Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale. - II Gruppo 70' Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODURF.DNIŠTVO : 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Polletna naročnina..............L 1.750 Letna naročnina ................L 3.500 Letna inozemstvo................L 4.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 ml Leto XXIV. - Štev. 6 (1188) Gorica - četrtek, 10. februarja 1972 - Trst Posamezna številka L 80 Problemi koroške škofiiske Sinode Trda roka na Češkoslovaškem V članku o prvem zasedanju koroške škofijske sinode (Kat. glas 6.1.1972) sem zapisal, da so bili slovenski člani zadovoljni z opravljenim delom na prvem zasedanju. Opazili so namreč med drugim več razumevanja za slovensko stvar. ISKANJE PRAVEGA OBRAZA SINODE Imel sem pa vtis, da pri razpravljanju ni bilo povsem jasno, čemu naj služi sinoda: ali naj služi za sestavo predpisov in določil ali pa naj pripravi načrt za delo in za reševanje trenutno najvažnejših zadev. Toda katere so pravzaprav trenutno najvažnejše zadeve, o katerih je treba razpravljati in sklepati? O tem ni bilo jasnosti. Kaj lahko takoj naredimo? Kaj bomo naredili v bližnji prihodnosti? Kje in kako začeti? Kaj doseči? Katere so težiščne točke delovanja Cerkve na Koroškem? V osvetlitev naj služi samo en primer: kakšen pomen naj ima razpravljanje, kdo je laliko za mežnarja ali kdo lahko obiskuje otroški vrtec, če pa so cerkve prazne in otroških vrtcev sploh ni? Rešitev vprašanja o mežnarju, ki naj služi v cerkvi, in o otrocih, ki naj obiskujejo otroški vrtec, je mnogo lažja in manj zahtevna kakor pa rešitev raznih drugih vprašanj. Tako na primer: kako najti primerne oprijeme za ureditev božje službe, za obisk božje službe, za apostolat med mladino, za izobrazbo odraslih, za odkritje in primemo upoštevanje laikov, in končno: kje m kako najti ljudi, ki jih Cerkev danes potrebuje. Med samim zasedanjem je bil res stavljen predlog, naj sinoda že takoj opozori na težiščne točke delovanja Cerkve na Koroškem, a predlog ni bil sprejet. Te točke naj bi bile: pripravljanje in izobraževanje odgovornih skupnosti in v skupinah, u-stvaritev žive skupnosti, oznanjevanje za odrasle in izobraževanje odraslih, socialna služba, zakon in družina, mladina, cerkveno obveščanje in skrb za javno mnenje. VPRAŠNJA, KI TERJAJO ODGOVOR Mislim, da ne bo odveč nekaj vprašanj, na katera bi morali odgovoriti tudi pri nas, saj stojimo še vedno pred številnimi nerešenimi zadevami. Kje začeti? Kaj bi morali doseči? Kje prijeti? Ali imamo toliko vpogleda v svoje zadeve, da lahko pripravimo določen program za naše delo v bodočnosti? Ali smo toliko uvidevni, da odkrijemo in spoznamo, kaj je trenutno najvažnejše? Kaj bo v bodočnosti najvaž-nejše? Ali imamo še kaj poguma, da zavihamo rokave in gremo na delo z jasnim ciljem in skrbno zasnovanim programom? Kaj je odveč? Ali je pametno in koristno, da se zgubljamo v vsakdanjostih? A katere so? Taka in podobna vprašanja so mi prihajala na misel, ko sem sledil razpravam na prvem sinodalnem zasedanju. Zato sem tudi rekel za celovški radio: »Povsod je lepo, a doma je najlepše. Velja pa tudi: Povsod je hudo in težko, a doma je še hujše in še težje.« O OEM SO RAZPRAVLJALI KOROŠCI? Posebne komisije so pripravile predloge in o trenutno pripravljenih predlogah se je torej govorilo In glasovalo. Za prvo zasedanje so bile predložene sledeče predloge v temle vrstnem redu: pridiga, krščansko izobraževanje odraslih, vzgoja v predšolski dobi (otroški vrtci), cerkvena komunikacija (zlasti tisk), mesto liturgije v življenju krščanske občine, krst in birma, obhajanje evharistije, božja služba brez duhovnika v družini in Fari, cerkvena glasba, ustroj farne skupnosti, pravil-nik za volitve hi sestavo župnijskih svetov, ustroj dekanije. Šlo je za obsežen program, a ni prišlo vse na vrsto. O njeni bomo še govorili. A to »prvo sinodalno zasedanje,« kakor beremo v pozivu slovenskega sinodalnega krožka, »je nudilo članom-sinodalom In vsem slovenskim vernikom poleg lepega stvarnega uspeha tudi še zadoščenje, da je smodi mnogo na tem, da doprinese svoj delež k resničnemu bratoljubju obeh narodov škofije. Naša materna beseda v molitvi, govorih in pesmi je našla polno spoštovanje vseh sinodalov, naše predloge in želje so sinodali upoštevali. Sinodno priznanje našega jezika in kulture nas obvezuje, da se z vsemi našimi močmi vključimo v prizadevanje za versko in nravno obnovo koroške škofije. Sadov naših žrtev bodo deležni še naši otroci, Oče jim ne bo odtegnil svojega blagoslova.« DR. LOJZE ŠKERL PRIMER »VALERIO OCHETTO« Valerio Ochetto je znan časnikar. Izhaja iz zavedne katoliške družine iz Piemonta, sodeluje pri zelo dobro urejevanem katoliškem tedniku »II nostro tempo«, ki izhaja v Turinu in je obenem usluž-ben pri italijanski radio-televiziji. Idejno spada med levo usmerjene pristaše Krščanske demokracije. Ni pa s tem rečeno, da je sopotnik komunizma. Nasprotno; do njega je bil vedno kritičen. Strniteu katoliških sil na Koroškem V nedeljo 30. januarja je bil v Celovcu redni občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Na občnem zboru je bilo zbranih nad 80 delegatov iz občin dvojezičnega ozemlja. Najiprej je podal delovno poročilo predsednik dr. iReginald Vospernik. Poročal je o vseh prizadevanjih NSKS za uresničenje 7. člena državne pogodbe, omenil razgovore s predsednikom avstrijske vlade in avstrijskim zunanjim ministrom o notranjem delu politične organizacije, o političnih odločitvah v zvezi z valitvami v občinske odbore im Deželno kmetijsko zbornico, dotaknil pa se je tudi vprašanj sodelovanja NSKS s Federalistično unijo evropskih manjšin, katere podpredsednik je dr. Vospernik. Po opravljenih poročilih je bila dana odboru razrešnica, nato pa je bila občnemu zboru predlagana sledeča lista, ki je bila soglasno sprejeta. Za predsednika NSKS je bil izvoljen dr Jožko Tischler, za prvega podpredsednika dr. Valentin Inžko, za drugega podpredsednika dr. Reginald Vospernik, za tajnika pravnik Filip Warasch, za tajnikovega namestnika Karel SmoLle, za blagajnika pa dr. Matevž Grilc. V zvezi z idejno in narodno-politično usmeritvijo Narodnega sveta je sprejel občni zbor soglasno sledečo izjavo: »Občni zbor Narodnega sveta se priznava k besedilu NSKS, ki so ga na podlagi prispevkov večmesečne javne diskusije pri- pravili v odboru Narodnega sveta zastopani predstavniki katoliško usmerjenih organizacij dne 26. maja 1968. Pač pa poudarjajo pri tem delegati potrebo po vsestranski izgraditvi sooialno-gospodarskega dela programa.« Novi predsednik NSKS dr. Jožko Tisoh-lsr je nato poudaril, da se mu zdita za zaščito pravic koroških 'Slovencev' najbolj važna dve mednarodni pogodbi iz let 1919 in 1955. V teh dveh pogodbah, ki sta del avstrijske ustave, so zajamčene pravice slovenske manjšine na Koroškem. »Obveznost Avstrije — je dejal 'dr. Tischler —, da nas podpira v našem življenjskem boju, izhaja prav od tod. Zato bomo zahtevali od deželne in zvezne vlade, da bosta v polni meri izpolnili zajamčene pravice naše manjšine. Medtem ko 'SO bile v isti pogodbi iz leta 1955 določene avstrijske obveznosti do Sovjetske zveze izpolnjene do zadnjega dolarja, je 7. člen državne pogodbe neizpolnjen. Ce bi napravili dvojezične napise v letih 1955 in 1956, bi si Koroška prihranila mnogo glavobola.