Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 220 Janez Stergar – sedemdesetletnik »Njegov narodni etos in njegov znanstveni eros sta mu narekovala, da je mož storiti dolžan, kar more in ne samo to, kar mora«, je opisal lavreata Janeza Stergarja lansko poletje podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, ugleden koroški Slovenc, dvorni svetnik Reginald Vosper- nik, ko mu je izro čal Kugyjevo nagrado krovne organizacije koroških Slovencev. Nagrado je Stergar dobil »za zasluge s področja čezmejnega sodelovanja, publiciranja, avtorskega in založniškega dela v službi alpsko-jadranskih jezikov, za njegove raznolike dejavnosti na podro čju društvenega življenja v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, zlasti pa za neprecenljive zasluge na podro čju osebnih in or- ganizacijskih stikov s koroškimi Slovenci in rojaki celotne alpsko-jadranske regije.« Za Janeza Stergarja velja latinski pregovor Verba docent exempla trahunt. Osnove tega pedagoškega etosa pa je 11. julija 1948 rojeni Stergar, po izobrazbi profesor zgodovine in geografi je (absolviral je tudi študij sociologije) pridobival tudi na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV), kjer je bil zaposlen od leta 1972 do leta 2013 kot raziskovalec – strokovni svetnik. Prou čevanju »koroškega vprašanja« in manjšin nasploh ter predvsem prenašanju znanstvenih spoznanj v prakso, se je Stergar zavezal že zelo zgodaj. Že leta 1971 je na Bledu predsedoval mednarodnemu študentskemu seminarju o narodnih manjšinah. Kot »jezni mladeni č« je bil dejaven v taborniški in študentski organizaciji, kjer je pripravil ve č taborjenj na avstrijskem Koroškem in akcij v podporo zamejskim Slovencem (mdr. nagrajen z zlatim znakom Rodu modrega vala iz Trsta). Na Inštitutu za narodnostna vprašanja se je raziskovalno ukvarjal z novejšo zgodovino koroških Slovencev (procesi raznarodovanja, samostojni volilni nasto- pi, organizacijska strukturiranost, manjšinska zaš čita, biografi je – mdr. o Angeli Piskernik – posnet tudi dokumentarni fi lm RTV Slovenije, Jošku Tischlerju, Va- lentinu Inzku st.), zgodovino prou čevanja manjšin v Sloveniji (Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, 1995; Seven decades of the Institute for Ethnic Studies = Les sept décennies …, 1995), slovensko-avstrijskimi odnosi, odnosom Slovenije do zamejstva, slovensko enciklopedistiko, mladinskim gibanjem v Sloveniji (Oris zgodovine Po čitniške zveze Slovenije, 1978). Je avtor Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 221 kulturno-zgodovinskega vodnika Štiri poti med koroške Slovence (1994) ter sou- rednik in soavtor zbornikov Koroški Slovenci v Avstriji v čeraj in danes (1984 in 1985) ter Kärnten und Slowenien – »Dickicht und Pfade« (2005). Bil je urednik, namestnik glavnega urednika in v uredniškem odboru številnih pomembnih revij iz podro čja zgodovine in etni čnih vprašanj. Od 1974 je urednik, med leti 1984–2008 bil namestnik glavnega urednika Zgodovinskega časopisa, kjer je sodeloval pri izdaji preko 200 zvezkov revije in knjižne Zbirke Z Č. Od 1979 je bil v uredništvu revije Razprave in gradivo – Treatises and Documents ter bil urednik knjižne zbirke Etni čnost – Ethnicity, ki ju izdaja INV. Uredil je tudi ve č drugih inštitutskih publikacij. Kot avtor in urednik je sodeloval tudi pri izdajah razli čnih enciklopedij in leksikonov. Bil je soavtor in urednik za zamejstvo pri Enciklopediji Slovenije (16 zvezkov, 1987–2002) in urednik za zgodovino pri V elikem splošnem leksikonu (8 zvezkov, 1997–1998) ter Slovenskem biografskem leksikonu, avtor in svetovalec pri Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : Von den Anfängen bis 1942 (3 zvezki, 2016). Stergar je v vodstvu ve č kulturnih oz. strokovnih društev. Je dolgoletni odbornik, od leta 1995–2003 podpredsednik in od leta 2003 predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani (Klub koroških Slovencev je leta 2007 dobil Ti- schlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krš čanska kulturna zveza (KKZ), z utemeljitvijo »za vsestransko pomo č, ki jo že desetletja nudita koroškim Slovencem na kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem in publicisti čnem podro čju.