SPOMEN IK
Pokolj deset tisočev domobrancev je dejstvo, ki stoji kot trda skala. Prerastel jo bo mah časa, a stala bo nezmanjšana v zgodovini kot spomenik podivjanosti komunistov. Letos se pozno oglašamo k ob= letnici vetrinjske tragedije. Mrtvim možem in fantom"tožbe ne bodo' pomagale. Počakati smo hoteli, da vidimo, če so njihovi bratje in"o četje postali stvarnejši. Lani in leto poprej smo svarili pred eho= stranskimi zaključki in prenaglo sodbo ter čustveno"pristranostjo v upanju, da se bomo tegav bodoče izogibali. A ko smo letos prebira= li spominske članke v begunskih časopisih, smo videli v bistvu isto pesem.
Ta pesem žalostinka ob vetrinjski obletnici je pöstala'nekak e noličen obred, kjer so čustva sintetična, a besedilo obvezno'za vse, ki se štejejo med slovenske domoljube. Edino tako si je mogoče raz lagati enolično ponavljanje. Bog ne daj, da bi kdo mislil,da nespoš tljivo pišemo o pobitih vojakih. Tem gre vsa slava in pobožen spo = min. Toda naj že bo kjerkoli, ne zdi se nam pametno, čustveno goji= ti junaške kulte iz preteklosti, ki poživljajo sovraštvo, ki bo mo= ralo na obeh straneh zaspati, če naj narod kdaj živi v miru in svo= bodi.
Mnogokrat ne moremo dojeti ogromnosti zločina,prav zato,ker je prevelik. Prestrašno je, da bi bilo res, če pomislimo, da bi grobo= vi segali od Ljubljane tja do Kranja, če bi vse pomorjene v tistih dneh pokopali v eni vrsti. Množični zločin pred svetovno javnostjo doslej še ni poznan niti ne izkoriščen. Sami pa moramo iz njega čr= pati nauke za bodočnost: za vsako ceno se moramo dokopati do resni= ce in predvsem poiskati lastne pogreške, če nočemo, da bomo svojo bodočnost gradili na napačnih osnovah in jadrali iz nesreče v nesre čo, iz poraza v poraz. Kajti izguba deset tisoč mladih ljudi 'na = enkrat je za majhen narod,kot je naš, tako globoka, da bo nujno ime la posledice na številnih popriščih v bodočih rodovih.
Tako nima nobenega smisla kogarkoli dolžiti.za predajo sloven= skih domobrancev komunističnim'oblastnikom, dokler ni na razpolago vsega gradiva, ki bi pojasnil ozadje te strašne tragedije. Glavna napaka običajnega enostranskega obtoževanja tujcev je prav v tem;po leg tega je naivno misliti, da bomo sebi s tem kaj koristili.'Prav nasprotno. Ne da bi nam škodila zamera pri tujcih, niti nočemo ko = garkoli zagovarjati - pač pa hočemo opozoriti na že omenjeno nevar= no st enostranosti.
Dogodek ni bil brez vzrokov,ki so bili domači in"tuji. Izroči= tev je povezana z zavezniško politiko do prš znane jugoslovanske^vla de in z mednarodnimi sporazumi, po katerih je bila vlada upravičena zahtevati vrnitev. Enako bi mogla zahtevati izročitev pobeglih par= tizanov tudi nekomunistična vlada, če bi dobila oblast. A mednarod= ne dogovore, kot vse pravne zadeve, je mogoče različno tolmačiti in spoštovati ali pa ne. Vsekakor je s tem vprašanjem nujno zvezano de lo in razvoj jugoslovanskih begunskih vlad. Prav tako so zvezani do godki v domovini, ki bi vsaj taktično prav gotovo lahko bili boljši.
Preprosti duhovi radi išdejo krivca za to vrnitev med "titofil sko 8.armado", kot da hi hila OZNA in titovska propaganda vsemogoč= na in hi mogla prežemati enote britanske vojske, ki se je v resnici toliko brigala za balkansko politiko kot za " ^nsko. - Izročitev je bila politično in ne vojaško dejanje, ker so ga vojaki izvršili z ozirom na politične sklepe. Ni^'ji ipoveljniki prav tako"niso na last no pest vračali'domobrancev, kot niso vedeli, da'jih pošiljajo v smrt., Vrhovni komandant je ustavil vračanje; tako ga je prej tudi u kazal. Öe bo kdaj mogoč vpogled v britanske vojaške arhive, bomo mo gli zapisati natančnejše.