« Dr. Tischler se je na koncu svojih izvajanj dotaknil 'tudi problematike združevanja koroških občin. V zvezi s tem je občni zbor naslovil na deželnega glavarja Simo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in ki izraža zaskrbljenost zaradi načina, kako mislijo deželne oblasti te spremembe izvesti, ne da bi pri tem upoštevale etnični položaj Južne Koroške in obveznosti, ki jih nalaga državna pogodba iz teta 1955. Protestni ostmi Im Nedeljski pohod v Newryju, mestecu s 17.000 prebivalci na jugu Ulstra (Severne Irske) ob meji z republiko Irsko se je končal mirno in k sreči brez žrtev. Po najniižjih ocenah se je pohoda udeležilo 20.000 ljudi. Zatirani irski katoličani so znova izpričali svojo enotnost in voljo, vztrajati v borbi za svojo enakopravnost do konca. Ulstrska vlada je na pohod odgovorila tako, da so začele oblasti sodni postopek proti 26 osebam, 'ki so se pohoda udeležile. Očitno hoče vlada Irce ustrahovati kot so skušale to storiti nedavno avstrijske oblasti s procesom proti študentu Marijanu Šturmu. Medtem pa se javno mnenje po svetu vedno bolj obrača zoper ravnanje Velike Britanije. Odposlanstvo držav članic Evropske gospodarske skupnosti — pretežno katoliških dežel — je po obisku na Irskem izrazilo svoje simpatije za zapostavljene irske katoličane. Predstavnik ameriškega sindikata pristaniških delavcev je zagrozil z bojkotom britanskih ladij v vseh ameriških pristaniščih. Tudi London sam je v soboto 5. februarja pred pohodom v Newryju doživel silovite demonstracije. Demonstranti so hoteli prodreti do rezidence britanskega ministrskega predsednika Heatha. Pri tem je bilo ranjenih 91 oseb, 120 pa aretiranih. Angleži so zaenkrat še vedno nedostopni za pogajanja. Njih stališče je, najprej s silo vzpostaviti mir, nato pa diktirati za- kone. Pri tem pa pozabljajo, da so časi kolonialnih metod že mimo. In prav to jih bo še drago stalo. Ker pa je levo usmerjen, je imel vedno možnost potovati v komunistične dežele. Tako je pogosto bil tudi na Češkoslovaškem. Tam je po padcu Dubčka vzdrževal zvezo s pristaši »praške pomladi«, katere je novi prosovjetski režim dr. Husaka načrtno in postopoma odstranjeval. V Italiji je imel stike z Jirijem Pelikanom, ki se je po vdoru sovjetskih čet na Češkoslovaško zatekel v Rim. Tako je večkrat posredoval vesti in bil za neke vrste kurirja. To pa je zanj postalo usodno. Ko je že bil 5. januarja na praškem letališču, da se vrne v domovino, so ga oblasti aretirale in zaprle v ječi, v kateri se še sedaj nahaja. Cel mesec se je italijanski veleposlanik v Pragi Agostino Be-nazzo zaman trudil, da bi ga mogel v zaporu obiskati. To mu je bilo dovoljeno šele pred nekaj dnevi. Sedaj je postalo jasno, zakaj. Oblasti so hotele Ochetta držati čisto osamljenega, da bi iz njega dobile čim več izjav in priznanj, ki naj bi jih potem uporabile zoper češke razumnike, ki so v opoziciji s sedanjim Husakovim režimom in pripravile zoper nje procese, kot so bili v modi za časa Gottvvalda in Novotnega. Istočasno, ko je italijanski veleposlanik mogel obiskati Ochetta, ja vodilni dnevnik v Pragi »Rude Pravo« objavil, česa je Ochetto obtožen. »Ochetto je posrednik med našo reakcijo — pravi list — in begunci, ki živijo v Italiji, zlasti z Jirijem Pelikanom. Za svoje informacije se je posluževal bivših češkoslovaških diplomatov in italijanskih državljanov, ki bivajo na Češkoslovaškem. Na ta način je podtalno rušil temelje naše republike. S svojo zločinsko dejavnostjo je škodoval dobrim odnosom, ki vladajo med Italijo in našo državo. Na Pelikanovo pobudo je pri nas zbiral tajne politične in gospodarske podatke, ki zanimajo imperialistična vohunska središča.« Nato »Rude Pravo« Ochetta svojim bralcem predstavi: »Ochetto deluje na italijanski radio-televi-ziji in piše za dnevnik italijanskih katoličanov ”L’Avvenire”. Na Češkoslovaško prihaja že od leta 1964. Pri tem ga gotovo niso vo- Pokol 13 civilistov v Londonderryju na Sev. Irskem, ki so ga izvršili angleški vojaki, ko so streljali na neoborožene irske demonstrante, je povzročil v svobodni irski republiki silno ogorčenje. V glavnem mestu Dublinu so demonstranti napadli poslopje angleškega poslaništva in ga zažgali kot je razvidno iz slike dili samo nagibi turističnega ali verskega značaja. Za RAI je pripravil reportažo "Od Masaryka do Dubčka”, ki ima izrazito protikomunističen značaj. Konec lanskega decembra je spet prišel med nas, pa ne kot časnikar, temveč kot turist, ali bolje povedano: kot Pelikanov odposlanec. Ochetto torej ni tako "nedolžen”, kot bi ga nekateri na Zapadu radi predstavili.« KAKO USPEŠNO DOKONČATI »NORMALIZACIJO« »Primer Ochetto« je bil torej s strani češkoslovaških oblasti umetno zgrajen, da se še bolj udari tvorce »češke pomladi«, se jih še bolj poniža in moralno onemogoči pred javnostjo. Po zadnjih vesteh naj bi imel stike z nekom izmed skupine, ki je bila aretirana v zadnjih tednih. Med njimi so František Kriegl, nekdanji predsednik Narodne fronte, Jaromir Sabata, mislec in bivši voditelj komunistične partije na Moravskem in njegovi trije sinovi, svetovno znani šahist Lu-dek Pachman, nekdanji direktor partijske šole Milan Hubi, da omenimo le nekatere. V celoti je bilo aretiranih okoli 150 oseb, ki so dopisovale z inozemstvom. Cenzura je njihovo neprevidno pisanje odkrila in sedaj so v ječi. Husakov režim, ki je prišel na oblast s pomočjo sovjetskih čet, se je precej časa trudil, da se ne bi posluževal »trde roke«, to je čistk in političnih procesov kot so bili v navadi v času stalinizma. Raje se je poslužil »prepričevanja«. Tisti, ki se novi smeri niso podredili, so izgubili partijsko izkaznico in z njo tudi sebi primerno službo. Tako so mnogi, ki se niso uklonili, bili naenkrat prevedeni na poniževalna in slabo plačana mesta. V Pragi npr. mrgoli časnikarjev, profesorjev in drugih razumnikov, ki so naenkrat postali natakarji, taksisti in zidarski delavci. Očividno dosedanja »normalizacija« ni uspela, kajti kljub vsem do sedaj sprejetim ukrepom raste v državi val nasprotovanja. Zato se mnogi od partijskega vodstva nagibajo k misli, da brez pomoči policije in sodišča ne bo šlo. Organizirati bi bilo treba procese, ki bi neljubo opozicijo strli in odstranili iz javnosti. Pri tem se jim zdi najbolj primerna metoda, uporabljena že leta 1953 proti Slanskemu, Cle-mentisu in Slingu: vse, ki se upirajo »normalizaciji«, je treba označiti za protisocialiste in reakcionarje, ki so povezani s tistimi begunci, kateri so se po sovjetskem vdoru leta 1968 zatekli v zahodnoevropske države. V luči teh dejstev nam postane bolj razumljiva aretacija časnikarja Ochetta: ker pozna notranje razmere na Češkoslovaškem in je deželo že ponovno obiskal, naj bi bil eden od tistih, ki vzdržuje stike z režimu nasprotni notranji opoziciji. Udarec, zadan Ochettu, je namenjen nasprotnikom »normalizacije«. Ker niso razumeli »bratske pomoči« Sovjetske zveze, jih je treba omečiti na bolj »učinkovit« način. In to so proces, sojenje in obsodba. Šele ko bodo vsi režimu neljubi nasprotniki za rešetkami, bo »normalizacija« u-spešno končana, komunizem pa za eno nečastno medaljo bogatejši. Lttoaje PNšemnte proslave Z GORIŠKEGA 8. februar, Prešernov spominski dan, prihaja vedno bolj v zavest slovenskih ljudi in ga vedno halj doživljajo kat slovenski kulturni in narodni praznik. Prosvetna društva in krožki v vseh naših krajih prirejajo proslave, pesnika se spominjajo naše šole in prav tako osrednje prosvetne organizacije. Lahko rečemo, da se naši rojaki spominjajo tega dne povsod, kjer prebivajo. PROSLAVA V RIMU Letos so začeli niz spominskih Prešernovih prireditev rimski Slovenci. V nedeljo 30. januarja so se zbrali na običajnem mesečnem srečanju v okviru slovenskega društva »Slomšek« v svojih prostorih, kjer so imeli slovensko bogoslužje, nato pa Prešernovo prireditev. O pesnikovem izročilu vsem Slovencem, posebej še tistim, ki žive v tujini je govoril