Iz recenzije: Barbara Ivančič Kutin je slovar svojega domačega bovškega govora zasnovala pred desetletjem še kot ra študentka slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. O Odtlej je njeno delo raslo tako s strokovnim delom v razvijajoče se slovstvene folkloristke, kot tudi z zavzeto pomočjo njenih domačih in domačinov z Bovškega, ki so GO vsak na svoj način skušali dodati slovaropisni kamenček a v spreminjajočem se, ne pa tudi izginjajočem mozaiku tega obsoškega govora. ... Da narečno slovaropisje ni lahko delo, se je avtorica tako kot že mnogi (predvsem ljubiteljski) zbiralci narečnega gradiva prepričala zlasti na ŠKEG zadnji stopnji nastajanja slovarja, ko je bilo treba zbrano v narečno besedje urediti tudi po zahtevnih slovaropisnih načelih. Ker pravilno poknjiženje zapisa narečnih BO iztočnic zahteva natančno poznavanje glasoslovnih in Dr. Barbara Ivančič Kutin je sodelavka oblikoslovnih značilnosti zapisanega govora, je avtorica Inštituta za slovensko narodopisje ZRC v uvodnem delu pripravila kratek opis bovškega govora var SAZU v Ljubljani. Po končanem študiju in opozorila na nekatere krajevne različice. K boljšemu O slovenskega jezika in sociologije kulture razumevanju zgradbe slovarja pa prispevajo še uvodna SL na Filozofski fakulteti v Ljubljani se pojasnila o nekoliko poenostavljenem narečnem zapisu, je v podiplomskem študiju usmerila o rabi slovničnih podatkov in slogovnih označevalnikov v raziskovanje prozne folklore z ter o zgradbi slovarskega gesla. ... V tem slovarju so vidika folklornega dogodka. Gradivo zbrane predvsem tiste narečne besede z Bovškega, ki jih je zbirala pri številnih informatorjih ni mogoče najti v slovarjih knjižnega jezika ali se njihov – pripovedovalcih predvsem na svojem pomen v obeh zvrsteh razlikuje – skupaj skoraj 3000 tIn iztočnic, ki z narečnim ponazarjalnim gradivom vred kljub domačem terenu, na Bovškem. Ob u nekaterim ne povsem dodelanim slovaropisnim rešitvam dokumentiranju folklornih in spominskih predstavljajo bogat vir ne le za nadaljnje jezikoslovno pripovedi v narečju je tako začel raziskovanje, ampak tudi za raziskovalce drugih strok, zlasti nastajati seznam posebnega narečnega etnologe. Zagotovo pa se ga bodo razveselili domačini z čIč K besedja, ki je bil zametek pričujočega Bovškega, saj jim je avtorica s svojim delom ohranila vsaj n delček bogate kulturne dediščine. SLOvar dela. V zadnjem času avtorica raziskuje tudi folklorno pripoved, ki prestopi iz ozkega zasebnega kroga udeležencev, Iva značilnega za folklorni dogodek, v javni dr. Jožica Škofic a Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU BOvŠKEGa prostor in se tako realizira kot kulturni ali r turistični dogodek. Dialektološka sekcija arB 11,50 € (2.756 SIT) a ISBN 978-961-6568-92-0 GOvOra B BarBara IvančIč KutIn http://zalozba.zrc-sazu.si bovski_slovar_ovitek_izbran.indd1 1 17.4.2007 14:00:03 BARBARA IVANČIČ KUTIN • SLOVAR BOVŠKEGA GOVORA Bovski_No2_finale.indd 1 10.4.2007 12:42:06 Barbara Ivančič Kutin SLOVAR BOVŠKEGA GOVORA © 2007, Založba ZRC, ZRC SAZU Strokovni pregled Karmen Kenda-Jež, Jožica Škofic Oblikovanje in likovno-grafična ureditev Milojka Žalik Huzjan Prelom Brane Vidmar Izdajatelj Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Zanj Monika Kropej Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Present d. o. o., Ljubljana Naklada 300 Izid knjige sta podprla Občina Bovec in Raziskovalni sklad ZRC SAZU Na ovitku: spredaj: Zahodni del Bovške kotline z delom naselja Čezsoča in soškimi prodišči nad sotočjem z Boko. Zadaj: Pogled skozi zgornji vhod jame Srnica nad Plužnami pri Bovcu. Foto: Miha Pavšek. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’282(497.4-15)(038) IVANČIČ Kutin, Barbara Slovar bovškega govora / Barbara Ivančič Kutin. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 ISBN 978-961-6568-92-0 231254272 Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev ali druga uporaba tega dela v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Bovski_No2_finale.indd 2 10.4.2007 13:02:30 SLOVAR BOVŠKEGA GOVORA BARBARA IVANČIČ KUTIN LJUBLJANA 2007 Bovski_No2_finale.indd 3 10.4.2007 12:42:11 mojim domačim Bovski_No2_finale.indd 5 10.4.2007 12:42:11 KAZALO Od zamisli do slovarja (Predgovor) ............................................................................................... 9 Opis bovškega govora .................................................................................................................. 12 Glasoslovje ..................................................................................................................................... 12 Samoglasniki ............................................................................................................................ 12 Soglasniki ................................................................................................................................. 16 Oblikoslovje in besedotvorje ......................................................................................................... 17 O bovškem besedju in govoru danes ............................................................................................. 18 Pojasnila k slovarju...................................................................................................................... 19 Kratice označevalnikov in slovničnih podatkov ............................................................................ 20 Krajšave in kratice virov ................................................................................................................ 20 Znaki .............................................................................................................................................. 21 Zgradba gesla ................................................................................................................................. 21 Slovar ............................................................................................................................................ 23 Dodatek: Neznano besedje s seznama Hinka Klavore ............................................................ 113 Viri in literatura ........................................................................................................................ 115 Bovško (zemljevid) ...................................................................................................................... 116 Bovski_No2_finale.indd 7 10.4.2007 12:42:11 OD ZAMISLI DO SLOVARJA Predgovor Zamisel o slovarju bovških narečnih besed se je porodila konec leta 1997 med pripravljanjem slovenistične diplomske naloge pri predmetu Dialektologija. V raziskavi, katere mentorica je bila dr. Vera Smole, sem skušala pripraviti osnovni dialektološki opis bovškega govora, in sicer na podlagi pripovednih besedil, zvočno dokumentiranih na Bovškem. Iz fonetičnih transkripcij zgodb je bil sestavljen seznam narečnih besed, ki je štel natanko 189 besed. In prav to je bil zametek pričujočega slovarja, s katerim se je začelo ljubiteljsko zbiranje bovškega narečnega besedja. Sprva bolj za šalo kot zares sem v poseben zvezek zapisovala zanimive narečne besede, ki sem jih mimogrede