bili soglasnega mnenja, da je v informaciji v glavnem zajeta dejanska problematika trgovinske dejavnosti in se le-ta ni v takšnem smislu in s poudarkom, do danes še nikoli obravnavala. Naj navedem nekaj bistvenih ugotovitev iz informacije: Trgovina ima v družbenem razvoju Ljubljane veliko vlogo in je do sedaj zelo primerno izpolnjevala svoje osnovne naloge. Pri tem je zlasti pomembna preskrba prebivalstva z osnovnimi potrebščinami, uspehi zunanjetrgovinskih ozdov in združevanje grosistov s proizvodnimi organizacijami. Ker je Ljubljana v srednjeročnem obdobju 1976—1980 sprejela obveznost, da oblikuje gospodarstvo v korist kapitalno intenzivne, moderne industrije, trgovini ni uspelo obdržati svojega dela v družbenem proizvodu Ljubljane in je delež trgovine v strukturi za leto 1980 znašal 35 odstotkov, oziroma že v letu 1982 padel na 26 odstotkov. Zakon o združenem delu je trgovini naložil nalogo, da prevzame vlogo pobudnika in organizatorja preobrazbe družbenoekonomskih odnosov med proizvodnjo in blagovno menjavo tako, da bi postala aktiven sodelavec pri skupnem planiranju, skupnem ustvarjanju in delitvi dohodka ter prevzemanju rizika. Trgovina se pri tem ni uveljavila, saj ji to preprečuje: neustrezno formiranje cen, zakonski predpisi in neučinkovito povezovanje z industrijo. Iz navedenega pa zlasti izhajajo naslednja dejstva: — konstantno upadanje razlike v ceni, — zelo slaba akumulativ-nost in s tem nesposobnost za lastno financiranje zalog trgovskega blaga, — stalno večanje stroškov pri najemanju posojil, — zniževanje realnih osebnih dohodkov, — zahteve proizvodnih OZD po avansih pri naročanju zlasti kurantnega blaga, — padec življenjskega standarda prebivalstva in s tem zmanjševanje njegove kupne moči, — neurejenost deviznega trga, —• zapiranje tržišč v občinske, republiške in regionalne meje, — odpiranje in delovanje raznih predstavništev, trgov, zastopnikov in drugih oblik, ki so plod samosvoje politike proizvodnih OZD, — administrativno urejanje odnosov med trgovino in proizvodnjo, s čimer se povzročajo velike motnje v poslovanju, — ustvarjanje monopolizma na trgu od raznih proizvodnih in večjih trgovin. OZD. Rešitve za izhod iz dosedanjega stanja je za trgovino iskati še vedno v tesnejšem in smiselnem povezovanju z industrijo, njeno specializacijo, svobodno oblikovanje cen proizvodov na osnovi zakona o ponudbi in povpraševanju, upoštevajoč pri tem tudi družbena merila, ter zlasti vključitev trgovine v sestavljene repro verige, v katerih bi lahko tudi s pomočjo širše družbene pomoči in ukrepanja izvajala: 1. V skladu z dolgoročnim programom stabilizacije bi se moralo trgovini z ukrepi gospodarske politike omogočiti, da v polni meri uveljavi svojo vlogo v celotnem procesu družbene reprodukcije. 2. Z novelacijo zakona o obveznem združevanju dela in sredstev med proizvodnimi in trgovinskimi OZD naj bi se uredil odnos med trgovino in proizvodnjo tako, da sta tudi formalno pravno enakovredna partnerja. 3. S spremembami v politiki cen naj bi se odnos med proizvodnjo in trgovino izrazil na takšen način, da se trgovini prizna večji del zaslužka in s tem omogoči da bo akumulativna in investicijsko sposobnejša. 