Stvar nikakor ni enostavna. Še mnogo drugih dogodkov in vzro := kov ni raziskanih. Le na hitro jih nekaj naštejemo: Kako to, da so dva tedna pred Vetrinjem zavezniki odvažali domobrancem zelo podob= ne protikomuniste iz Furlanije v notranjost Italije? Kakšna je bila razlika med enimi in drugimi, če upoštevamo, da so .padli v roke i = sti zavezniški komandi? Kako so se eni in drugi predstavili Zavezni kom? Koliko je resnice na izjavi generala Rupnika, da je slovenski poveljnik predstavil domobrance Angležem kot "nemške pomožne sile"-medtem ko so teden dni prej protikomunisti v Italiji na vse grlo vpili, da so Mihailovičevi in kraljevi vojaki? Ali je postopek z do mobranci v kaki smiselni zvezi z Mihailovidevo napoved jo,'da pride = mo "u zahvat amerikanskih,armija"? Bi morda Amerikanci postopali drugače?
Takih vprašanj, ki so neodgovorjena, bi mogli našteti še mnogo. Zato mislimo, da pravilnega zaključka še nekaj Časa ne bo. Do njega se bomo prebili le, če bomo vrtali za novimi viri in pošteno odgo = varjali na vprašanja, ki se bodo postavljala. Drugi za nas tega de= la ne bodo opravili. V žrtvah revolucije ne more in ne sme nihče i= skati vode za svoj mlin - kot jo dobro zapisala SVOBODNA SLOVENIJA. Tudi naj ne kali vode nihče s tem, da bi priznaval vrednost samo e= nim dejstvom, druge pa preziral. Eno pa je gotovo: v kočevskih ja = mah so si komunisti postavili spomenik, ki jim ga ne izkleše noben kipar.
GAŠENJE POŽAROV
Težko je gasiti požare s socialistično zavestjo namesto z vodo. Mislili bi, da vroča zavest povzroča ogenj, ne nasprotno. Toda V Ju goslaviji morajo pač bolje vedeti - ali pa se tudi v gasilstvu kosa jo z Butalci. Ko so se bližali občni zbori slovenskih gasilskih dru štev, jih je POROČEVALEC poučeval, kako važno je, da bodo na vodil= nih položajih ljudje, "ki trenutno še nimajo visokih strokovnih kva lifikacij, pokazali pa so...pravi odnos do razvoja modernega socia= lističnega gasilstva". Gašenje požarov je postranska stvar.Glavno je, da gasilci ne hodijo v uniformah za procesijami. Najnevarnejši so stari gasilci, ki so vodili društva in jih niso hoteli mešati v politiko, kar je v komunističnem redu strašen zločin. Kajti "spelja li so društva od današnjih nalog gc ‘ilstva in s tem škodili skupno= sti. Čeprav na škodo strokovnosti, naj bi društva na občnih zborih take ljudi izločila," se je glasilo povelje.
Prav mogoče je, da komunisti vidijo vse rdeče pred seboj in ne ločijo med ognjem in travo. V tem svojem rdečem svetu si ne vedo drugače pomagati, koz da se zatekajo k coprnijam in kličejo Marxä na pomoč. Drugače vendar socialistična vzgoja pri gašenju nima nobe nega smisla.Na njihovo nesrečo statistika požarov v Sloveniji,ki jih je bilo lani 512,ne kaže proletarske zavesti.Več .kot polovica pogo= rele imevine je spadalo v socialistični sektor.Z Marxöm mora biti nekaj narobe, ker je strela prav tako udarila v zadrugo kot zasebno kmetijo.Pod sv.Florijanom ni bilo nikdar prej slišati,da bi nepoli= T	' tična gasilska društva bila šked=
ni V i	1 jiva.Komunistično oblast pa mora
53,Bucks Hill, Chapel End, ^ utrjevSti>5eprav požro piaffienl
Kuneaton,-/arwickshire	narodno imovino.A preziranje o^ija
na tem •'n onem svetu se bo komuni Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu stom grdo maščevalo.
,1
j Štev.122.	KLIC TRIGLAVA	Str. 3*
1 ■■ ^
k
KRALJEVSKE TEŽAVE
London, 27.julija. (Od našega dopisnika)
Vse kaže, da so govorice, ki so se širile pred dvema letoma med tu kajšnjo jugoslovansko emigracijo in pred nekaj meseci po Parizu glede kraljeve razporoke, imele neko osnovo. Že pred leti naj bi namreS bivši jugoslovanski kralj- Peter spraševal gotove pravoslavne svečenike, ali bi bilo mogoče zakonito razvezati njegov zakon z bivšo grško princeso Aleksandro, ki je leta 1944 postala njegova žena in jugoslovanska kra = Ijica.