ujela med obiski v domačem kraju. Bolj načrtno sem se dela lotila leta 2000, ko sem v okviru podiplomskega študija s področja folkloristike izbrala tudi predmet Dialektologija. Dr. Vera Smole mi je v arhivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pokazala seznam narečnih besed, ki ga je sekciji odstopil zdaj že pokojni Miloš Šulin iz Bovca:1 rokopis sem prepisala z znaki za fonetično transkripcijo,2 preiskala sem še nekatere druge vire z bovško narečno leksiko (tematska glasila OŠ Bovec in knjigi Vlaste Komac), vse zbrano gradivo združila in ga, opremljenega z nekaterimi slovničnimi podatki ter na nekaterih mestih tudi s ponazarjalnim gradivom, leta 2000 oddala kot podiplomsko seminarsko nalogo z naslovom Diferencialni slovar bovškega govora. Čeprav brez izdelanega načrta, tako rekoč mimogrede ob drugih raziskavah, pa se je zapiso- vanje besedja nadaljevalo še bolj intenzivno kot prej. Med zbiranjem gradiva za doktorsko diser- tacijo, ki sem jo v letih 2000–2005 pripravljala kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje pod mentorstvom dr. Marije Stanonik, se je spet nabral precejšen korpus »novega« narečnega besedja. Obiskala sem namreč prek 40 informatorjev s celotnega Bovškega: poleg fol- klornih pripovedi, ki so bile tema raziskave, so se na trakovih znašla besedila vseh vrst, med njimi precejšen delež o kulturi in načinu življenja ljudi v preteklosti. Besede, za katere sem menila, da še niso zapisane, sem zapisovala sproti, že na terenu. Folklorne pripovedi, ki so bile izbrane za analizo, so bile fonetično transkribirane: presenečena sem bila nad številom še nezapisanih besed, večinoma tako vsakdanjih, da jih prej še opazila nisem (največ pridevnikov, prislovov, predlogov). Na terenu sem dobila tudi dovolj folklornih obrazcev (predvsem primerjalnih rekel in pregovorov), ki sem jih uporabila kot ponazarjalno gradivo v slovarju. Vsa leta so pri zbiranju obilno in z velikim navdušenjem sodelovali moji domači, oče, mama in sestra, ki so v poseben zvezek zapisovali nove besede. Zbiranje narečnega besedja je preraslo v poseben družinski konjiček. Nemalokrat je kdo sredi pogovora, potem ko je bila izrečena do-1 Skoraj identičen seznam je bil objavljen v zborniku alpskega mladinskega raziskovalnega tabora Pokrajina in ljudje na Bovškem (H. Čujec Stres s sodelovanjem M. Šulina, 1988), vendar ta rokopisa ni nadgrajeval. Podlaga za Šulinov seznam je bil tipkopis Hinka Klavore, ki je nastal okoli leta 1955. Šulin ga je nekoliko dopolnil, nekatere besede, ki jih sam ni poznal, pa je izpustil. 2 Besede, ki jih nisem poznala, sva z g. Šulinom skupaj pregledala, da sem jih lahko zapisala z ustreznim (tonemskim) naglasom. 9 Bovski_No2_finale.indd 9 10.4.2007 12:42:11 Od zamisli do slovarja mnevno še ne zapisana narečna beseda, vzkliknil: »A imaš že to?!« Posamezne besede, napisane na listkih ali zgolj ustno, so mi prinašali tudi številni drugi sorodniki in znanci. Z novim gradivom sem dopolnjevala seznam, ki je počasi že dobival obseg slovarja, saj je število gesel preseglo 2000 enot. Po oddaji slovarčka v obliki seminarske naloge so me nekateri raziskovalci, še posebej mag. Silvo Torkar, spodbujali, naj ga čim prej pripravim za širšo javnost. V začetku leta 2006 sem z ve-selim presenečenjem opazila, da je slovarček prišel prav tudi drugim, domačim in tujim raziskovalcem.3 To je bila zame velika potrditev, hkrati pa največja spodbuda, da sem res začela razmišljati o izdaji. Odločitev za čimprejšnjo pripravo za tisk je omogočila predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje dr. Monika Kropej, ki je