4. Poenotiti je potrebno način obračunavanja prometnega davka in iz njega izločiti blago-dobrine, ki že dolgo ni več »luksusnega« značaja, temveč potreba današnjega človeka. 5. Za opravljanje stanja in teženj po zapiranju regij tržišča je potrebno v planskih dokumentih ustrezno opredeliti razvoj trgovine v mestu ter njene vključitve v republiške in zvezne usmeritve. V ta namen nameravajo IS Skupščine mesta Ljubljane, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja in Poslovno združenje za trgovino pripraviti posebne tematske razprave s predstavniki trgovinskih OZD, da bi skupno opredelili nadaljnjo usmeritev razvoja. Na sestanku smo ugotovili, da je le krenilo in bomo morali tem vprašanjem posvetiti še več svojega dela in pozornosti. Pričakujem, da bodo zlasti delegati v skupščinah vplivali in spodbujali družbene dejavnike, da se problemi ugrožene trgovine čim preje razrešijo in se ji vrne vloga, ki ji v družbeni reprodukciji gre. Navedena naloga je tudi izziv našim strokovnim delavcem in delegatom, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju tekočega stanja trgovinske dejavnosti. Zvone Ogrinec-Bego Sklepi disciplinske komisije Skupna disciplinska komisija DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., je v sestavi predsednika Braneta Lastna, zunanjega člana Staneta Smoleta, članov Franca Petkovška, Tomaža Petriča, Ivana Galiča in zapisnikarice Erike Železnik, v disciplinski zadevi zoper delavko Marto Zadnik, na podlagi zahteve o uvedbi disciplinskega postopka z dne 25.1.1984 po opravljeni glavni obravnavi dne 22. 2. 1984 odločila: Delavka Marta ZADNIK, roj. 18.2.1945, stanujoč v Ljubljani, Galjevica 52 a, ki opravlja dela in naloge samostojnega finančnega referenta >v GRS je odgovorna, da je imela neopravičen primanjkljaj ur in sicer v mesecu juliju 1983 —11,10 ur, septembra —11,07 ur, novembra —10,04 ur, in decembra 1983 — 11,06 ur. S tem je storila hujšo kršitev delovnih dolžnosti po 34. točki 12. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev. Delavki Marti Zadnik se za storjeno hujšo kršitev delovnih dolžnosti izreče disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN. Skupščina Poslovne skupnosti TAM je na 2. seji, dne 27. junija 1984 sprejela na podlagi 101. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v Poslovno skupnost TAM Začasni plan Poslovne skupnosti za leto 1984 Objavljamo le tiste točke, kjer je upoštevano sodelovanje Avtotehne. 1.1 Nadgradnje za domači in tuji trg Nalogo opredeljujejo ugotovitve : — da je vezava sredstev za šasije, ki čakajo na izgotovi-tev nadgradenj izredno dolga ter povzroča zaradi visokih obresti visoke stroške v breme proizvoda, — da so vse šasije, tudi tiste, ki so posebej prilagojene za specialna vozila, vrednotene kot da so serijske ter s tem ne pokrivajo dejanskih stroškov proizvodnje, — da se proizvodni programi nadgraditeljev v posameznih področjih prekrivajo, pomanjkanje specializacije in slaba zasedenost kapacitet pa podražuje proizvodnjo in slabša dohodkovno učinkovitost. Z analizo obstoječih odnosov je ugotoviti kvantifikacijo stroškov, ki nastajajo iz omenjenih in eventualnih drugih vzrokov ter zasnovati z dogovorom z udeleženkami predloge dolgoročnih