Včerajšnji londonski tisk je objavil vest iz Pariza,da je trideset letni kralj Peter naročil svojemu pariškemu pravnemu zastopniku, naj ta koj prične z ločitvenim postopkom proti dvaintridesetletni kraljici A = leksandri. Ona že dolgo časa živi v Benetkah, dočim pa se je kralj 'po daljšem obisku Španije zdaj nastanil v Biarritzu, znanem francoskem ob= morskem letovišču na atlantski obali, ne daleč od španske'me je. Tam v vili, ki jo je najel za dva meseca pregleduje rokopise svojih spominov, ki naj bi jih objavila velika londonska založba Cassell &'Co. Napovedan . pa je tudi skorajšnji kraljev obisk Pariza, kjer bi naj posetil' tudi za stopnika g.Aujola; ta je odklonil odgovor na vprašanje, ali^je kraljev obisk v kakšni zvezi z ločitvijo zakona, ki bi jo naj g.Aujol dosegel.
■ Prazna blagajna	.
Denarne zadeve že dolgo povzročajo glavobol v kraljevi družini. Manjka rednih dohodkov, ki bi krili precejšnje izdatke za udobno življe nje, mnoga potovđnja in letovanja ter za vzdrževanje neštevilnega Mdvor nega osebja". Po raznih svetovnih bankah naloženi denar je takorekoč iz črpan z izjemo v Švici; tu pa je na kraljevo nesrečo bančni račun,ki ga je imel pokojni kralj Aleksander, vpisan~le pod gotovo številko, ki pa je njegov sin Peter ne pozna. Skrivnostno številko je ob usodnem atenta tu v Marseillu leta 1934 vzel seboj ubiti kralj Aleksander.
Še ko so vladali boljši odnošaji med bivšim kraljem in tukajšnjimi srbskimi politiki, so ti bili večkrat postavljeni pred kraljevo vpraša= nje, ali jim'je znano, kje'bi njegov pokojni oče Aleksander še mogel i= meti kakšne bančne račune oziroma Če je 'ložil svoj denar v kakšna ino= zemska podjetja.
Po pogodbi se je Tito obvezal, da bo po proglašenju republike iz = plačeval bivšemu kralju letno L 25.000. Takšna vsota pa je bila izplača na samo prvo leto, nato pa je bila'kraljeva civilna Lista ukinjena od jugoslovanske vlade. Pred Titovim obiskom letos marca meseca so. v Londo nu pripovedovali, naj bi se g.Churchill zavzel'za to, dar bi jugoslo.van= nska vlada nadaljevala z izplačili anuitete. Kot je videti'iz tega ni bilo nič, četudi so različni vsevedi napovedovali, da bo kot protiuslu= go kralj Peter .umaknil izdajo svojih "Spominov".	j-
■ •	9NEJASNOST ŠKODUJE9 .
Na kongresu Socialistične internacionale sredi julija v Stockholmu naj bi razpravljali tudi o zahtevi italijanske socialno demokratske stran ke glede bodočnosti Svobodnega tržaškega ozemlja.Pred devetimi meseci je namreč Saragatova stranka zahtevala: na socialistični konferenci v Mi lanu,naj se ta izreče za takojšen plebiscit tržaških prebivalcev glede priključitve Ozemlja Jugoslaviji ali Italiji. Toda konferenca je bila mnenja,da ne kaže dražiti Tita in da utegne njegov odpad od Moskve kdaj socializmu še koristiti.Zato je bila postavljena le komisija, ki naj bi preučila tržaško vprašanje.Preučevala ga je počasi,nič se ni mudilo, in šele mesec dni pred Stockholmom poslala v Trst anketno podkomisijo,ki naj na samem spornem mestu pregleda položaj.
.Kolikor je mogoče sklepati iz zelo pičlih vesti,plenum Stockholm'= skega kongresa o tržaškem vprašanju sploh ni sklepal. To so ž,e pred kon gresom predvidevali nemški socialisti in dvomili,ce bo ob svetovnih do= godkih časa in prostora za tako drobno vprašanje. Tudi v kongresni' re= so lučiji nismo brali omembe Trsta,na uradu Internacionale v Londonu pa. mi niso vedeli povedati kaj posebnega. Kongresniki so se obširno bavili
AMERIKANCI V KRAŠI0U (Poročilo zdravnika)
Ameriška vlada je pokazala izredno zanimanje ža zdravje kardinala Stepinca, ko je' dovolila dvema ameriškima zdravnikoma^ da sta vzela se s boj v Jugo slavijo , zdravilo, ki ga proizvajajo iz radioaktivnih snovi v "atomskem mestu" Oak Ridge,Tennessee. V komisiji za atomsko energijo so izjavili, da je^bilo potrebno posebno dovoljenje za izvoz atomske snovi iž Združenih držav.. Ob takšni pozornosti pa. tudi jugoslovanska vlada ni mogla mogla pokazati nezanimanja; hitro je dovolila vstop ameriških zdrav nikov in naročila svojemu veleposlaniku Popoviču,naj čim hitreje uredi vse formalnosti.