prepoznala tudi folkloristično in etnološko vrednost tega dela ter dovolila, da krajše časovno obdobje del službenega časa namenim pripravljanju slovarčka. Sklenjeno je bilo, da bo knjiga še isto leto (2006) izšla pri Založbi ZRC SAZU, finančno pomoč pa smo dobili od občine Bovec ter na razpisu raziskovalnega sklada ZRC SAZU. Zbiranje se je moralo torej počasi končati in že vnaprej mi je bilo žal za vse besede, ki se bodo izmuznile zapisu. V času predzadnje redakcije sem se zato odločila še za eno akcijo. Delovno različico slovarja sem postavila na ogled v bovško knjižnico, saj sem želela pritegniti k sodelovanju domačine, prebivalce s širšega Bovškega. Upala sem, da bodo tisti, ki jih bo stvar zanimala, izrazili pripombe k zapisanemu gradivu ter ga morebiti dopolnili s kakšno manjkajočo besedo. Slovar je komentiralo deset ljudi. Predlagali so nekaj še nezapisanih besed, zanimive pa so bile predvsem številne pripombe k izgovoru posameznih besed. Pokazala se je cela paleta glasovnih odtenkov, značilnih za govor posameznika, družine, širšega sorodstva, vaškega predela in seveda posameznih vasi. Tovrstnim dilemam sem bila priča celo doma, ko sta mama (oba njena starša sta bila iz Soče, ves čas pa je živela v Bovcu) in oče (doma iz Čezsoče) včasih trmasto zagovarjala vsak svojo, kako se čemu »pravilno« reče. Pregovor vsaka vas ima svoj glas bi na Bovškem lahko preglasili v vsak dom ima svoj zvon ... Oglasili so se tudi posamezniki (nekateri že pred omenjeno akcijo), ki so sami zbirali gradivo: prijazno so pokazali svoje sezname, da bi prišlo v slovar še manjkajoče. Vera Černuta iz Zabrajde je pretežno zapisala besede z ekspresivnimi konotacijami, ki so se nekdaj (nekatere izmed njih še danes) govorile v Bavšici ali v Logu pod Mangartom. Izpričujejo izjemno sočnost in barvitost besedja, ki se lahko razlikuje od vasi do vasi že na majhnih razdaljah. Miran Klaves je prispeval bogat in lepo urejen seznam planšarskega narečnega izrazja, ki ga je pred leti v soških planinah zapisal od informatorjev Bertija Kravanja iz vasi Na Skali ter Ludvika Komaca iz Vrsnika. Za nekaj pojasnil sem se obrnila tudi na spletni forum občine Bovec, kjer sem s pomočjo anonimnih udeležencev dobila odgovore na nekaj zastavljenih in nerešenih vprašanj v zvezi s pomenom in oblikami nekaterih že zapisanih besed. Med zadnjo redakcijo mi je v roke prišel še tipkopis Hinka Klavore s konca petdesetih let 20. stoletja, v katerem je precejšen seznam bovških narečnih besed. Večina besed s tega seznama je že bila zapisana,4 manjkajoče pa so bile bodisi napak ali nerazumljivo napisane bodisi neznane dana- šnjim govorcem. Te besede so v izvirnem zapisu zbrane kot dodatek k temu slovarju. Vse naštete vire je bilo v slovarju nemogoče dokumentirati v geslu, saj je bila večina ustnih, v pisnih virih pa se je večina gradiva stalno ponavljala. Vse besede je bilo treba obdelati: preveriti njihov izgovor v različnih oblikah in sobesedilih, da je bilo mogoče ustrezno onaglasiti slovarske 3 Slovarček je bil kot vir uporabljen v: France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005, in v: O. N. Trubačev (ur.): Etimologičeskij slovar’ slavjanskih jazykov: praslavjanskij leksičeskij fond, Moskva: Nauka, 2005. 4 Največ v gradivu M. Šulina. 