ukrepov v naslednjih smereh. A. Razvojne službe razvijajo, standardizirajo izvedbo šasij za nadgradnje in razvijejo take nadgradnje, ki bodo omogočile izdelavo nadgradnje brez šasije ter njeno montažo na šasijo v bistveno krajših rokih. Terminsko se opredeli izdelavo šasij v skladu s termini za montažo nadgradenj tako, da bodo prispevale nadgradite-Ijem, ko bodo nadgradnje pripravljene za montažo na šasije. Definira se tehnologija za tako organizacijo izdelave nadgradenj. B. Opredelijo se kriteriji, katere šasije se smatrajo kot serijske standardne šasije. Vse ostale šasije so specialne šasije po naročilu, za katere ne veljajo določila cenika. Pripravi se metodologija za določevanje cen specialnih šasij po naročilu, izhajajoč iz primerjalnih cen serijskih šasij do gotovo stopnje izdelave ter pribitka dejanskih stroškov za kompletiranje v specialno šasijo. Pripravi se pregled konstrukcijskih tehnoloških in drugih ukrepov, ki bi omogočili, da se skrajša čas med izdelavo šasije in finalizacijo vozila v smislu usmeritve iz tč. l.l.A.C. C. Analizirajo se proizvodni programi posameznih proizvajalk nadgradenj z vidika tehnične in kvalitetne ustreznosti, tehnološke opremljenosti proizvajalca, zmogljivosti in zasedenosti kapacitet. — Predložijo se za obravnavo in usklajevanje v PS ukrepi in usmeritve za specializacijo in medsebojne kooperacije pri izvajalcih, tako na področju razvoja kot tudi v proizvodnji. — Analizirajo se tržne možnosti za poudarjeno usmeritev izdelovalcev nadgradenj tudi za izvoz ter izdela ocena smotrnosti povečanega angažiranja izdelovalcev nadgradenj za druge kupce (šasije drugih proizvajalcev), zaradi boljše zasedbe zmogljivosti in ustvarjanje pogojev za specializacijo. Nosilci naloge: TAM ■— TOZD Raziskave in razvoj, TAM — TOZD Kontrola finalov, TAM — DS S S PKS, AT — TOZD Notranja trgovina, DO — proizvajalke nadgradenj. Termin: Predloge ukrepov z argumentiranjem in programom izvajanja izdelati v letu 1984 za izvajanje v letu 1985 in v kasnejših letih. 1(.2 Nadgradnje za JLA Analiza pomanjkljivosti sedanjega načina poslovanja naj z ekonomskimi in organizacijskimi argumenti poda osnovo za razgovore z ustreznimi organi in službami JLA, usmerjenimi na poenoten postopek, katerega osnovne značilnosti bi bile: Razvojne službe TAM, skupno z usposobljenimi razvojnimi službami članic v so-delavi z ustreznimi službami JLA dodelajo že obstoječi idejni koncept nadgradenj, ob upoštevanju že realiziranega razvoja nadgradenj v celovit modulni program specialnih vojaških vozil ter ga predložijo v verifikacijo JLA. Bi Predlaga se JLA, da združi vse svoje potrebe po specialnih nadgradnjah v eni službi, ki ta vozila planira skupaj s standardnimi transportnimi vozili ter tak plan v obliki naročil dogovori enkrat letno. C. DO TAM skupno z usposobljenimi članicami skupnosti prevzame kompletno odgovornost za izdobavo specialnih vozil ter zagotovi terminsko in tehnološko-tehnično usklajeno izdelavo šasij in nadgradenj pri nadgraditeljih ter finalizacijo vozil: Nosilec naloge: TAM — TOZD Raziskave in razvoj, TAM — KPO, AT — TOZD Notranja trgovina, DO — proizvajalke nadgradenj Termin: Predloge za načelni dogovor z ustreznimi službami JLA, s terminskim programom izvajanja izdelajo nosilci do 15. 