Kardinala Stepinca zdravita dr.J.Lawrence,specialist za radioaktiv5 no medicino na kalifornijski univerzi in dr.J.Ružič,šef kirurg v Holy Cross bolnišnici v Chicagu. Oba zdravnika sta odpotovala v Jugoslavijo na prošnjo katoliških nadškofov Clevelanda in San Francisca .Ko sta preg)! dala visokega bolnika, je dr,Lawrence izjavil, da kardinal ni v neposrefä ni nevarnosti in da je optimističen glede kardinalovega zdravstvenega stanja.
Po prvotnih nejasnih dompevanjih je zdaj gotovo,da'kardinal boluje na polycythaenjiji ali kot nekateri imenujejo to bolezen erythraemia. Tc je redka krvna bolezen, ki se običajno pojavi v poznejših letih;‘orgönii ki proizvajajo krvna telesca, posebno v kostnem mozgu, prekomerno proi2sj vajajo rdeča krvna telesca. Ta se dvignejo od normalnega števila okoli’
5 milijonov na kubični milimeter do 12 milijonov, kar povzroči gostejšo kri, krvni obtok pa postane počasnejši. Zviša pa se še krvni pritisk.Ra# di počasnega krvnega obtoka in gostejše krvi, pa se lahko krvne celice nabirajo na. steni, kake žile (zlasti na nogah); tako nastane krvni sese * dek ali thrombus.-To vodi do takozvane tromboze ali zamašitve žile. öe se bolezen ne prične pravočasno zdraviti, pride do patoloških sprememb v malih žilicah, ki lahko povzročijo srčno’ali možgansko kap ali pa krva i vitve v’raznih notranjih organih telesa.
Glede nastanke te bolezni obstoje različne teorije,toda zdravniška veda doslej še ni našla gotovega pojasnila.
Na sodoben način zdravijo bolezen z radioaktivnimi fosfati,ki zman) šujejo prekomerno proizvodnjo rdečih krvnih telesc.
V razgovoru med Titom in dopisnico agencije "United Press" je bilo 7.julija govora tudi o dr.Stepincu.Oba sta se strinjala,da bi kardinal "rad sebe napravil za mučenca",kar da je tudi razlog,da je odklonil naj* boljše jugoslovanske zdravnike niti ni hotel prositi vlado,naj.:bi ga z ozirom na zdravniški nasvet ( dr.Šercer in dr.Hahn) poslala v kraj z bol? šim podnebjem. "Ker smo Stepinca pogojno izpustili, zato mora prositfsaj je izključeno, "da bi država pred njim kapitulirala...Kaj bi nam reklo ljudstvo Jugoslavije,če bi kapitulirali pred njim?In kaj svet? Del svet® bi rekel,da je to dobro,drugi in večji del pa bi v tem videl našo šib » kost."Sama vlada ga pa zato noče premestiti v boljše podnebje,ker bi po* tem govorili,da so ga s silo spravili tja,da bi umrl, če bi se'to zares zgodilo. Tito bi najrajši videl,da bi kardinal šel v inozemstvo zdravits®'
z berlinsko revolucijo 17.junija,nemškim zedinjenjem,s korejsko vojno ^ zbliževanjem med^zapadnirni in azijskimi socialisti. - Anketna podkomisij ja je sicer poročala o svojih zaključkih glede Trsta,toda le komisiji, jo je po stavila.Anketnim poročevalcem se takojšnja dokončna rešitev tr * žaškega vprašanja ne zdi tako nujna kot bi to želeli Lahi.Podkomisija bila mnenja,da je sedanje nejasno stanje glede Trsta škodljivo in da nsJ bi zato Varnostni svet postavil prehodno skupno civilno upravo za obe & ni;ta naj bi upravljala Ozemlje in skrbela za uveljavitev svoboščin. Po preteku petih let pa naj bi bilo tržaško vprašanje ponovno pregledano ^ tedaj dokončno rešeno.-Seveda takšno poročilo italijanskim socialistom
Amerikanka na Brdu
ni moglo biti pogodu
KAKO GREŠ PO SOCIALISTIČNO NA BOBEN '■
• •
Ljubljanska gospodarska nesnaga je narasla do stopnje,ko padajo glave. Mestni ljudski odbor Ljubljane je sredi julija, po'sedemurni se= ji sprejel odstop dotedanjega predsednika Jaka Avšiča, podpredsednika Kreseta,tajnika Pogačarja in ^celotnega gospodarskega sveta. Novi župan oziroma predsednik ljudskega odbora je dr.Helij Modic, bivši_slovenski minister za pravosodje, podpredsednik 'je Mara DermastjA,tajnik pa je Živio. Te nove metle naj bi pomedle nesnago, ki se je nagrmadila.zaradi umnega gospodarjenja glavnega mesta Ljubljane. Zajezila naj bi govorice o škandalih, v katere so vpletene visoke titovske glave. Te glave so sedele tako visoko, da so pritožbe uradno izbruhnile'na dan v Beo «= gradu,ker v Ljubljani ni bilo varno, čeprav je vse mesto šušljalo.Sele za beograjskimi Časopisi so tudi v Ljubljani uvideli, da ni več mogoče prikrivati. Zaprli so enega. Nato brata generala Avšiča. Zdaj je gene= ral sam odstopil.