prof. Jože Peterlin iz Trsta, kvartet je nato zapel nekaj narodnih pesmi, nakar je recitiral g. Rebernik nekaj Prešernovih pesmi. Programu je sledil družabni večer. OSREDNJA PROSLAVA V TRSTU (Preteklo nedeljo pa je bila osrednja skupna Prešernova proslava v Kulturnem domu v Trstu. Tako skupno prireditev že nekaj let organizirata obe osrednji prosvetni organizaciji, Slovenska prosveta in Slovenska prosvetna zveza. Letos sta to štorih ob sodelovanju Radijskega odra, Slovenskega gledališča in pevskega zbora »Jacobus Gallus«. Najprej je govoril predsednik SPZ prof. Klavdij Palčič o »prazniku, ki si ga je slovenska narod izbral in utemeljil v odločilnih trenutkih boja za svoj obstoj«. V kasnejšem izvajanju je govornik apliciral pesnika in njegovo dobo na .položaj našega naroda v današnjem času. Zatem je podal Radijski oder v koncertni izvedbi dramski prikaz iz pesnikove življenjske stiske in hrepenenja. Dramski prikaz so izvajali: Miro Opelt kot Prešeren, Ivah Buzečan kot Matija Čop, Stana Kopitar kot Prešernova mati, Matej.ka Maver kot Julija, Marijan Bajc kot stric Jožef, Marijana Prepeluh kot pesnikova sestra Katra in Franko Žerjal ikot slikar Langus. Izvedba Radijskega odra je bila na lepi umetniški višini v lepi dikciji, zelo dovršeno in prepričljivo podana, tako da ji je občinstvo sledilo z veliko pozornostjo od začetka do konca. V drugem delu je govoril najprej dr. Zorko Hairej. Njegov prikaz pesnika je bil globok in izviren. Osvetlil je dragocenost Prešernove pesmi, ki je bila rojena iz velike bolečine, opozoril je na čistost jezika, na evropsko raven te pesmi in na njeno človeškost. Posebej je približal občinstvu Prešerna in Slomška in opozoril na medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, ki jima je bila osnova ljubezen do naroda. Nato so člani SG prebrali šest Prešernovih sonetov. Med temi se je dvignila nad povprečno raven predvsem recitacija Zlate Rodoškove. Recitirali so še: Jožko Lu-keš, Bogdana Bratuž, Leli Nakrstova, A. Milič in A. Petje. Proslavo je zaključil pevski zbor »Jaco- bus Gallus« pod vodstvom prof. U.balda Vrabca. Slišali smo nekaj uglasbenih Prešernovih pesmi, nekaj pa tudi drugih. Koncert je bil resnično doživetje in bi ga še in še poslušali. Najbolj sta navdušili občinstvo Prešeren-Vrabčeva Zdravljica in Kajuh-Vrabčeva Slovenska pesem. Po prireditvi so se organizatorji in izvajalci srečali in zadržali dalj časa v prijetnem razgovoru v zgornjih prostorih Kulturnega doma. Tako je bila tudi letošnja Prešernova proslava simbol slovenske narodne povezanosti in enotne slovenske kulture. PO ŠOLAH Po vseh šolah pa so v torek 8. februarja zaživele Prešernove poezije v recitacijah naših dijakov in dijakinj. Višje srednje šole so imele proslavo v Kulturnem domu, kjer so sodelovali dijaki sami in Slovensko gledališče. PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD V LJUBLJANI Med izbranci, ki so letos prejeli Prešernove nagrade, sta tudi slovenski glasbenik iz Trsta skladatelj prof. Pavle Merku in primorskim Slovencem dobro znani slikar, kipar in grafik Tone Kralj. Prof. Merku je prejel nagrado za svoj Koncert za violino in orkester, slikar Tone Kralj pa za življenjsko delo na področju likovne umetnosti. Prof. Pavle Merku je v zadnjih letih že tretji nagrajenec Prešernovega sklada iz slovenskega zamejstva v Italiji. Leta 1969 je tako nagrado prejel pisatelj pirof. Alojz Rebula, leta 1968 pa gledališki igralec SG v Trstu Jožko Lukeš. Poroka V soboto 5. februarja sta se v cerkvi v Štmavru poročila Valentin Kravina iz Žabnic on Anica Uršič, učiteljica v Novi Gorici. Ženin, ki poučuje nemščino v Nabor jetu, Ukvah in Trbižu, je dokončal srednjo šolo na slovenskem učiteljišču v Gorici. Poročne obrede je opravil štmaver-ski župnik dr. Rafko Premrl, nekdanji župnik v Žabnicah, ki je mladega Tineta vzpodbudil, da je šel v srednjo šolo in mu tako pomagal do višje izobrazbe. Mladima paročencema želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti. Umrla je v častitljivi starosti V torek 8. februarja so položili k večnemu počitku na goriškem pokopališču Emilijo Prinčič roj. Debenjak. Dosegla je častitljivo starost 96 let. Pogrebno sv. mašo je opravil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku msgr. F. Močnik ob asistenci dr. K. Humarja in prof. S. Jericija. Pokojnica je bila doma iz Brd. S posestnikom Prinčičem, prav tako iz Brd, je osnovala svojo družino, v kateri so se rodila štiri dekleta in sin Ivan, ki je sedaj tigleden industrialec v Krminu. Leta 1908 se je z možem naselila v Gorici, kjer je z malimi presledki ostala do smrti. Že precej zgodaj je izgubila svojega moža. Otrdke je znala vzgojiti iz tega sledi, da je zbor v tem obdobju nastopal po več kot enkirat na mesec. Mislimo, da je vsak komentar k temu odveč. Predsednik se je tudi v imenu vseh članov zahvalil dirigentu Zdravku Klanjščku za njegov trud in požrtvovalnost. Sledilo je tajniško in 'blagajniško poročilo, nakar so bile volitve, ki so potrdile dosedanjega predsednika Mirka Šturma, ostali odborniki pa si »bodo porazdelili funkcije na prvi redni seji. Ledene rože VIII. Alojz Rebula ima na račun Gorice v svojem dnevniku Gorje zelenemu drevesu naslednje razmišljanje: Sreda, 18. novembra 1964 Dal sem se pregovoriti, da sem ponovil predavanje o Gregorčiču v stari Gorici. Sproščen kontakt s polno dvoranico v podeželski poltemi tam na koncu Verdijevega Korza, prisrčna ljubkost v petju zbora iz Dola-Poljan, gosposki kulturni honorar v šestih steklenkah briškega to-kajca iz kleti vinogradnika Štekarja 1960, nad vsem tem pa Gregorčičeva V pepelnični noči v recitaciji Staneta Severja. Ta velika pesem je kljub vsemu nič, če je nisi slišal iz ust Staneta Severja. Znal je dvigniti dvoranico v potres pesnikovega »vstajenjskega dne«. To je bil večer srečanja z velikim umetnikom. Škoda, da ni še svetlo, da bi malo povohal mesto. Da bi skušal razumeti, zakaj si je Gorica po vojni tako žalostno dala vzeti iz rok kulturno žezlo nad Primorsko. Tudi če ji to javno očitaš, ni nikogar, ki bi protestiral. Znamenje, da se je tu res ulegel mir. En tedenski Ust na nekaj več kot folklorni ravni in ob letu dar nekaj skoraj vedno anemičnih mohorskih knjig: to je na publicistični ravni več ali manj vse. Daj na pult v Katoliški knjigarni slovensko revijo; prodal bos kakšen ducat izvodov. Išči v Gorici kako pismeno pero: nekaj starejših še neizgorelih kulturnikov, z vsem preživetim fašizmom, osvoboditvijo in ponovno vrnitvijo Italije v kosteh. Pretok z Novo Gorico ne sega prek ravni prepustničarske izmenjave. Kulturne izmenjave praktično ni. Na slovenski gimnaziji odrašča skupina mladih, ki nekaj hočejo, se zdi. Če sedeš v kavarno Bratuš, tam ne dobiš ravno vtisa, da kdo v stari Gorici še kaj hoče. Nikomur ni sile v tej mili rumenim, se zdi. Niti komunističnemu časnikarju, ki se je nedomačin, v tem lim-busu kar »aklimatiziral«, kakor slišim čez mizo. Zakaj nimamo več Cankarja, da bi ga poslali za en teden posedat sem? V epicenter te klime? Pavle Zidar pa bi lahko prišel. Domov se peljem z občutkom misijonarja, ki mu od vsega ostaja v spominu križev pot, s tropom zvestih starejših ovčic, v izvotljeni cerkvi. In tam pod Doberdobom, oj Doberdobom, avtomobilski žaromet reže iz teme zapovrstjo ciprese. K tem za ms Goričane ne ravno laskavim sodbam pisatelja Alojza Rebule ne morem kaj, da bi kot Goričan ne povedal nekaj tudi na njegov račun. Za Alojza Rebulo se je v Gorici vse končalo s smrtjo prof. Jožka Bratuža in pa Z njegovim odhodom iz Gorice, ko je kot študent šel študirat v Videm. Tako se vsaj zdi. Kajti od tistega trenutka dalje je za