11. 1984. prišli ► < odšli DSSS Prišli: 1. 8. 1984 Betka URBANClC Odšli: 15. 8. 1984 Marija BABNIK — upokojitev 15. 8. 1984 Marija LAH — upokojitev 31.8.1984 Franc ROBER — upokojitev 31. 8. 1984 Metka ČERNE 31. 8. 1984 Vlasta KRIŽMAN 20. 8. 1984 Sevka BEGANOVlC 1.4 Ostala proizvodnja članic Čeprav proizvodnja članic, ki ni namenjena skupnemu proizvodu ali ne koristi module GCV TAM, ni osnova za združevanje v Poslovno skupnost TAM, je vendar lahko pomembna za horizontalno menjavo med članicami reprodukcijske verige, tako materialno kot tudi razvojno, obenem pa posredno vpliva na tehnološko raven in ekonomičnost proizvodnje za skupni proizvod. Zaradi tega je koristno, da se pripravi analiza razmer v tem segmentu in ugotovi možnost, ki jih PS lahko ponudi za pospeševanje te proizvodnje iz naslednjih vidikov: — vključevanje razvojnih zmogljivosti članic na področju razvoja proizvodov in tehnologije, — medsebojna kooperacija v proizvodnji, — vključevanje trgovinskih organizacij iz sestave PS, posebej zaradi pomoči pri usmerjanju te proizvodnje v izvoz, — analiziranje rentabilnosti poslovanja te proizvodnje in izdelavo predlogov za boljše obvladovanje materialnih in denarnih tokov in stroškov nasploh. Nosilec naloge: Avtotrgovina, Avtotehna, DSSS Poslovne skupnosti, DO TAM — TOZD Raziskave in razvoj, strokovne službe članic. Termin: V letu 1984 se pripravi koncept za izvajanje te naloge v srednjeročnem razdobju 1986—1990. 'TOZD NOTRANJA TRGOVINA o. sub. o. Prišli: 14. 8. 1984 Dušan RAHIJA 23. 8. 1984 Peter ŽIDAN Odšli: 18. 8. 1984 Iztok JERIC TOZD VOZILA IN SERVIS o. sub. o. Odšli: 29. 8. 1984 Alojz HROVAT 31. 8.1984 Peter MEDVEŠEK 30. 9. 1984 Jože GAŠPERLIN 30. 9. 1984 Vojko DRASCEK Prišli: 1. 8. 1984 Izidor SMRTNIK 1. 8.1984 Ljubiša RINClC 1. 8. 1984 Alojz HROVAT 7. 8. 1984 Rihard ZAJC (nadaljevanje na 10. strani) Citajuči naše »Glasilo«, večinom počinjemo od prve Strane, pa čitamo drugu, treču i tako redom. Te prve Strane su, kako dolikuje, posvečene našem poslovanju, inicijativama, razvoju, uspesima (i neuspesi-ma: tu vidim rubriku »Sklepi disciplinske komisije«). Tako i treba da bude. Poslednje dve Strane — malo srce razgale. Još ima športa — radi športa. Još se ljudi druže na izletima. I moja želja je da doprinesem dobrom raspoloženju (i poslovnem uspehu, ali moj — nije još za prve Strane). Zato vam šaljem prilog, pa ako vam se do-padne — objavite ga. Možda če se moči i kakva pouka izvuči. Ko zna! Srdačan pozdrav Službeno putovanje u Niš (neslužbeni dio) Posle tri ipo sata, stiže »ex-presni« autobus u Niš. Žure ljudi na sve strane. Glasno se do-vikuju, psuju, smeju. Balkan. Na autobusnoj stanici nevi-dena gužva. Šta rade Nišlije na autobusnoj stanici? Vuku voče i povrče. Šta je ovo ljudi moji? Jedva ukopčah da je uz samu Staniču velika pijača. Pa se društvo izmešalo. Sa navikama rodene beogra-danke, tražim taxi-stanicu. A-ha, evo čitav niz vozila. Pola-ko, vukuči torbu s katalozima, pridem vozilu na vrhu niza. »Jel’ slobodno?« pitam učtivo. Odgovor još učtiviji; »Ne može gospoda, morate da odete do zad-njeg vozila, ono kreče prvo.