Klavnica kolje - limone
Gospodarski oddelek pri MLO Ljubljana je mogočna oblast. V imenu "skupnosti" ustanavlja podjetja, ki se vrste od Mestne klavnice, ki za laga meščane z dragim in slabim mesom, do "Volnenke", ki naj bi jih za lagala z dragimi in slabimi puloverji. Razlika je v tem, da pulover lažje pogrešaš kot meso. Zato je klavnica uspešnejše podjetje. Celo ta ko uspešno je, da je redno delilo med uslužbence dobiček - oziroma ti= sto, Čemur bi mi rekli dobiček. Naprednim graditeljem novega reda v Ju goslaviji se zdi "dobiček" grda beseda, toda misel, da je dobro kaj za služiti, čeprav postrani in nepošteno, ni tako grda, da ne bi med nj.i= mi našla pristašev. Vodstvo Mestne klavnice je ustvarjalo "črne fonde" in se, kot kaže, bavilo s črno borzo. POROČEVALEC piše, da je kupovalo in preprodajalo z visokim dobičkom "artikle,ki ne spadajo v klavnico". Tako ustvarjeni dobiček je delilo med člane vodstva, upravnega odbora in delavskega sveta, deloma pa tudi med delavce. "Artikli, ki ne spada jo v klavnico" so med drugim limone. Pojavile so se na ljubljanskem tr gu,ki jih ne vidi vsak dan. Toda cena je gospodinje pretresla do srca. Klavnica je pri tem razdeljevala dobiček. Kmalu so ljudje kazali na so cialistiČni nesmisel, da klavnica,ki je mestno podjetje in seveda last družbe, odira prebivalce. Tudi meso je bilo drago. Dolge preiskave so pokazale, da nakupovalci klavnice ponarejajo račune in obračunavajo ži vino po višjih cenah, kot jih plačajo kmetom.
Riba pri glavi smrdi
Mnoge' trgovske podvige podobnega značaja je navdihoval klavnici, načelnik gospodarskega oddelka pri MLO Edi Stefan. (V MLO je prekrščen nekdanji MOL.) V plačilo so mu dobavljali prašiče po nižji ceni.In klavnica ni bilo edino polje njegovega udejstvovanja za blagor ljud = stva. Saj je kot načelnik oddelka bil "oblast" nad vsemi podjetji, ki jih je ustanovilo mesto. Pridno je posegal v njihovo delovanje. "Dikti ral jim je vsakovrstne protizakonite usluge, nabavljal pri'podjetjih velike količine blaga za polovično ali pa znatno nižjo ceno zase ali za svoje pajdaše", kar je naneslo preko milijon dinarjev, prekupčeval, poneverjal, špekuliral. Pri tem je igral "oblast" na veliko. Lastil si pravice, se "posluževal raznih fiktivnih naslovov ali pa se skliceval na odgovorne osebe,ki o tem niso imele pojma".
Budni organi državne varnosti se niso pustili slepiti. Opazili^so pač, kam pes taco moli in kako visoko jo moli. Kajti Stefan je ves čas deloval "Za potrebe mesta" in predstavljal svoje početje kot pohvalno iniciativo za interese skupnosti. Zdaj priznavajo, da so "organi^1 že lanskega poletja pri raznih preiskavah o poneverbah mestnih uslužben = cev pogosto naleteli na Štefanovo ime in dobivali podatke o tihotaplje nju, črni borzi in podobnih nečednostih. Toda "ti podatki so'le rahlo nakazovali, da se za 'gospodarskimi potrebami' mesta skriva tudi o = sebno izkoriščanje, tako da ni bilo osnove za kazensko preiskavo", kot
pravi predsednik sveta za notranje zadeve pri PILO tovariš Vodopivec.Šte fan je pozneje v "interesu mesta" tovariško prevaril carino pri uvozu neonskih cevi, a njega je prevaril nek elektromojster^ ki ga je Štefan nato naznanil in tako je prišla zadeva na dan ter je Stefana carina za= šila z globo. Šele nekaj mesecev kasneje je postala zadeva preveč očita tako da je ni bilo več mogoče prikrivati. Visoke živine, ki so pred = stavljale "interese mesta", so bile zastrašene, oziroma kot pravi tova= riš Vddopivec, "je uspelo preiskovalnim organom dognati v Stefanovem po slovanju poleg takšnih nezakonitih ravnanj tudi osebno izkoriščanje,iz rahljanje službenega položaja in številne malverzacije v lastno korist". Zaprli so ga. Preiskava še traja. Za čudo se komunisti drže hačela, ki "se ga običajno vestno izogibljejo, da podrobnosti ni mogoče objaviti . prej, dokler ne bo o vsem razpravljalo sodišče.