prof. Rebulo nad Gorico sama sivina. Škoda, da hodi k nam samo, kadar je megla ali kadar je noč. Prišel bi lahko tudi, kadar je sonce in kadar je dan. Potem bi videl, seveda če ne nosi črnih očal, lahko še marsikaj. Videl bi lahko npr. vrsto prosvetnih dvoran, ki smo si jih Goričani zgradili s svojimi osebnimi žrtvami: Katoliški dom v Gorici, potem župnijske domove z dvoranami v Štandrežu, Doberdobu in sedaj v Števerjanu. Potem bi lahko opazil tudi manjše dvorane v Pod-gori, v Jamljah, Pevmi, da ne govorim o dvorani, ki je v njej že predaval v Gorici, in tisti, ki se gradi v Sovodnjah in o Kulturnem domu, ki je v načrtih v Gorici. Ce kot umetnik zna še šteti, bi lahko preštet publiko, ki se v teh dvoranah zbira, pa bi videl, da je skoraj zmeraj prav številna. Tudi pri kulturnih večerih bi lahko opazil, da se ljudje zanje zanimajo. Samo pri kulturnih skupinah, ki delujejo v okvi- ru Zveze slovenske katoliške prosvete, bi videl, da gre število obiskovalcev prosvetnih manifestacij v visoke tisoče, tam okrog dvajset tisoč vsako leto. Če bi bilo tudi na Tržaškem tako, bi morali imeti pri svojih kulturnih prireditvah na leto do sto tisoč obiskovalcev. Ali jih imajo? V Sloveniji bi se moralo število približati trem milijonom. Ali se približuje? Toda Alojz Rebula vsega tega ne vidi, ker je priznan umetnik, ki zaničuje ubogo rajo kot zaničuje pisanje »enega samega tedenskega lista na nekaj več kot folklorni ravni« (misli rta Katoliški glas, moja opomba). Potem bi g. Rebula lahko videl še naše pevske zbore od otroških do odraslih, ki zbirajo nekaj sto (po mojih računih okrog 500) pevcev iz mesta in vasi. Poleg otrok so to delavci in delavke, nekaj je tudi izobražencev, ki ljubijo slovensko pesem in se zanjo žrtvujejo. Zakaj ni prof. Rebule nikoli na nobeni kulturni manifestaciji na Goriškem, da bi vse to videl? Kaj se boji, da bi moral popraviti svoje sodbe in vtise? Seveda, če je prof. Rebuli slovenska kultura samo pisanje visoko umetniških romanov in izdajanje revij in knjig, ki jih le malokdo bere, ter tiskanje poezij, ki jih razumejo le elitne duše, potem mit damo prav, da take kulture pri nas na Goriškem skoro ni, ker se je vsa zatekla v Trst ali v Ljubljano. Toda ni nam žal, ker za nas slovenska kultura nista samo Cankar in Prešeren, temveč tudi Ivan Trinko in Slomšek, pa Drabosnjak in slovenska ljudska pesem. Zato se ne čutimo prav nič manjvredne Slovence v primeri Z drugimi, tudi v primeri s Trstom. Nasprotno, ponosni smo na to, kar smo ustvarili in še ustvarjamo v enotnem slo-vemkem kulturnem prostoru. Te misli so mi rojile po glavi v nedeljo ob odprtju nove prosvetne dvorane v Števerjanu. Zato sem jih zapisal. Naj bodo kot odlomek iz mojega dnevnika. (r+r) Gostovanje ljubljanskega zbora v Žabnicah Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane je v soboto 29. januarja popoldne nastopil v Žabnicah pod Sv. Vi-šarjami. Ta koncert je bil del dvodnevne turneje, ki jo je zbor naredil po slovenski Koroški pod geslom »Po eni deželi skozi tri države«. Dvorana hotela »Spanfciacqua« (Na razvodju) je bila nabito polna. Koncertni program, napisan v treh jezikih (slovenski, nemški in italijanski) je obsegal narodne iin umetne pasmi jugoslovanskih narodov. Zlasti »Rasti, rasti rožmarin« je zelo užgala vse navzoče. Poslušalci so bili od Ukev prek Trbiža do Bele peči. 'Bilo je tudi precej Italijanov iz Trbiža, ki obiskujejo tam poseben tečaj za slovenski jezik. Eden izmed njih je dejal: »Čeprav pesmi nisem razumel, sem imel ves čas solzne oči.« In ena od slovenskih žena je pevcem rekla: »Pridite še, potrebni smo slovenske besede.« Po koncertu sta vse navzoče pozdravila žabniški župnik Manio černet, ki je pevcem pripravil pot v Žabnice in trbiški župan, ki se je pevcem, zahvalil za izvrstno petje. Še isti dan so pevci na večer nastopili v Bistrici na Zili. Tudi tam je dvorana komaj sprejela vse .poslušalce. Po prvem delu koncerta je eden izmed prisotnih stopil k pevcem in jim dejal: »Vlili sto mi novega optimizma!« Tretji koncert je bil v železni kapli naslednji 'dan. Ponovila -sta se koncertno vzdušje in sprejem poslušalcev s prejšnjih koncertov. Ljudje so pokupili vse plošče in koncertne knjižice pevskega zbora. Koroška turneja zbora »Tone Tomšič« je postala pravo zmagoslavje slovenske pesmi. KATOLIŠKI GLAS Stran 3 Župnijski dom v Števerjanu | izročen svojemu namenu št everjamsko farno občestvo je doživelo preteklo nedeljo 6. februarja velik dan: župnijski dom je z dograditvijo velike dvorane postal stvarnost. To stvarnost naj bi podčrtala blagoslovitev nove dvorane in svečana akademija, ki jo je pripravilo SKPD »F. B. Sedej*. Na prireditev je prihitelo poteg domačinov tudi veliko rojakov iz Gorice, njene okolice in s Tržaškega. Posebno srno bili veseli prisotnosti članov pevskega zbora »Rečan« iz Ljes v Beneški Sloveniji in njegovega dirigenta g. Rina Markiča. Od slovenskih političnih predstavnikov so bili med drugimi prisotni deželni svetovalec dr. Drago Štoka, pokrajinska svetovalka Marija Ferletičeva, občinska 'svetovalca dr. Slavko Bratina in dr. Damijan Paulin, šolski nadzornik Leban in didaktični ravnatelj Brešan, od italijanskih pa deželni odbornik dr. Tripani in pokrajinski tajnik KD De Simone. Domači župnik g. Oskar Simčič, ki je bil duša akcije za novi dom, je popoldne ob treh opravil sv. mašo za vse dobrotnike doma. Nato pa so se začeli -gostje in domačini zbirati v novi dvorani. Vsi so bili očarani nad njeno okusno ureditvijo in funkcionalno zamislijo. Brez dvoma je to trenutno ena najlepših dvoran na Goriškem, ki dela čast vsem, ki so jo pomagali graditi. Kmalu po četrti uri je opravil obred blagoslovitve škofijski kancler dr. Rudi Klinec, ki je čestital števerjanski skupnosti, da je iz nekdanjih razvalin, tako rekoč iz niča, postavila dom .kulture, prosvete, verske in narodne rasti. Nato je nastopil zelo pomnoženi mešani zbor. Pod vodstvom dirigenta Hermana Srebenniča je doživeto zapel »Marija skoz življenje«. Besedilo samo je .povedalo, česa sd števerjanska farna skupnost želi ob odprtju nove dvorane. Besedo je potem povzel pobudnik doma g. župnik Oskar Simčič. Povedal je, da je bilo treba dolgih 14 let, da je župnijski dom postal stvarnost. Omenil je tiste, ki so največ pripomogli k dograditvi doma m se jiim iskreno zahvalil. Poudaril je, da dvorana ne sme biti cilj, ampak sredstvo za versko-prosvetno življenje župnijskega občestva. Namenjena je predvsem mladini, ki naj jo čuva kot svojo lastnino ter se izogiba namena jo poškodovati. V italijanščini je pozdravil italijanske goste, med njimi zlasti deželnega odbornika Tripani j a, ki je veliko pomagal pri dodelitvi deželne podpore za gradnjo doma. Zbrano občinstvo je nato pozdravila dr. Helena Knez, predsednica SKPD »F. B. Sedej«. Izrazila je željo, naj bi dom ne služil le gostovanjem, ampak predvsem nudil števerjanski mladini možnost za lastno delovanje. Tej mladini je treba čim več nuditi in biti občutljiv za njene probleme. Ker je 8. februarja smrtmi dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, hoče društvo ob tej akademiji proslaviti tudi njegov spomin. V teku prireditve so nato razni recitatorji podali nekaj Prešernovih pesmi .kot Zdravljica, Povodni mož, Soldaška, Vrba, draga vas domača, Slovo od mladosti. Obnovljeni mešani zbor je nastopil dvakrat. Prvič je zapel Zdravljico, Lepa naša domovina in Glejte že sonce zahaja, .ob zaključku akademije pa Pozdravljam te in Manija, dobrotno nam ohrani dom in rod. Dirigent Herman Srebemič je posrečeno izbral ipesm.i, ki so poudarile sloven- sko misel, ljubezen do domovine ter zaupanje v božje varstvo