« Vračam se poslednjem vozilu. Kad se posvadaše dva vozača! Jedan tvrdi da je on na redu i da se zadnji ubacio preko reda. Svada, gomila ružnih reči — žustro i glasno. Ostali vozači dadoše jednom od njiju za pravo, te on obide vozilo, galantno mi otvori vrata, ja sedoh, a on pažljivo zatvori vrata, pa se ok-rete »protivniku« ■—• da dovrši spor. Potom pride vozilu sede i krete. Odjednom se promeni čovek. Ko da se nikada nije ni svadao, zapodenu razgovor sa-mnom sa evropskim manirima i uljudnošču. Taksimetra nema. Ja o po-gadanju »duture« ništa neznam, kod nas toga odavno nema. Sti-gosmo do firme gde sam imala sastanak. »300,00 dinara, molim«, kaže vozač. Ja trepnuh, pa izvadih novčanik. »Molim vas račun«. Vozač ispretura malo po nekim hartijama u pre-tincu, dok sam ja čekala pored vozila. »Eto, baš nemam ni jed-nog više. Ne mari, gospodo, drugi put, kad dodete.« Sede u kola, nasmej a se, mahnu rukom u znak pozdrava i odveze se. Ja još stojim, držim novčanik i gledam za njim. Tolika svada, a sad — ni pare. Slegoh rame-nima: valjda principi. Generalni direktor, ko jem sam ispri-čala taj slučaj, slatko se nasme-jao: »Rda jedna, video Ženu. A meni bi duplu tarifu okačio.« Zbuniše me opet. Poslovni rezultati nisu cilj ove priče. Oni su upisani u službenem izveštaju. Najviše se zadržaj u firmi, gde se najviše gradi. Dobri domačini prvo su stvarali i nabavljali »orudja za rad«, tj. dobre kamione (MB), pa sada zidaju servis, pa če jednom i upravna zgrada doči na red. S neverova-tnom ljubaznošču u detalje su mi objašnjavali kako če šta biti i gde če biti ruže •— a gde servisna hala, gde zimzeleno drveče — a gde prijem vozila. Moja mašta (propalog slikara) gleda sa njima svu tu lepotu ko ju sa sada tude, obično oko ne može da vidi. Ushičena sam! Odušev-Ijena! Srečna! Izmedu toga — kompjuter radi: koliko če tu trebati opreme, rez. delova, ala-ta. Sram te bilo, Vesna, kažem sebi — i taman da se raspitam detaljnije o ružičnjacima, direktor poče da nabraja šta je sve od opreme potrebno. Da li ti ljubazni ljudi umeju da čitaju misli? Nadam se — ne. Kada završimo poslovne razgovore, spakovaše me u službena kola, odvezoše i predadoše drugoj firmi. Druga firma — trečoj. Tu su imali na raspola-ganje samo kombi-vozilo, pa dozvoliše da ih ubedim da u hotel odem autobusom. I tu naj-srdačniji pozdravi uz »videče-mo se sutra«, osmehe, pozdrave — kao u predhodne dve firme. Autobusi prolaze često, svi idu u centar. Udem pozadi, hm, nema konduktera. Evropski nivo. Pitam gde se kupuje karta: vele — napred. Prodem do vozača: »molim kartu — do centra« (kao u Beogradu), ali vozač ne prodaje karte. Za auto-mat — treba metalni novac. Ja — ni komada. Najbliži putnici brzo skupiše potreban iznos i kupiše kartu. Ja ervenim. Kako da im novac vratim. Svi se smeju. Vele: »Znamo mi, da Stranci nemogu uvek da se sna-du kod nas.« Ja ervenim još više: »Kakav stranac! Ja nišam stranac. Ja sam iz Beograda.« Putnici se opet srdačno smeju. Pokazaše mi gde treba da si-dem. Gužva. 