Komunistična morala
Zanimivo je prikrito priznanje,da so nezakonita ravnanja dopustna, če so v "interesu skupnosti",oziroma bolje, če imaš visoke zveze.Pri tem se spomnimo razmišljanja o morali v POROČEVALCI (KT -110),kj er je pise^ dognal, da ni večno veljavnih moralnih načel, toda tisti, ki ho kradel 0 li ubijal, bo verjetno obešen. Če torej sama oblast krade aliubija, se ji ni ničesar bati in je njeno početje po komunistično mgralno.
Razkrivanje ljubljanske nesnage se ni ustavilo pri Stefanu. Junija je bil aretiran direktor "Tekstila" Avšič, brat tedanjega župana generala Avšiča. V njegovi vili so našli za več milijonov skritega blaga.Pred vojno je imel Avšič znano trgovino z blagom v Prešernovi ulici.Njegov brat se je med vojno odlikoval na partizanski strani. Po vojni je bil general nekaj časa poslanik na Dunaju. Brat pa je postal direktor "Teks tila",ki ima podružnice po vsej Sloveniji. Položaj je bil zanj očividno zelo donosen. Ne tako za skupnost. In tudi podjetnosti drugih so šle na škodo družbe. Podpredsednik MLO Krese je imel naloženih v neki tržaški banki na svoje ime 700.000 lir, ki so izkupiček trgovanja Mestne klavni ce, v Mestni hranilnici ljubljanski pa je imel na svoje ime tekoči ra = čun 800 milijonov dinarjev. Gen.Avšič je priznal sam,da je kril podpred sednikove nepravilnosti. Verjetno v "interesu skupnosti".
Umno mestno gospodarstvo
se odraža tüdi pri drugih podjetjih, čeprav morda ne gre za gole slepa rija kot pri klavnici in Tekstilu. Tako je šla v könkurz "Modna konfekcija", ko si je nabrala nekaj milijonov dinarjev dolga. Po zakonu, ki določa, da so dolgovi pri konkurzu poravnani po vrsti kot so se upniki_ prijavili, čeprav zadnji nič ne dobe, se je okoristila Narodna banka,ki je po bančni bilanci vestno spremljala neuspeh podjetja in je prva skočila na mrhovino. Skoraj 30 upnikov pa ne bo dobilo nič. Ni čuda, da je bilo med njimi precej razburjenja na račun takega socializma. Banka je 4 mesece dajala plačo, čeprav podjetje ni nič proizvajalo."Torej je bila sokriva, da so dolgovi bili tako veliki. Nadalje so odgovornost ‘za propast podjetja valili na MLO,ki ga je ustanovil. Slabo srečo ima MLO tudi z "Volnenko",ki ji preti podobna usoda. Nastavili so novega direkt tor ja, ki se je počutil gospoda in je le malokrat pogledal v delavnico'. Nanj vale uslužbenci krivdo za slabo poslovanje v tem letu. A mesto ka-j že na stare stroje in zastarele načine proizvajanja, ki povzročajo viso ke stroške in visoke cene izdelkom, ki se kopičijo v skladišču. Že pet_ mesecev niso prodali skoro ničesar. Direktor je kriv, "ker kolektivu ni pojasnjeval težav".
Zdaj nekoliko lažje razumemo drug pojav, ki so ga obsojali po titovskih časopisih. Sleparji, ki so kot direktorji poneverili težke denarca z lahkoto dobe službe, ko se vrnejo iz zapora. Za nekega "strokovnjaka" ki zaradi poneverbe sedi v ječi, se poteguje njegovo podjetje - prav ti sto,ki ga je osleparil - in sprašuje,kdaj ga bodo izpustili,češ da ga ne morejo pogrešati pri poslu. "Vzroki porasta gospodarskega kriminala so pomanjkanje državljanske zavesti, slaba kontrola in prikrivanje...da ne bi trpel ugled podjetja", je dejal javni tožilec v Novem mestu Perha vec. Ne pride mu na misel - če pa mu pride,molči kot grob - da je med teneljnimi vzroki revolucija in komunizem.	(ds)
RAZGLEDI	ZGODOVINSKI PABERKI
(Prof.Dr.Ing. XYZ.)
Ta članek,ki ga bomo zaključili v prihodnji številki, je izid ankete prof.XYZ med Slovenci v tujini in domo vini glede sodobnih slovenskih vprašanj. Ob zaključku se nameravamo oglasiti v uvodniku. Ur.KT.