in Marijino pomoč. Nastopila sta še moški zbor pod istim dirigentom s pesmimi Slovenec sem, Na planine in O večerni uri ter zbor šolske mladine pod vodstvom učiteljice Ade Černičeve. Prav ljubko so ti otroci podali štiri pesmi: Otroci pesniku Prešernu, Prišel je ciganček, Po jezeru in Rož, Podjuna, Zila. Vmes sta izrekla pozdrave še števerjanski župan Slavko Klanjšček in predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. K. Humar, predsednik Slovenske kultumo-gospodarsike zveze Boris Race pa je poslal pozdravni telegram, ker je bil zadržan. Za veselo razpoloženje so poskrbeli glasbeni ansambel »L. Hlede« in »Fantje z Britofa«. Deloma skupaj deloma samostojno so podali več poskočnih komadov, »Fantje z Britofa« pa so zapeli še Ena kupica in Nocoj je lep večer. Pokazali so, da so zelo ubrana pevska skupina. Vse točke sta napovedovala Simon Kom-jane in Silva Klanjšček. Po prireditvi je vodstvo doma pripravilo za goste prigrizek v spodnjih prostorih, kjer se je ob kozarcu vina in ob pecivu razvil živahen pogovor, ki je vse navzoče še bolj povezal, vsem pa vlil trdne volje, da bodo tudi naprej vsak v svojem okolju delovali za versko-prosvetno rast slovenskega rodu na Goriškem. —jk S P R T Postna postava Pepelnična sreda (16. februarja), ko začenjamo postni čas, in veliki petek (31. marca), ko .se spominjamo trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, sta dneva posta in zdržka od mesnih jedi. Petki v postnem času so dnevi zdržka. Ob drugih petkih v letu ni stroge obveznosti zdržka, temveč se prepušča vernikom, da si lahko sami izberejo namesto zdržka od mesa drugo spokorno delo. Tako spokorno delo je lahko npr. molitev ali odpoved kaki priljubljeni jedi, pijači, kajenju, zabavi ali nepotrebnemu razvedrilu, telesno in duhovno delo ljubezni do bližnjega, obisk maše, molitev rožnega venca, obisk bolnika, duhovno branje, zlasti branje sv. pisma, pa tudi poseben namen, da bi ta dan s posebno vdanostjo nosili svoj življenjski križ itd. Ta žrtev in odpoved naj nas spomnita, d,a smo po božji zapovedi dolžni delati pokoro. Dolžnost zdržka od mesnih jedi veže od izpolnjenega 14. leta starosti do smrti; dolžnost posta ,pa veže od 21. leta do začetega 60. leta. »Pesem mladih« Tudi letos bo v Kulturnem domu v Trstu revija »Pesem mladih«, kjer bodo nastopili naši otroci in mladostniki s petjem, igranjem na razne instrumente in s plesi. Ker bodo na tej prireditvi nastopili zbori in ansambli iz mesta in vasi tržaškega ozemlja, ki jih sestavljajo mladi ljudje, naše upanje in naš porok za bodočnost, že zdaj opozarjamo bralce našega lista na to pomembno in važno prireditev. Kobaridčani navdušili tudi Tržačane Zadnjo nedeljo v januarju so rojaki iz Kobarida in okolice gostovali v Trstu. Tako kat lani v jeseni v Gorici, so tudi v Trstu doživeli s svojim nastopom izreden uspeh. V Kulturnem domu, ki že .dolgo ni bil tako poln občinstva kot ob tem gostovanju, so Kobaridčani na svojski in neobičajen način prikazali Gregorčičevo življenje, njegovo delo in duha. Kar pri tem posebno zanimivo vzbuja pozornost, je zamisel celotne prireditve, kakršni v Trstu še nismo bili priče. Beležiti gre predvsem osnovno zamisel predstave, katere ideatar je najbrž kaplan Avgust Ipavec, in globoko etična misel, ki preveva celotni prikaz Gregorčičevega življenja. Kobaridčani so pokazali, kako je njihov pesnik med njimi še vedno živ in sodoben, danes bi rekli morda 'tudi agamžiran. Množična ljudska prireditev, pri kateri sodelujejo mešani zbor, otroci, orkester in recitatorji, ,je dokaz, kako je ljudsko prosvetno delo še vedno aktualno in privlačno, če nosi v sebi idejo in če sloni na pravih sodobnih prijemih. Idejo je Koba-ridčanom posredoval njihov pevec, Gregorčič, nov prijem za ljudsko prosvetno delo pa je iznašel Avgust Ipavec, če je zamisel o predstavi res njegova. Resnica je, da že dolgo ni kaka ljudska prireditev pritegnila v veliko dvorano Kulturnega doma take množice in da se že dolgo ni naša kritika (radio in časopisje) izrazila o kaki ljudski prireditvi tako laskavo. Kobari.dčanom, ki so pripravili ta čudoviti popoldan, smo od srca hvaležni za užitek. Goste je v Kulturnem domu v imenu organizatorja Slovenske prosvete v Trstu pozdravil njen predsednik Marij Maver, ki je uvodoma spomnil, kako je prav zasluga Gregorčiča in -drugih pomembnih osebnosti na različnih -področjih, da je Soška dolina za vedno zvezana z matičnim narodom v enoten slovenski prostor. Za sprejem se je v imenu gostov zahvalil kobariški -dekan g. -Likar. Konec zasedbe tovarne Vetrobel Stavka in zasedba v tovarni stekla Vetrobel se je v minulem tednu zaklj,učila. Potem ko je zaplet dogodkov dosegel višek z ukazom ravnateljstva, naj tehniki in nadzorniki peči zapustijo zasedeno -tovarno, je na prošnjo -sindikalnih organi' zacij interveniral prefekt dr. Ab-brescia, ki je pa ravnateljstvu tovarne ukazal, da morajo tehniki ostati na svojih mestih -in nadzorovati proizvodnjo. Z nadaljnjim -posredovanjem prefekta so se obnovila pogajanja -med ravnateljstvom Vetrobela in sindikalnimi organizacijami, -ki so dovedla do sledečega sporazuma: proizvodnja se v tovarni .normalno obnovi; ravnateljstvo prekliče vsa odpustna -pisma; tisti delavci, ki bodo v roku 15 -dni prostovoljno zapustili službo, bodo prejeli odpravnino in vse ostalo, kar jim po zakonu pri tiče, ter sedem mesecev plače iz -dopolnilne blagajne. Drugi mestni krogi pa so se obvezali, da bodo preskrbeli potrebna delovna mesta za .tiste, ki bodo zapustili tavamo Vetrobel. Življenjski jubilej Jerneju Štoki iz Kontovela, očetu našega deželnega poslanca, ob njegovi 80-letnici, ki jo praznuje v krogu svojih številnih otrok in vnukov, čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let prijatelji iz Trsta. Čestitkam se pridružuje tudi naš list. SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 10. do 18. februaja 1972 četrtek: 16.05 Sapporo. 18.30 Boj za obstanek - film. 19.00 Pot v Pariz. 20.30 Četrtkovi razgledi. 21,30 Sapporo. Petek: 13.50 Namizni tenis. 15.00 Sapporo. 18.30 Oton Župančič. 18.45 Vzgojni problemi. 19.00 Mestece Pey-ton. 21.40 Sapporo. Sobota: 14.00 Sapporo1. 16.30 Košarka Crvena zvezda: Olimpija. 20.30 Pesem za popevko Evr-ovizije 72. 22.00 Oddelek S. 23.15 Sapporo. Nedelja: 9.40 Z ansamblom M. Dovžana. 10.55 Otroška matineja. 11.25 Mestece Pey-ton. 13.15 in 16.30 Sapporo. 20.30 Komedija za konec tedna. Ponedeljek: 17.50 Tobija. 20.35 Drama TV Beograd. 21.30 Diagonale. Torek: 17.45 Čemu so ptice. 18.30 S Pustom po domače. 19.05 Delo z računalniki. 20.30 Dobrodošli gospod Marchall - španski film. Sreda: 17.50 Doktor Dolittle. 18.30 -Slovenske plesne miniature. 19.20 S kamero po svetu: Kanada. 20.30 Volpone - drama. četrtek: 17.45 Veseli tobogan: Laško. 18.30 Boj za obstanek. 20.30 četrtkovi razgledi. Petek: 17.35 Veliki in majhni. 18.30 Josip Murn. 18.45 Vzgojni problemi. 19.00 Mestece Peyton. 21.40 Pleme, ki se skriva pred ljudmi - -dokumentarni film. Sobota: 16.30 Košarka Beograd : Lokomotiva. 21.35 Filmska burleska. 