10 Bovski_No2_finale.indd 10 10.4.2007 12:42:11 Od zamisli do slovarja oblike, jim določiti slovnično kategorijo (besedno vrsto, spol, ne/dovršnost ...) ter jim poiskati ustreznice v slovenskem knjižnem jeziku ali opisati njihov pomen. Slovar sta strokovno pregledali dialektologinji dr. Jožica Škofic (pregledala precejšen del gradiva, dala osnovna navodila za poknjiževanje ter številne tehnične in oblikovne napotke za izdelavo slovarja ...) in dr. Karmen Kenda-Jež (preverila dokumentiranost besedja v drugih slo- varjih, popravila poknjiževanje, pregledala razlage, uredila in dopolnila fonološki opis ...). Za te številne popravke, nasvete in pripombe, ki so jima odtegnili veliko prostega časa, se jima iskreno zahvaljujem. Večino predlaganega sem upoštevala, saj sem želela, da se delo približa osnovnim znanstvenim merilom. Kaj več pa bi bilo zame kot nedialektologa in neetimologa pretežko, če ne celo predrzno. Pomanjkljivostim navkljub pa upam, da se slovarja ne bodo razveselili le domačini, temveč da bo kot gradivo prišel prav tudi raziskovalcem različnih strok. V slovarju je zapisanih 2923 narečnih besed (številne od njih imajo dva ali več pomenov), za lažjo uporabo pa je dodanih še 1056 kazalk. Večina besedja je še v vsakdanji rabi ali pa se jih prebivalci Bovškega še spominjajo. Sama nekaterih prej nisem nikoli slišala med pogovorom v živo in sem jih spoznala šele med preverjanjem in urejanjem gradiva. Del zapisanega besedja je skupaj s svojo dejavnostjo (gospodarsko, družbeno, kulturno) že utonil v času. V slovarju so tudi besede, ki bi morda lahko še živele, pa jih je izpodrinil vpliv drugih socialnih zvrsti na narečje; morda pa bo katera izmed njih prav s pomočjo tega slovarja spet našla pot v vsakdanjo rabo. Naj besedo h knjigi končam z iskreno zahvalo svojim domačim, očetu, mami in Moniki, ki so z zagnanim veseljem ves čas sodelovali – z vami delim prijetne občutke ob izidu te knjižice. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste ta slovar dopolnili z besedami iz svojih zbirk in zbirčic, pa tudi vam, ki ste, pa četudi z eno samo kukuócuwo bù:ro ali cvè:jbo, pripomogli, da smo spekli bγà:nco. Zahvala gre tudi vsem drugim, posameznikom in ustanovam oz. javnim zavodom, ki ste stro- kovno, s tehnično pomočjo, materialno ali moralno pripomogli k izidu. Barbara Ivančič Kutin 11 Bovski_No2_finale.indd 11 10.4.2007 12:42:11 OPIS BOVŠKEGA GOVORA Bovški govor spada v obsoško narečje, tj. najsevernejše narečje primorske narečne skupine. Na severu meji na koroško ziljsko narečje in na koroško-gorenjski kranjskogorski govor; na zahodu ga Kaninsko pogorje loči od rezijanskega narečja, na jugozahodu se stika s terskim in nadiškim narečjem, na jugovzhodu pa z rovtarskim tolminskim narečjem.5 Z izjemo kobariškega govora, ki se neposredno stika z bovškim zaradi odprtosti soške doline, ga od drugih okoliških govorov zemljepisno ločujejo visoke gore. Vendar pa ne smemo zanemariti cestnih trgovskih povezav v preteklosti, ki so potekale čez prelaz Vršič v Kranjsko Goro, čez Predel v Ziljsko in Kanalsko dolino ter čez Učjo v Rezijo ter Tersko dolino in Benečijo. Na govor je nedvomno vplivala tudi cerkvenoupravna in političnoupravna ureditev v preteklosti. Tolminsko, z njim pa tudi Bovško, je bilo del oglejskega patriarhata in pod oblastjo goriških grofov (do 16. stoletja, v cerkvenem pogle-du do 18. stoletja), nato pa v habsburški monarhiji oz. avstro-ogrski državi do leta 1918. Po prvi svetovni vojni je to ozemlje prišlo pod Italijo, leta 1947 pa je bilo priključeno Jugoslaviji. Od leta 1991 pripada Republiki Sloveniji (Miklavčič Brezigar 1996: 9–12). Bovški govor v širšem pomenu se govori od vasi Srpenica po dolini reke Soče navzgor do Vršiča ter po dolini reke Koritnice do Predela. V ožjem pomenu k bovškemu govoru prišteva- mo Bovec in okoliške vasi v Bovški kotlini (Plužna, Čezsoča, Kal-Koritnica). Govor Loga pod Mangartom je glasoslovno zelo podoben bovškemu, govor