Vzhod in Zapad
Dr.I.mi piše iz Dunaja: "Leta 1938 sem obiskal v Sofiji očeta Leopol da -Zormana, kapucina in spovednika kraljice Jovane, sicer zavednega Slo'= venca. Tole mi je pravil: ’Na tem stolu, kjer zdaj vi sedite, je nedolgo od tega sedel dr.Korošec.On je rešil preganjanja in gotove smrti urednika ZORE, ki je z dr.Koroščevo pomočjo zbežal iz Ohrida v Bolgarijo. Vasiljev je bil radi tega Slovencem zelo 'hvaležen. Slovenci moramo izgraditi most med južnimi'Slovani. Še malo'in slovanska Rusija bo odigrala svojo zgodo= vinsko vlogo. Res je, da je ona danes komunistična. To vas ne sme motiti. Dvoje lahko izbirate: narodno smrt ali narodno življenje. Tudi ruski na = rod je pod komunizmom. Malokdo-je prijatelj Slovanov. Pete kolone Moskve so močnejše kot pete kolone Hitlerja. Zato bo nastopila doba slovanstva. Romani so v zatonu, Germani so odigrali. Smo pred drugo'svetovno vojno.Pö tej vojni bo Rusija prva sila na svetu, žalibog pod srpom'in kladivom. To pa vas ne sme motiti. Delajte za združenje Slovanov. Krašovec'sem. Itali= ja je laška. Ako bi vsaj katoliški Rim razumel zgodovinsko uro in dal na= šim ljudem v'njihovih oerkrah pravico do njihovega materinega jezika, bi mogli baši rojaki uspešno posredovati med Zapadno in Vzhodno Cerkvijo.Ta= ko pa ta katoliški Rim sodeluje pri potujčevanju katoliških Slovencev v I taliji - v cerkvah. V katoliški Cerkvi je treba točno razlikovati čerkve= ho državno politiko, ki je laška, od njenega evangeljskega Kristusovega Poslanstva. In žalibog nas Slovane katoliški Rim ne more razumeti. Zato je še daleč doba, ko bo mogel katoliški Rim, ki je'Slovencem v narodnem o žiru mnogo škodoval, širiti svoje poslanstvo po slovanskem Vzhodu in dela ti na združenju Vzhoda z Zapadom. Preveč je v katoliški Cerkvi v Rimu člc Veškega elementa in premalo božjega.’ Tako pater Leopold."
Lahi in slovenstvo
R.A.mi'je pisal iz Ziiricha: "Nadškof goriški dr.Sedej je imel svoje zadnje birmovanje v Št.Petru na Krasu. Po birmi je sklical v župnišče vse Cerkvene kijučarje, (med katerimi sem bil tudi jaz,) in nam med ostalim-re kel tole: »Možje, ne verjemite Lahom ničesar, kadar gre za slovenske na = i’odne stvari! Pa čeprav bi to bil rimski papež, ki bi vam glede tega kaj svetoval ali naročal, vedite, da je tudi on Lah.’"
V Ljubljani in v Londonu
Bivši Jegličevec P.G. mi piše iz Maribora: "Največji slovenski socio tog dr.Andrej Gosar je sedel pred svojim škofom. Osvobodilna fronta, kate bo so tvorile ogromne mase trpečih Slovencev, je dr,Gosarju ponudila pred sedstvo. In ta je prišel vprašat ze nasvet. ’Ako sprejmete predsedstvo 0= svobodilne fronte, tas izobčim iz katoliške Cerkve’,je bil odgovor. Df.A. &osar je klonil glavo in predsedstva ni prevzel. Zato tudi kasneje ni pre vzel sodelovanja pri domobrancih j.n je zato moral v - Dachau. Božja Pre'= vidnost ga je vendar pripeljala nazaj, čeprav mnogi tega niso želeli.'To vse pa se je godilo v časih, ko je angleški kardinal Hinsley poslal Jože= Stalinu brzojavko in ga imenoval (po Osservatore Romano) rešiteljem človeštva. Tega gotovo ni storil na lastno pest in v nasprotju z navodili Vatikanske diplomacije,pač pa prej v sporazumu z njo, ali celo na njeno Pobudo.Kajti Vatikan pogosto govori z ustmi svojih cerkvenih princev -kar finalov.- Vse to se je dogajalo v tistih časih, ko je Hitler napadel Rusi in netil z vsemi peklenskimi sredstvi med Slovani sovraštvo do Rusije, enako kot Duce, pri katoliških Slovanih z geslom anti-komunizma; ko so katoliški laški duhovniki s pristankom svojih škofov v severni Italiji