21.55 Tekmec - film. Odbojka. Nadaljuje se tekmovanje v »Meddeželni fazi Serije D«. Kot bi bilo vse zakleto, 0-lympia ne more in ne more -priti do zmage. V Rovigu so naši izgubili z 1:3 (15:12, 15:17, 11:15, 9:15). Kot kažejo rezultati posameznih setov, so kar dobro začeli, nato pa so — kot po nava-d; — popustili. Preteklo soboto so igrali doma proti ekipi gasilcev »Codognato« iz Benetk. To pot je bil poraz izrazitejši — 0:3 (8:5, 7 : 15, 10: 15), akoravno so Goričani od časa do časa nudili nasprotniku še precej odpora. Vse zadnje -tri tekme -so pokazale tole: prejem -prve žoge in dvig nista na višini, in tako ne more napad -biti uspešen; (kritje lastnega napada in bloka je premalo učinkovito; treba bo bolj blokirati nasprotnikov napad; predvsem pa manjka sposoben in -hiter dvigalec, ki bi znal zmesti nasprotnikovo obrambo. Manjkata še -dve tekmi -do konca prvega kola, nato pa se -bo začel povratni -del. Prihodnjo nedeljo bo 01ympia igrala v Vidmu proti CSI Friuli. ★ ŠD »Velox« iz Štandreža Športno društvo »Velox« se -je letos, ob koncu januarja zbralo v župnijski dvorani v štandrežu na obenem zboru, katerega se je udeležilo veliko število članov. V zadnjem času odbojkarska ekipa Ve-loxa ni pokazala posebnih uspehov, kašo nekateri člani bili odsotni. Sedaj pa, ko je ekipa popolna, bo lahko zares pokazala, kaj velja. Že več časa -se pripravlja na promocijsko prvenstvo in navzoči so izrekli upanje in prepričanje, da se bo ekipa na tem prvenstvu -dobro -postavila. Volitve novega odbora so dale sledeči lezultat: Predsednik Damijan Paulin, podpredsednik Rado Nanut, tajnik Karel Nanut, blagajnik Igor Paulin, organizator Ivan Plesničar, gospodarja Rudi Nanut in Jordan Mučič; nadzorni odbor sestavljajo: Marko Brajnik, Milan Brešan in Pavel Podberšček. Na obenem zboru je bilo govora tudi o obnovitvi popisnic igralcev, tudi tistih, ki sedaj pripadajo drugim ekipam in se bodo letos pridružili Veloxu. člani so se zavzeli tudi za vzdrževanje igrišča, za ureditev urnika uporabe igrišča in bo vstop zabranjen tistim, ki delajo škodo na igrišču. Ker športno društvo Velo-x ne razpolaga s finančnimi sredstvi, je blagajnik predlagal, naj bi uvedli med člani prostovoljno nabiralno akcijo, da bi lahko kupili najnujnejše za ekipo. K. N. Za revijo »Mladika«: A. Bak 1.800; R. P. 1.000; J. Terčon 1.000 lir. FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH vabi v nedeljo 13. februarja ob 1711 na PREŠERNOVO PROSLAVO — Praznik naše besede - -prof. Zora Tavčar-Rebula — Nezakonska mati - poje Ljuba Berce- Košuta — Slovenske balade in romance - reci- tira Stane Raztresen, član SG v Trstu ob spremljavi prof. T. Mužine —- Zdravljico -in nekaj drugih pesmi poje cerkveni zbor pod vodstvom prof. Staneta Maliča. Mladinski zbor »Slomšek« iz Bazovice, ki je nastopil lani na reviji »Pesem mladih« , II um umi mn,m, m mm imuni im m iiimmiii um mmmmm mm mi m iimmmii umi odnosa tudi do naših ljiudi v teh .pokra- Prva vas iz Monoštra proti jugu v smeri J. JK. (19) V KRALJESTVU SV. ŠTEFANA »Ne pravim,« je dejal čez nekaj časa, »da se nihče ne -briga za nas, a vse je samo prehodnega značaja. Pridejo pevski zbori iz Slovenije, zapojejo in nato odidejo. Zbiratelji narodnega blaga prav .tako: posnamejo -na trak narodne pesmi, povesti in pravljice, se zanimajo za običaje in šege, potem pa se zadovoljni odpeljejo. Ple-banoš pa mora naprej ostati med svojim ljudstvom v sreči in nesreča, v miru -in boju, v zdravju in bolezni, -dokler ga smrt ne loči.« Ko sem že bil v postelji, še dolgo nisem mogel zaspati. V duši so mi odmevale župnikove besede. Naobračal sam jih na razmere, ki so pri nas na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Nim-a mar matična domovina enakega brezbrižnega jinah? In niso končno tudi pri nas slovenski duhovniki tisti, ki še najbolj ohranjajo plamenico narodnega ponosa in zvestobe v materinem jeziku med našim ljudstvom? Koliko jim dolgujemo in istočasno, kako malo cenimo njih delo-! SREDI PORABJA -Prišel je -nov -dan. Po jutranji sv. maši in zajtrku sem se poslovil od gostoljubnega župnika Markoviča in se z avtobusom odpeljal nazaj v Monošter. Tam sem moral počakati do opoldanskih ur, da sem dobil drug av-tobus, ki naj b-i me zapeljal skozi Porabje do druge slovenske vasi, Gornjega Senika. Porabje je -bogato z vodovjem in virelci. Največja reka na -tem področju -je Raba. Rabin rokaiv med Monoštrom in Slovensko vasjo imenuje ljudstvo »Mrtva Raba«. Raba je tukaj dobila ime zaradi ustnega izročila: po- -bitki pri Monoštru leta 1664 ni mogla odplaviti vseli mrtvih Turkov, ki so obležali v njeni strugi. Zato si je izjedla novo smer svojega Loka, stara struga pa je postala mrtev rokav. Gornjega Senika je Slovanska ves. Madžari ji pravijo Rabatotfalu, kar pomeni Rabska slovenska vas. Sredi naselja, ki šteje kakih 600 prebivalcev, se avtobus ustavi za deset minut. Izstopim:, da si nekoliko pretegnem zaspane ude. Na igrišču se igrajo otroci. Prisluhnem. Otroci govorijo med seboj slovenski. Tudi dve dekleti ise pogovarjata v slovenskem jeziku. Eno gleda -skozi okno, drugo stoji na cesti. Na moja vprašanja odgovarjata sprva v zadregi, -potem pa pogumno. »Je v vaša cerkvi vsako nedeljo ‘božja Motiv z obrežja reke Rabe, ki edina od slovenskih rek teče proti severu služba?« »Da.« »V kakšnem jeziku?« »V madžarskem, ker gospod ne vejo slovenski, toda pojemo samo slovenski.« Avtobus spet odpelje. Avstrijska meja je blizu. Raba -nas spremlja na -desni strani ceste. Potem se od nas oddalji. Ostro zarije proti severozahodu, medtem ko mi hitimo proti jugu. Prvo večje naselje za Slovensko vesjo je Dolnji Senik. Avtobus pa vozi kar naprej. V daljavi se pokaže podolgovata vzpetina. Vprašam ženo, kaj je tisto gričevje. V lepi prekmurščini mi pojasni: »To je Srebrni breg. To je naš prekmurski "Triglav”. Visok je 404 m. Po grebenu poteka madžarsko-jugoslovanska meja. Z vrha je prelep razgled po vsem Porabju. Vendar na hrib ne zahajamo. Obmejne straže na obeh straneh so nezaup Ijive in hočejo vedeti, kaj iščemo -tod. Zato ostajamo raje na ravnini, čeprav si zelo želim, da bi enkrat šla čez in -si ogledala Mursko Soboto. Pravijo, da je zelo lepo mesto.« (Konec prihodnjič) Izredno zasedanje goriškega duhovniškega sveta Bilo je v četrtak 27. februarja. Udeležilo se ga je 21 članov, vodil pa je zasedanje goriški nadškof msgr. Cocolin. Pri pregledu prejšnjih sklepov je bilo med drugim govora o pogodbah s cerkovniki, o porajajočem se novem misijonskem škofijskem centru, o delu komisije za strukture in o anketi, kako v bodoče urediti obvezne cerkvene praznike med tednom. Nato je prišel na vrsto dokument dušno-pastirske komisije. Sklenjeno je bilo, naj se o njem razpravlja po posameznih conah ob navzočnosti izvedenca v bogoslovnih vprašanjih in enega izmed članov pastoralne komisije. Naslednja točka sporeda je bilo poroči- lo paritetične komisije, ki je bila zadolžena pripraviti predloge glede dušnega pa-stirstva med slovensko narodno manjšino v goriški nadškofiji. Delo te komisije je zahtevalo poldrugo leto časa, mnogo srečanj, poizvedb in razpravljanj. Duhovniški svet se je iskreno zahvalil članom komisije za opravljeno koristno delo. Ko je sprejel nekatere manjše popravke in dodatke, je bilo sklenjeno, naj o tem dokumentu razpravljajo posamezne duhovniške cone, kajiti gre za odločitve, ki bodo zgodovinskega pomena za goriško krajevno Cerkev in je zato prav, da izrazijo svoje stališče in dajo svoj pristanek ne le člani duhovniškega sveta, temveč vsi duhovniki goriške nadškofije. Prihodnje redno zasedanje goriškega duhovniškega sveta bo v četrtek 14. aprila. Življenjski jubilej Sedemdeset let življenja je 6. februarja obhajal g. Janez Eržen, -dolgoletni ravnatelj vzgojnega zavoda Alojzijevišče v Gorici. Zahvalno sv. mašo je opravil v aloj-zijeviški kapeli v krogu gojencev in predstojnikov zavoda. Rojen v Cerknem je gimnazijo dovršil v Škofovih zavodih v Šentvidu pri 'Ljubljani, bogoslovne študije pa v Gorici. Zup-nikoval je najprej v Lomu nad Kanalom, kasneje v Biljah, leta 1947 pa je ptrišel v Gorico, kjer je v najtežjih časih prevzel vodstvo Alojzijevišča. Dvajset let je opravljal it o težko in odgovorno službo. Sedaj uradno uživa zasluženi