v zgornjem toku Soče (Soča, Lepena, Trenta) pa se od bovškega govora razlikuje predvsem po tem, da nima tako opaznega ukanja. V obeh dolinah pa najdemo nekaj razlik tudi v besedju. Govora Žage in Srpenice se po slušnem vtisu precej razlikujeta od bovškega, opazne razlike pa so tudi v besedju (znamenita čùompa se od Žage navzdol preimenuje v krĝmpìėr). Oris bovškega govora je večinoma povzet po diplomski nalogi Bovški govor, fonetični zapis besedil (Ivančič Kutin 1998), kjer se splošni pojmi in ugotovitve za širše dialektološko območje naslanjajo na razprave Tineta Logarja (Logar 1978: 19–31; 1993; 1996) in Jakoba Riglerja (Rigler 1986). GLASOSLOVJE Samoglasniki Pri bovškem govoru izhajamo iz osnovnega obsoško-idrijskega samoglasniškega sistema, ka- terega sistem dolgih samoglasnikov ima sedem fonemov: pet monoftongov in dva diftonga. 5 Gl. Karta slovenskih narečij, priloga k: Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993. 12 Bovski_No2_finale.indd 12 10.4.2007 12:42:11 Opis bovškega govora i: u: iė uő e: o: a: Sistem dolgih samoglasnikov bovškega govora ima deset fonemov: šest monoftongov in štiri diftonge. Od osnovnega obsoško-idrijskega sistema je torej bogatejši za dolgi polglasnik in par diftongov ( ie in uo). i: u: iė ( uő)6 ( ie)7 uo e: ā: o: a: Osnovni obsoško-idrijski sistem kratkih naglašenih samoglasnikov: i u e ā o a Sistem kratkih naglašenih samoglasnikov bovškega govora se razlikuje od osnovnega obso- ško-idrijskega sistema po majhni pogostnosti kratkih naglašenih i in a. Kratki naglašeni i je namreč oslabel v polglasnik, kratki naglašeni a pa je prešel v kratki e. Bovški govor ima poleg nizkega, temnega polglasnika ā, ki se navadno pojavlja pred fonemom r, tudi polglasnik ĝ, ki je svetlejši, torej sprednji. ( i) u e ĝ/ ā o ( a) Sistem nenaglašenih samoglasnikov je po sestavi enak sistemu kratkih naglašenih samoglasnikov iz osnovnega obsoško-idrijskega sistema, dodan pa je še sprednji polglasnik ĝ, ki ima zelo veliko pogostnost. i u e ĝ/ ā o a Izvor dolgih samoglasnikov i: ← iz stalno dolgega i: – zì:ϑ, pí:šĝm, lì:st ← iz staroakutiranega i v nezadnjem besednem zlogu – lí:pa, rí:ba, ží:la ← redko iz ě( :) – člì:n, dí:kla 6 Diftonga sta v oklepaju zaradi majhne pogostnosti. 7 Diftonga sta v oklepaju zaradi majhne pogostnosti. 13 Bovski_No2_finale.indd 13 10.4.2007 12:42:11 Opis bovškega govora u: ← iz stalno dolgega u: – lù:č, lú:pĝm ← iz staroakutiranega u v nezadnjem besednem zlogu – krú:xa ← iz dolgega cirkumflektiranega o: v izglasju – mĝsù:, sĝnù:, lĝpù: ← iz zlogotvornega ļ( :) – pú:xĝn (poln), ù:k (volk), je mù:zu ← redko iz staroakutiranega ǫ v nezadnjem besednem zlogu – tú:ča iė ← iz stalno dolgega ě: – mliĕko, zĉiĕzda, lìės ← iz staroakutiranega ě v nezadnjem besednem zlogu – briĕza, ciĕsta, striĕxa ← iz stalno dolgega ę: – pìėt, piĕtĝk ← iz staroakutiranega ę v nezadnjem besednem zlogu – diĕtĝlja ← iz dolgega cirkumflektiranega e: – lìėϑ, mìėϑ, pupìėų ← iz novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu – piĕrje, kmiĕta, niĕsu ← iz i: v položaju pred r – pìėrx, mìėr ie ← redko iz ę: – γriémo uo ← iz stalno dolgega ǫ: – klùop, drùoh, krùoh ← iz staroakutiranega ǫ v nezadnjem besednem zlogu – γuóba ← iz neizglasnega dolgega cirkumflektiranega o: – nùojč, bùoh, rùoh ← iz novoakutiranega o v nezadnjem zlogu – škuóda, pruósĝm, nuósĝm uő ← redko iz o: – zlùődi e: ← neregularno iz ě: po sovpadu z refleksom e – žré:lo, ųré:me ← iz ě ( :), e( :), ę( :) pred j različnega izvora – sĉé:jča, pè:jč, ré:jčĝ ← iz sekundarno naglašenega e – žé:na, té:ta, né:sĝm ← iz novoakutiranega in sekundarno