podpirali partizane in katoliški francoski duhovniki macquese? ljubljan= ski duhovniki pa so organizirali anti-komunistično fronto,ki je žahteva= la 100.000 slovenskih žrtev. Ne samo, da je prepad, ki so ga izkopali te daj odgovorni ljudje med tema dvema taboroma zasekal rane,ki še v nekaj pokolenjih ne bodo zaceljene; ta razpor bo imel tudi poslodico,da se je združenje ali pa vsaj približanje Zapadne z Vzhodno Cerkvijo tako odmaknilo za dolgo dobo. Ne smete vendar pozabiti, da je na Rabu umrlo 5000 Slovencev, po laških, nacističnih taboriščih in doma pa čez 50'.000. So =-vraštvo,ki ga- je'povzročila ta napaka, pa ne bo pozabljeno in ozdravljeno s prav takimi'po stopki, ki jih ponavljajo oni gospodje, ki mislijo,da zunaj vodijo neko realno slovensko politiko. - K italijanskim partizanom pa še tole- Ti so premagani Italiji ogromno koristili, ker so zavezniki radi njihovih zaslug Italijo tako velikodušno postavili na noge;Le Gas= peri pa se je skliceval nanje,ko je oznanjal italijansko zavezništvo med vojno."	. '
V 'Egiptu za lita
Ing.Z.piše iz Adis Abebe: "Dobro veste,da so v Egiptu vodile glavno propagando za Tita slovenske katoliške sestre, ki .imajo poleg lista BAZO VICA največ zaslug, da se je iz Egipta vrnilo k Titu okoli 7000 sloven -skih fantov in deklet. In vsak dan ste sami poslušali BBC iz Londona in veste kdo je govoril za sporazum s Titom. Ti ljudje pa so danes po New Yorku in še drugod po zapadnih prestolicah in govore v imenu neke krščan ske . slovenske demokracije; med seboj pa se kregajo, ali naj bi bila Ju= goslavija ali pa slovenska država Kadar bo De Gasperi izginil iz poli -tične'pozornice v Italiji in Adenauer v Nemčiji, bodo ti gospodje v zadre gi,kakšno tablo naj potem izvesijo pred svojimi 'Offices*. Slabi gospo = dar ji so bili, brez glave, pa se nam ponujajo še dalje. Ako bi ne bilo vse skupaj tako žalostna, bi človek pustil vse skupaj pri miru in tudi Vam ne bi odgovoril. Ker pa sem prepričan, da je med begunci še zelo mno go ljudi,ki bi želeli, da se razmere zunaj in znotraj zares spremene, za to s em Vam odgovoril v teh nekaj vrsticah, v upanju, da se zunaj osnuje zares vsenarodni slovenski odbor, na pozabljenju preteklosti in na gradi tvi bodočnosti."	(Zaključek prihodnjič)
JAVNO MNENJE	JUGOSLAVIJA ZA S.T.O.
Višji interesi: G.urednik! Pri la= ških volitvah mi je prišlo na mi = sel, koliko hudega se je v preteklo sti storilo za "višje interese",pa naj so bili to "borba proti okupa= torju" ali pa "obramba vere".Koli= ko zlobnosti za Časa revolucij e,ko liko zločinov, umorov, koliko nedolž nih življenj je padlo-vse za "viš-■ j e interese".	.R.K.
Slovenščina: G.urednik!Glede olike drži le za tujce;dokler bomo Slo = venci,Hrvati in Srbi državljani e~ ne države, smo vsi domačini,ki naj bi govorili na obisku soseda v nj e govem jeziku.Tako bi bili vsi zado voljni.Težje pa je zdaj v emigraci ji,če manjka dobre volje in razume vanj*e vseh partner j ev.Ce pa nihče noče popustiti, po tem pa naj dva Ju goslovana različnih narodnosti v A meriki govorita angleško,enako tu= di v Angliji, v Franciji f rahco.sko . V Kanadi pa bo že nerodno.Tako bo vedno dovolj prilike za probleme, brez katerih nekateri tako težko živijo.	N.R.
Socialni sklad je poslal gg.B.K.in G.N.v Avstriji pošiljki vrednosti h 1.15.0 oziroma L 1.10.0.
Aleš Bebler je v jugosl.reviji za mednarodna vprašanja zapisal,da se ob predlogu za tržaški kondomi15 nij Jugoslavija ni s tem izrekla_ proti določilu mirovne pogodbe,ki ustanavlja "svobodno 'nevtralno dr5 žavo,ki ni odvisna od Jugoslavije in Italij e".	,
USA,Anglija in Francija so povs . bile Jugoslavijo na konferenco vo^; jaških strokovnjakov v Washington» da zagotove koordinacijo vojaške^ pomoči, ki ji jo dajejo te tri držj ve.Datum ni bil določen.Jugoslavi* ja bo zdaj‘prvič dobila nekatera izdelana orožja po načrtu za med sebojno varnost.
Preteklo soboto je kot gost jn goslovanske vlade odpotoval v Jugj slavijo g.Clement Attlee,ki bo ob skal Beograd,Split,Reko,Bled in , Brione,kjer ga bo čakal Tito.-Isö dan sta z letalom potovala za Ju£ slavijo g.Aneurin Bevan z ženo.
etna naročnina KT'znaša 24/-,čet etna pa 6/- Za inozemstvo odgovč
v y	.j__ “1 i	__
a joč e, z doplačilom za letal d® pošte i
v
=+ =