pokoj, dejansko pa naprej pomaga v slovenskem dušnem pastirstvu, zlasti pri Sv. Ivanu v Goriai in v Š-tandrežu, pa tudi na druge slovenske fare v okolici Gorice ga radi kličejo za pomoč pri spovedovanju in obhajanju praznikov. Vrsto let je tudi predsednik Katoliškega tiskovnega društva v Gorici. Gospodu jubilantu, ki je znan po svojem priljudnem značaju in velik prijatelj duhovske družbe, želimo, da bi obhajal še vrsto življenjskih jubilejev, zlasti ker nastaja v virstah slovenskih duhovnikov mlajšega rodu na Goriškem strah vzbujajoča odsotnost novih poklicev. Nova seja sindikata goriških slovenskih šolnikov Dne 3. februarja 1972 se je vršila peta redna seja izvršnega odbora sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. Predsednik sindikata je sporočil, da so 'bili storjeni vsi potrebni koraki, da se da našim Šolam vse, kar jim po zakonu pritiče. Sem sodi ustanovitev stolice za italijanski jezik na gimnaziji-iiceju »Primož Trubar« in še enega stalnega učiteljskega mesta na osnovni šoli v ulici Randaceio. Tudi v zvezi z bodočim seminarjem, ki -se bo vršil od 22. do 24. marca letos so bile izvršene vse predpisane formalnosti. Glede učbenikov, ki tna naših šolah primanjkujejo, ali pa so napisani v italijanskem jeziku, je sindikat že poskrbel za ciklostilirano izdajo zemljepisne knjige za 1. razred učiteljišča (Zemljepis sredozemskih dežel); za podob- no izdajo latinskega slovstva na liceju pa so poskrbeli dijaki 1. razreda liceja. Ena od nalog, ki še čaka sindikat, je preveritev dela in odločb posebne komisije na šolskem skrbništvu. Omenjena komisija pregleduje strokovni položaj profesorjev in učiteljev; njene odločbe so važne, ker urejajo .pravno in ekonomsko stanje šolnikov tudi slovenske narodnosti. Slednjič sindikat z zadovoljstvom ugotavlja, da so pristojne oblasti v Rimu ugodile prošnji profesorjev gimnazije-lice-ja, naj se njih zavod poimenuje po Primožu Trubarju, obžaluje pa, da srednja šola še vedno nima pravice do -uradnega naslova »Ivan Trinko«, ki ga je pred časom osvojil tamkajšnji profesorski zbor. Obenem poziva -sindikat učitelje in vodstva osnovnih šol, naj izpolnijo predpisane formalnosti, da se bodo tudi njih šole poimenovale po kakem našem zaslužnem možu. Pojasnilo g. Marjana Komjanca Prejeli smo to pojasnilo s prošnjo za objavo, ki ga v skrajšanem obsegu priobčujemo: Ker so časopisi objavili izjavo goriškega šolskega skrbnika o mojem primeru, bi Vam bil hvaležen, če bi lahko priobčili tudi naslednje kratko pojasnilo. Postopek, ki sta ga bila uvedla najprej ravnateljstvo zavoda (odpustitev iz službe, ki jo je šolsko skrbništvo zatem razveljavilo zaradi nepristojnosti ravnateljstva) in nato sam šolski -skrbnik, je vsaj anahronističen. Bil sem namreč obsojen, ne da bi se pred obtožbami lahko ustno branil, temveč sem mogel to storiti samo s pomočjo pismenih opravičil. Svoje oporečniške geste poleg -tega skoraj ne morem braniti, ker me o poteku sej profesorskega zbora veže uradna tajnost. Poleg drugih bistvenih vzrokov, ki jih pokriva uradna tajnost, svojo dvakratno odsotnost pri pouku verouka tudi utemeljujem, ker sem po vesti prepričan, da gre za objektivno in -pedagoško podcenjevanje predmeta, katerega -poučevanje je ravnateljica bila določila za zadnje popoldanske ure. Ce je namreč ta predmet podan z novo vsebino in novimi metodami, je v vrsti drugih predmetov edini, ki more dati bivanjski in dosledni pogled na probleme in smisel življenja v nasprotju z utilitarističnim, pridobitniškim in potrošniškim duhom., ki je -danes zajel šolo. S svojim ravnanjem sem hkrati hotel oporekati absolutističnemu avtoritarizmu, ki vlada na šoli in ki temelji na črki zakonov, sprejetih med popolnoma drugačnim režimom. To potrjuje dejstvo, da je bila sprememba urnika, za katero sem bil prosil, in čemur se je bila uprla ravnateljica, zelo lahko izvedljiva, ker je drugi profesor že prosil za zamenjavo svojih predpoldanskih ur z -mojimi popoldanskimi urami. Gorica, 1. februarja 1972 Marjan Komjanc, profesor verouka na strokovni šoli s slov. učnim jezikom v Gorici Opomba urecL: Ko objavljamo pojasnilo g. Komjanca, s tem ne popravljamo našega dosedanjega gledanja na ta spor. Mnenja smo, da bi se morali slični spori, če nastanejo na šoli, reševati na drugačne načine in ne s polemiko po časopisih, s stavkami dijakov in zlasti ne z vmešavanjem političnih strank, ki iščejo le svoj strankarski interes in ne koristi šole in dijakov. Saj komunistična partija, ki se je polastila Komjančevega primera, tega gotovo ni storila iz ljubezni do slovenske šole in še manj iz ljubezni do verouka. Zato -za nas ostane »neprijetna zadeva«, ki vsekakor šoli ne koristi. Pa tudi časti ne dela nikomur. Zato naj nosi zanjo vsak svojo odgovornost. PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« DRAMSKI ODSEK bo nastopilo v nedeljo 13. februarja ob 16.30 v Katol. domu v Gorici s komedijo N. Manzarija v treh dejanjih MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV Režija A. Pregare Na razpolago bodo tudi pustne dobrote in pijača. Kdor želi preživeti dve uri v smehu in veselem razpoloženju, naj pride na pustno nedeljo popoldne v Katoliški dom! ZA KMETOVALCE Za razvoj kmečkih posestev neposrednih obdelovalcev Nove ugodnosti za povečanje kmečkih posestev prinaša idržavni zakon št. 817 z dne 14. avgusta 1971. Splošna kmetijska politika -teži za tem, da se izoblikujejo k-m^nlca posestva neposrednih obdelovalcev v takem obsegu, da zagotovijo družini zadovoljiv dohodek. Zato je država že leta 1965 s posebnim zakonom odobrila ugodna posojila za dobo 40 let in z 1 % obrestmi za nakup obdelovalnih površin. Zanimanje za te olajšave je bilo toliko, da ;so bila razpoložljiva sredstva kaj hitro izčrpana in -mnogo prošenj je ostalo nerešenih. Z novim zakonom je država obnovila te ugodnosti, -določila v ta namen 260 milijard za dobo 1971-76 in pri tem uvedla nekaj sprememb. Ugodne obresti v višini l-% ostanejo, posojilo pa sedaj vel j a za 30 let. Zelo važna novost je določba, da imajo najemniki, spolovinarji in -kolo-ni prednost pri nakupu zemljišč, katera obdelujejo to so jih gospodarji prostovoljno namenili za prodajo. Enako prednost imajo lastniki neposredni obdelovalci, ki so mejaši z zemljišči v prodaji, ki pa v takem primeru ne smejo -biti zasedena z najemniki, spolovinarji in podobno. -Lastnik, ki prodaja zemljišče, mora s priporočenim pismom -obvestiti obdelovalca in mu ponuditi odkup z navedbo cene; kmet ima 30 dni časa za odločitev. Iste ugodnosti veljajo za delavce, ki so se preselili v tujino ali v notranjost -države -zaradi zaposlitve, pa hočejo sami obdelovati kupljeno posestvo; edini pogoj je ta, da so bili v zadnjih petih letih zaposleni v kmetijstvu. Te ugodnosti veljajo tudi za razne oblike zadružnega obdelovanja zemljišč. Kmečka posestva, ki so bila ustanovljena ali povečana s -temi -ugodnostmi, morajo ostati 30 let nedeljena. Ta določba je važna zato, da se -prepreči drobljenje kmetij. Inž. Janko Košir EKUMENSKA PROSLAVA V GORICI KONCERT CERKVENEGA /.BORA SV. CIRILA IN METODA IZ LJUBLJANE V nedeljo 20. februarja Ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija bo liturgija božje besede z blagoslovom. Prepeva ljubljanski pevski zbor. Ob 16. uri proslava v Katoliškem domu: isti pevski zbor ob spremljavi orkestra bo izvajal staroslovensko mašo, ki jo je priredil Joannes Močnik. Nato bo dr. Stanko Janežič podal kratko ekumensko misel. Zatem zapoje zbor še venec narodnih in nabožnih pesmi. ACM v Gorici RADIO TRST A DAROVI Za Zavod sv. Družine: M. Ž. 5.000; Bernarda Radetič 5.000; družina Prinčič v spomin na pok. mamo Emilijo 5.000, družina K-oshuta namesto cvetja na -grob po-k. Emilije Prinčič 3.000; v spomin iste Hela Komel iz Gorice 2.000 lir. M. D. iz Gorice je poklonil namesto cvetja na grob Emilije Debenjak vdove Prinčič po 1.500 lir za Alojzijevišče in Za-vod sv. Družine. Družbenica N. N. iz Gorice je darovala za tiskovni sklad Katol, glasa 1.000, za Alojzijevišča to Zavod sv. Družine po 2.000, za Katol. dom 5.000 lir. Hrovatin Ana je darovala po 5.000 lir za Zavod sv. Družine in za katoliški tisk. Za Marijino cerkev v Dolu: Marija in Ema iz Ronk namesto cvetja ob pogrebu pok. Nade Frandolič 5.000 lir. Za Marij anišče na Opčinah: družina Kralj namesto cvetja na grob Viktorja Tretjak 2.000; Jožefa Sedmak namesto cvetja na grob Rudolfa Tence 1.000; Robert Daneu, Opči-ne, 1.000 lir. Namesto cvetja na grob Erneste Andol-šek -darujejo za cerkvico na -Ferl-ugah Pavla Gec 1.000, Tončka Grahor 1.000, Olga Piščanc 2.000, Anica An-dolšek 5.000 to Regina Markon 5.000 lir. Popravek k št. 2 Katoliškega glasa z dne 13. januarja 1972: Danila Maver 1.000; Liana Cavicchioli 1.000; Pavla Gec 5.000; Ivanka Andolšek 10.