naglašenega o v položaju za v različnega izvora – wé:sĝm, wé:da ← iz o( :) za protetičnim v v prevzetih besedah – wé:fār o: ← iz sekundarno naglašenega o – kó:za, nó:γa, γró:za a: ← iz stalno dolgega ā: – dà:n, mà:x ← iz novoakutiranega ā v nezadnjem besednem zlogu – má:ša, pá:sje ← iz stalno dolgega a: – γ rà:ϑ, prà:x, mlà:j ← iz staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu – krá:wa, má:tĝ, brá:ta ā: ← iz zlogotvornega  skupaj z r ( ā: + r) – smă:rt ← iz e:, ě: za j – jă:zāro, jă:stĝ ← iz sekundarno naglašenega o za v- v besedi wą:ca (ovca) (po metatezi) Izvor kratkih naglašenih samoglasnikov u ← včasih iz naglašenega u v zadnjem ali edinem besednem zlogu – ˈnuc ← včasih iz u, naglašenega po umiku s kratkega zadnjega zloga – ˈkupc ← iz - ˈił, - ˈĝł, -ˈuł – je uˈbu, je ˈšu, ˈzu (sezul) e ← iz naglašenega ę v zadnjem ali edinem besednem zlogu – ˈzet ← iz novoakutiranega e v zadnjem ali edinem besednem zlogu – kˈmet ← iz naglašenega a v zadnjem ali edinem besednem zlogu – bˈret, ˈnes o ← iz naglašenega ǫ v zadnjem ali edinem besednem zlogu – muˈγoč ← iz novoakutiranega o v zadnjem ali edinem besednem zlogu – ˈpoϑ, šˈkof ← iz naglašenega u v zadnjem ali edinem besednem zlogu – kˈrox, ˈjox (jug) ĝ ← iz naglašenega ā v zadnjem ali edinem besednem zlogu – ˈpĝs, ˈwĝs, ˈtĝšč ← iz naglašenega i v zadnjem ali edinem besednem zlogu – ˈmĝš, ˈnĝt 14 Bovski_No2_finale.indd 14 10.4.2007 12:42:12 Opis bovškega govora Izvor nenaglašenih samoglasnikov i ← iz izglasnega i – xuódi, mą:ži ← iz -aj – čá:ki, diėli u ← iz prednaglasnega u – lupí:na, pljuwá:tĝ, čudà:k (vendar stĝdè:nc) ← iz prednaglasnega o – kuliĕno, puliĕno, lupá:ta, tudi pupìėų in pupìėr ← iz ponaglasnega o – já:γuda ← iz prednaglasnega ǫ – zubì:jĝ ← iz pred- in ponaglasnega ov – bú:ku, smrìėku, fušìėn e ← iz izglasnega e – pùolje, mùorje ← iz izglasnega ę – té:le, žré:be o ← iz izglasnega o – kuliĕno, puliĕno ← iz izglasnega ǫ – pud mì:zo ← iz izglasnega u v daj. ed. m. in s. sp. – brá:to, sí:no, miĕsto a ← iz izglasnega a – xrù:ška, γlá:wa ĝ ← iz pred- in ponaglasnega ě – lĝnó:ba, črĝpí:nja, só:sĝϑ, ĉí:dĝtĝ ← iz nenaglašenega ę – pá:mĝt ← iz pred- in ponaglasnega u – stĝdè:nc, triĕbĝx ← iz pred- in ponaglasnega e – zĝlé:no, bĝsìėda ← iz pred- in ponaglasnega i – šĝrò:k, cĉĝlí:tĝ, xuódĝm, ló:nčĝč, pār mí:zĝ, mĝžá:tĝ ← iz ponaglasnega a – diĕlĝtĝ ā ← iz ponaglasnega ā pred r – sté:bār, čé:bār Onemitve samoglasnikov V bovščini onemevata predvsem i in a. i →  – pred- in ponaglasno – xí:šca (hišica), usmì:ltĝ se (usmiliti se), klí:čta (kličita); miĕtĝ (imeti), zγliĕdĝtĝ (izgledati), skurí:ščĝtĝ (izkoriščati), là:jpč (telovnik) a →  – pred- in ponaglasno – tkù: (tako ), smù: (samo), stù: (zato), je muórlo (je moralo) u →  – prednaglasno – ší:tĝ (sušiti), je stí:la (je pustila) Naglas V bovškem govoru so naglašeni samoglasniki lahko dolgi ali kratki, nenaglašeni pa so vedno kratki. Dolgi samoglasniki so naglašeni tonemsko, torej so lahko akutirani ali cirkumflektirani. Akut se v nezadnjem besednem zlogu pogosto uresničuje tako, da je jakostni višek na naglašenem samoglasniku, tonični pa na zadnjem samoglasniku v besedi; podobno je v ziljskem narečju. Kratki naglašeni samoglasniki imajo lahko le jakostni naglas. V sobesedilu lahko pod vplivom stavčne fonetike pride do nevtralizacije oz. spremembe tonema: akut → cirkumfleks ščí:ce im. mn. (deklice) ščì:ce, pò:jte sem! sĝm puslú:šu a bùoš puslù:šu, al ne!? 15 Bovski_No2_finale.indd 15 10.4.2007 12:42:12 Opis bovškega govora Soglasniki Soglasniški sistem bovškega govora Zvočniki Nezvočniki w [ų] m p b f ĉ l r n t d ϑ j l’ n’ c s