15 časova za koji minut. Sednem ispred kafane mog hotela da se osvestim, saberem i priberem. Jedno malo, crno-puto, Ciganče, lepo »ko upisa-no« — stoji i gleda me. Nasme-šim mu se. Ako pride, daču mu malo para. (Da umirim savest zbog karte, a i deca to vole.) Dete pride. Ja ga pomilovah po kosici. Ono mi spusti u ruku nekoliko semenki budeve, stid-Ijivo se nasmeši i otrča. Zbu-njeno ga pratim pogledom. Predveče prošetah. Pitam prolaznike gde je šta. Po nekoliko zastane da objasni, do-puni i pomogne. Ljubazno i neusiljeno. Vratih se rano u hotel. Kupila sam štampu i pružih se po krevetu da čitam (to odavno priželjkivah da sebi priuštim). Oko osam, još ne bejah zaspala — zvoni telefon: »Gospodo, vi ste usamljeni. Ako je moja konstatacija tačna, da nastavim ...« Polako spustih slušalicu. I od ljubaznosti može čoveku da po-zli. Zora sporo sviče ■—• kada čovek rano legne i naspava se. Dan je bio naporan. Demonstracija alata. Direktori stoje po strani. Malo razgovaraju izmedu sebe, malo sa nama, a majstori oduševljeno prekopa-vaju po alatu, probaju, sve ih interesuje. Svaki vidi čuda koji bi postigao tako lepim i novim alatom. Za utehu, na rastanku, podelih im značke. Radost, mahanje rukom — dodite nam opet. Dode vreme rastanka. BO-SCH-ovo vozilo i njegovi putnici odoše prema Skopju, a ja prema autobusnoj stanici. Pored stanice več pomenuta pijača. Gomile grožda, paradaiza, karfiole, a najviše paprika. Cene kao u Beogradu. Prodavci, naročito žene, sede pored korpi, glasno nude i hvale svoju robu. Jedna baka: »Probaj čero, kako je slatko grožde,« pa me prosto uh vati za rub suknje. »Neka, teto, ja putujem, pa samo gledam,« velim ja. »Pa uzmi grozd, izedi ga, netreba da kupiš. Da znaš kako je slatko.« Ja — opet poerveneh. Zar izgle-dam kao neko kome treba poklanjati malo voča. A ja se ute-gla u beli komplet, stavila min-duše i »friz« — pa mislim da sam dama. »Hvala, drugi put,« pobegoh sa pijače. Možda sam uvredila dobru staricu. Ali moja napačena ve-legradska duša nije više mogla da podnese tako mnogo ljudske dobrote i ljubaznosti u tako kratkom vremenu. Na to se čovek mora postepeno privikava-ti. Vesna Drvendžija Predstavništvo Beograd Pozor! Obveščamo vse delavce Avtotehne v Ljubljani, da bomo namesto v petek 2.11. delali v soboto 10.11. Za delavce po predstavništvih to ne velja! ŠPORT Biroservisiada Zadnji petek v septembru so se serviserji biromeha-ničnih sredstev že sedmič pomerili na športnem polju. Tokrat v Ljubljani na Kodeljevem, organizator pa je bil naš novi tozd Nova, vse niti tekmovanja pa je držal v rokah Novin sekretar Marjan Pirc, nekoč tudi sam aktiven športnik, nogometaš pri Olimpiji, v času ko se je le-ta borila za vstop v prvo ligo. Kaj je to Biroservisiada? To so športne igre organizacij, ki se ukvarjajo s servisiranjem biromehaničnih sredstev. Torej pisalnih, fotokopirnih strojev, blagajn, fotoaparatov in tako naprej. Sem so vključene vse tovrstne organizacije v Sloveniji, razen In-tertrada, ki pa se bo udeležil iger v naslednjem ciklusu. Kdo je bil pobudnik teh iger? Pobudo za organizacijo teh iger je dal Primorski tisk-biro-servis iz: Kopra- pred sedmimi leti. Zato smo'jim ob zaključku prvega ciklusa športnih iger tudi podelili posebno priznanje. Gotovo pri teh igrah ne gre le za športno tekmovanje, ampak organizacije udeleženke pričakujejo od teh srečanj še kaj več? Prav gotovo. Organizacije udeleženke pričakujemo, da bodo srečanja na športnih