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Pina Ukmar ob prvi obletnici smrti moža Lojzeta 5.000; Marino Ažman ob -krstu sinčka Petra 5.000 lir. Za cerkev na Opčinah: družina Pregelj-Sosič 3.400; družina Malalan 5.000; Vremec-Partel Vida 800; N. N., mesečni prispevek, 3.000; De Bernardi Anton in Silva 5.000; od polnočnice 5.000; otroci za obletnico pok. mame Antonije Dolenc 6.000; Berta-Sosič Tatjana ob -krstu -hčerkice Sare 5.000; Bruindula Nevo, ob pripravi na poroko, 10.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Spored od 13. do 19. februarja 1972 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za orgle. 11.15 M. Mat-ošec: »Volk -nikoli ne trka«. Mladinska igra. 12.00 Nabožna pesem. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša -gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.30 F. Luzi: »Četrti igralec«. Rad. drama. 16.40 Revija zborovskega petja. 17.00 Šport in glasba. 18.00 Miniaturni koncert. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Ljudske pesmi. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade po-slušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Simf. ork. berlinskega radia. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.45 Zibor »E. S-olvay« iz Tržiča. 20.35 Pesmi brez zatona. 21.00 Ital. Nobelovi nagrajenci za književnost (2): »Grazia De-ledda«. 21.45 Trio »Fro mušica rara«. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni -koncert. 19.10 »Alojz Gradnik«, pripr. V. Beličič. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Ukrajinske pesmi to plesi. Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Za -mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 P. R. Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu. 19.45 Zbor »Rečan« iz Ljes. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pasmi. 12.10 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 17.00 Tržaški -maindolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 F. Catalano. Zgodovina ital. ipol. -strank. 19.30 Pisani balončki, rad. tednik za naj-nilajše. 19.50 Glasbena spremljava k pravljicam. 20.35 Goethe: »Torquato Tasso«. Petek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.00 »Musiči del Friuli«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Dr. Simon Pertot«. 19.40 Oktet »Gallus«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.20 Romantične melodije. 21.50 Folklorni p-lesi. Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000. 14.45 -Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio. 16.10 Glasbeno popoldne. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Schubertovi samospevi. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve sv. -Ignacija v Gorici. 19.40 Zbor »T. Tomšič« .iz Ljubljane. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »V -uredništvu Bleiweisovih Novic«. Radijska igra. V nedeljo 13. februarja ob 41' popoldne bo v župnijski dvorani v Doberdobu PRIDEDITEV V KORIST KATOLIŠKEGA TISKA Na sporedu so poučni in zabavni prizori ter bogat tradicionalni srečolov (knjige, pijače, plošče, igrače, torte, pršut, sladkarije in še in še). Prijatelji slovenskega katoliškega -tiska: pričakujemo vas v velikem številu! OBVESTILA Dr. Drago Štoka bo v sredo 16. -februarja nastopil ob 19.45 zvečer na drugem kanalu italijanske televizije v polurni oddaji, ki bo v okviru deželnega omrežja. Predmet razprave bo zdravstvo in -socialna asistenca. Slov. kat. akad. društvo (SK4D) v Gorici bo -tudi letos priredilo niz zanimivih večernih predavanj, ki bodo to poit posvečena verskim problemom. Prvo bo prihodnjo sredo 16. februarja ob 20.30 v -ma- li dvorani Katoliškega doma. Predaval bo p. dr. Bernardin Sušnik -OFM o božjem in človeškem v sv. pismu. Podgora. Kot smo najavili že v prejšnji številki bo v župnijski dvorani pustna prireditev v soboto 12. t. m. ob 20. uri. Na sporedu je nastop otrdk, glasbeni ansambel in kot glavna točka »Čarodej« (illusio-nista), ob izvajanju katerega bo zabave, smeha in občudovanja na pretek. Vsi Podgorci in -tud-i drugi vljudno vabljeni! V župnijski dvorani v Jamljah bo v nedeljo 13. februarja ob 16. uri uprizorjena burka »Tihotapci«. Na sporedu so tudi veseli spevi otroškega zbora to lep film. Ponovitev prireditve bo na p-us-tni torek 15. februarja ob 19. uri. Na obeh prireditvah bo -tudi na dobitkih bogat srečolov. Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete v -Gorici bo v četrtek 2. marca ob 20. uri v mali dvorani Katoliškega doma. Udeležijo naj se ga vsi odborniki včlanjenih društev to organizacij; ostali člani vlj.ud-no vabljeni. K obilni -udeležbi vabi odbor ZSKP. S SLOVENSKIM OKTETOM PO JAPONSKEM je naslov predavanja z diapozitivi in kratkim filmom, ki ga bo imel v Katoliškem domu v Gorici v četrtek 17. februarja ob 20.30 član Slovenskega okteta Danilo Čadež. -Naj bo to predavanje uvod h koncertu, -ki -ga b-o ta elitni ansambel imel prihodnji mesec v Gorici. — K obilni udeležbi vabi pevski zbor »M. Filej«. H. T. iz Švice daruje za »Slovenik« v Kimu 2.500, za sklad »Katoliškega glasa« pa 3.000 lir. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 1001 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad. Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Ganjeni nad izrazi sožalja, ki -smo jih bili -deležni ob smrti našega nepozabnega moža, očeta, deda, -tasta -in brata Rudolfa Tence se -najtopleje zahvaljujemo -g. župniku Jožetu Kunčiču za sv. mašo, žalni nagovor in obred, čč. -sestram za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke, slovenskemu deželnemu poslancu dr. D. Štoki za poslovilne besede ob odprtem -grobu, vodstvu SDZ iz Trsta za venec in ude> ležb-o na pogrebu, domačemu Konzorciju pridelovalcev vin za venec in vsem, ki so za blagega pokojnika molili, mu darovali cvetje to ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. zdravniku dr. Setti-mu za nego in pomoč v -dolgi bolezni. Žalujoči žena Angela, hči Ines z možem Antonom, vnuki Kati, Marija in Andrej, sestri Dorica in Marica ter ostalo sorodstvo. Sv. Križ-Trst - Milan, 5. februarja 1972 S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je v 96. letu starosti za vedno zapustila naša -dobra in -draga mama, babica in prababica Emilija Prinčič roj- Debenjak Pokopali smo jo v torek 8. februarja na goriškem pokopališču, kjer -bo čakala vstajenja v Gospodu. Žalujoči sin Ivan, hčere Nada, Natalija lii Elica, snaha Gi/.ela, zet Jože, vnuki, pravnuki, nečaki, sestrične in ostali sorodniki Gorica, 8. februarja 1972