« Kot je zapisal Janez Stergar, je delo v klubu »/.../ amatersko, iz ljubezni, zato ker nosimo ‘Korotan v srcu’ /.../.« Osnovni namen kluba je skrbeti za povezovanje in kulturno vzajemnost s Slovenci in njihovimi organizacijami na avstrijskem Koroškem, prispevati k ohranjanju in razvoju slo- venske narodne skupnosti ter varovanju in uresni čevanju njenih z mednarodnimi pogodbami zagotovljenih pravic. Od leta 2008 je odgovorni urednik revije Koroški vestnik. Od 2006 je odbornik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva in od 2008 častni član Zveze zgodo- vinskih društev Slovenije, dobitnik posebnega priznanja za dolgoletno in uspešno delo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ Slovenije) in srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije. Od leta 2017 je član upravnega odbora Slovenskega centra PEN, od nedavnega tudi nosilec zlatega znaka Svetovnega slovenskega kongresa. Že od leta 1978 je odbornik Slovenske matice, od leta 2011 njen podpredsednik, od nedavnega tudi zaslužni član, kjer je v zadnjih letih aktivno sodeloval pri fi nan čnem reševanju te častitljive organizacije slovenskega naroda, ki je dolga desetletja bdela in bdi nad narodovo kulturo, omiko in publicistiko. Je tudi med najbolj zaslužnimi, da je Republika Slovenija kon čno zadovoljivo uredila vprašanje fi nanciranje Slovenske Matice. Od maja do oktobra 1991 (oz. do vrnitve zadnjega slovenskega fanta) je vodil Odbor staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov. Nacionalno in narodno zavest Janez Stergar izkazuje na številnih že naštetih podro čjih. S posebno vestnostjo skrbi tudi za elektronsko obveš čanje širokega kroga Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 222 strokovne in lai čne javnosti o kulturnem in siceršnjem družbenem dogajanju na podro čju slovenskega etni čnega ozemlja v sosednjih državah, še posebej na južnem Koroškem. Njegovi stiki in poznanstva z ljudmi na Koroškem so številni, njegovi obiski koroških Slovencev redni, prav tako so znana njegova strokovna vodenja na Koroško ter številna posredovanja v podporo koroškim Slovencev na kulturnem in drugih podro čjih. Bil je in je strokovni mentor mnogim raziskovalcem, ki raziskujejo preteklo in polpreteklo zgodovino koroških Slovencev. Njegova skrb za čezmejno kulturno pretakanje med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo je v preteklih desetletjih obrodila bogate sadove, njegova organizacijska in vsebinska pomo č pri gostovanju koroških Slovencev v osrednji Sloveniji (Koroški kulturni dnevi v Ljubljani) je nepogrešljiva. Ker s tem Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Stergar, ki je v vodstvu kluba že štiri desetletja skrbi in prispeva k uresni čevanju skupnega slovenskega kulturnega prostora, je Zveza kulturnih društev Slovenije (ZKDS) leta 2016 podelila klubu najvišje priznanje – zlato plaketo, njemu osebno pa v za četku leta 2018 častno priznanje Zveze kulturnih društev Ljubljana. Zaradi vsega navedenega se ni čuditi, če poznavalci manjšinskih tematik Janeza Stergarja ozna čujejo kot »vrhunskega poznavalca prakti čno vsega, kar zadeva Slovence na avstrijskem Koroškem« ali »živo enciklopedijo vsega, kar zadeva slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah«. Janez Stergar vzgaja in u či z besedami in zgledom, kot smo zapisali v uvodnem latinskem pregovoru. S koroškimi Slovenci ni povezan le raziskovalno pa č pa »predvsem iskreno človeško«. Tudi zaradi naštetih vrlin je prejemnik zlatega pr- stana Slovenskega inštituta na Dunaju ter priznanja Kluba Koroš čev iz Ljubljane. Zaradi navedenega strokovnega in kulturnega dela, skrbi za živahnost čezmejnega sodelovanja, skrbi in pozornosti za slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, predvsem na avstrijskem Koroškem ter udejanjanja skupnega slovenskega kulturnega prostora, je bil aprila 2019 odlikovan z visokim državnim odlikovanjem Republike Slovenije. Naj mu ob preteklem jubileju le še zakli čemo Ad multos annos! Danijel Grafenauer