z č š ž k x γ [h] Bovški govor je bil v preteklosti po naravnih prometnih poteh navezan na zahodu na rezijan- skega, na severu pa na ziljskega. Ta lega razloži mnogo potez našega govora. Soglasniški sistem je kombiniran iz osnovnega obsoškega in ziljskega sistema soglasnikov. Izvor zvočnikov Nastali so iz ustreznih izhodiščnih slovenskih glasov, poleg tega pa še: l’ ← iz ĺ v izglasju – žārbì:l’, žá:kĝl’ l ← iz l’ skupaj z j pred samoglasnikom ( l + j) – sté:lja, kljù:č n’ ← iz ń v izglasju – sˈkĝdĝn’, kó:n’ n ← iz ń skupaj z j pred samoglasnikom ( n + j) – ká:nja, lú:knja j ← iz  skupaj z č ( j + č) za naglašenim e-jevskim samoglasnikom – sĉé:jča, pè:jč, ré:jčĝ ← iz ĺ skupaj z l pred samoglasnikom ( l + j) – sté:lja ← iz ń skupaj z n pred samoglasnikom ( n + j) – pú:nja ŋ ← iz sekundarnega ń pred k in γ – šté:jŋγe, ˈγeŋk w ← kot proteza – wè:xcĝt, wé:lje, wé:fār ų ← i z l ne pred samoglasnikom in pred pavzo – je bių, ˈdoųka v ← iz b po hiperkorekciji – Vé:rta, Vó:ris Izvor nezvočnikov Nastali so iz ustreznih izhodiščnih slovenskih glasov, poleg tega pa še: p ← iz b v izglasju in pred nezvenečimi samoglasniki – xrì:p ĉ ← pogosto iz v pred sprednjimi samoglasniki – ĉĝ:dĝtĝ, ĉé:ža, sĉé:jča f ← redko iz p v skupini pk – tìėfka d ← po pristopu v skupini zr – zdrìėla ϑ/t ← iz d v izglasju ( ϑ govori starejša generacija) – ˈtārϑ/ ˈtārt zg ← iz v v skupini zv – zγunì:, zγunì:tĝ č ← iz  skupaj z j ( j + č) – tré:jčĝ š ← iz s po prekozložni asimilaciji – š Čĝššuóče, šú:ša k ← iz t v skupini tl in v izglasju – pu klìėxĝ, spˈjĝk γ ← iz g – nó:γa, γùos h ← iz γ (< g) v izglasju – bùoh, brìėh 16 Bovski_No2_finale.indd 16 10.4.2007 12:42:12 OBLIKOSLOVJE IN BESEDOTVORJE • Bovški govor ohranja vse tri spole, pri rabi srednjega je dosleden ( ˈĝn mùoš je bių; ˈna žé:na je bí:la; ˈno jà:pko je blu). • Ohranjena so vsa tri števila, vendar je raba dvojinskih oblik, zlasti pri samostalnikih ženskega spola, če ne gre za besedne zveze s števnikom dve ali obe, nedosledna. Deležnik na -l ne pozna posebne ženske dvojinske oblike, nadomešča jo množinska (ob dvojinski obliki pomožnega glagola). Prav tako bovški govor ne pozna dvojinske naslonske oblike zaimka on za rod. in tož. ( ju), na tem mestu stoji množinska oblika jĝx, pri obeh sklonih je ustrezna nenaslonska oblika nì:jĝ: – sedanjik: dwà: mužà: γrìėsta; dvìė žè:nĝ γrìėsta; dvìė tĝlìėtĝ γrìėsta; – preteklik: dwà: mužà: sta šlà:; dvìė žè:nĝ sta šˈle; dvìė tĝlìėt sta šˈlĝ; – dwà: mužà: sta bla, sĝm jĝx ví:du, zˈdej nì:jĝ (jĝx) ni ˈvĝč. • Bovški govor ne pozna vprašalnega zaimka kdo. Namesto njega se uporablja vprašalni za- imek kateri ( kìėr je pă:ršu? ). Zaimek kdo ( kĝdùo) pa je običajen v govoru Žage in Srpenice ( kĝdùo je pă:ršu? ). • Iz stranskosklonske osnove nedoločnega kazalnega zaimka unìė so tvorjene tudi druge besedne vrste (s ĝm unìėγu, je unìėγĝstĝn …). • Za govor so značilne dolge oblike nedoločnika ( dìėlĝtĝ, žĝlìėtĝ, nusì:tĝ, pí:tĝ, triĕstĝ). • Nekateri predlogi so okrepljeni s prislovi, ki imajo usmerjevalno funkcijo ( γrìėm tu ( = tja v) xí:šo; bìėž γor nĝ xrì:p; sĝm šù: dò:ųka (ˈdoų) u Tmì:n; je pą:ršu sem nùotār skùos sĝpùotje). Njihova raba je odvisna od vsakokratnega govorčevega položaja v prostoru: – v Bovcu: γrìėm γó:re u Trìėnto; γrìėm ta u Čĝsuóčo; γrìėm ˈdoų nĝ Žá:γo; – na Žagi: γrìėm γó:re u Bă:c. Pomen prislovne sestavine pa se lahko popolnoma izgubi ( stó:jĝm tu sìėncĝ; kej kù:xĝš tu lùoncĝ? ) • Nekateri vršilci dejanja ali nosilci lastnosti s slabšalno konotacijo imajo pripono -lĝ, kar v knjižnem jeziku ustreza priponi -elj ( kí:ŋklĝ, bú:tlĝ, mú:tlĝ, tú:šlĝ, mĝžú:rklĝ, čí:