igrah tudi spodbudila večje sodelovanje na tehničnem nivoju, sodelovanje pri uveljavljanju svojih cenikov in normativov in večje sodelovanje vodilnih struktur. Pa so igre izpolnile ta pričakovanja? Ljudje se na športnem polju dobro poznajo, premalo pa še pri tehničnem delu, premalo je še izmenjave mišljenj in sodelovanja pri inovacijah. Tako športne igre v tem smislu še niso prinesle zaželjenih rezultatov. Potreba pa tudi želja po kar najtesnejšem sodelovanju pa je vsak dan večja in do njega bo prav gotovo tudi prišlo, v veliki meri tudi po zaslugi športnih iger, ki nam omogočajo sklepanje osebnih poznanstev. Kaj pa pomenijo igre Novi-nim delavcem? Vsi bi radi tekmovah, športni interes delavcev je velik, vendar je težko uskladiti termine. Problem je tudi, ker so vse udeleženke organizacije z majhnim številom delavcev in tako isti delavci tekmujejo v različnih panogah, časi tekmovanj pa se prekrivajo. Kako pa so uspele letošnje igre? Dobro. Velikih težav ni bilo, čeprav sem vse breme organizacije nosil sam, ob pomoči športnega društva Slovan, ki nam je dal na razpolago objekte in bil sploh organizator celotne prireditve. Kdo pa bo organiziral prihodnje leto? Ker je bil prvi organizator Primorski tisk, prvi ciklus pa se je ravno iztekel, bi morala drugo leto igre spet organizirati ta organizacija. Na njihovo željo pa smo vrstni red spremenili tako, da bodo oni organizirali 10. športne igre, kar bo sovpadlo tudi z deseto obletnico njihovega biroservisa. Zato bo organizacijo osmih športnih iger, oziroma prvih v novem ciklusu prevzela Fino-mehanika iz Celja. Kakšni pa so bili stroški letošnje biroservisiade? Organizacija poletnih iger je stala blizu 29 starih milijonov, udeležilo pa se je je okoli 150 delavcev. Zimske igre pa so nas veljale nekaj nad 12 starih milijonov. Stroškov pa ne nosi le organizator, ampak jih glede na število tekmovalcev razdelimo med udeleženke iger. In kako so jih ocenili udeleženci? Tokratne igre so imele največ udeležencev in po izjavah vseh vodij ekip so bile enkratne. V prihodnjem ciklusu pa načrtujemo tudi razširitev iger na take discipline, ki si jih bodo lahko udeležile tudi ženske. Do sedaj so bile to namreč izključno moške igre. Ali bo na naslednjih igrah sodelovala celotna DO Avto-tehna, ali še naprej le njen tozd Nova? O tem sicer še nismo razpravljali, vendar tudi v drugih delovnih organizacijah sodelujejo na igrah le tisti tozdi, ki se ukvarjajo s servisiranjem biromehaničnih sredstev. Tako bo najverjetneje tudi na naslednjih igrah tekmoval le tozd Nova, ne zaradi medtozdovskih plank, ampak zaradi ustaljenega načina tekmovanja. Jurij Černič PRIŠLI — ODŠLI (nadaljevanje z 8. strani) TOZD ZASTOPSTVA 0. sub. o. Prišli: 1. 8.1984 Nedžad HADIAV-DAGIČ — Sarajevo 1. 9.1984 Emil KOSMAČ 3. 9. 1984 Lili BROVET 3. 9. 1984 Jasmin PODGORŠEK 21. 9. 1984 Dušan O VUKA — Beograd Odšli: 15. 8.1984 Vesna VOLF 31. 8.1984 Milan GALOGA2A 12. 9.1984 Ivan SURBEK — upokojitev Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. in teh. ur.) Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrine, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi devetsto izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.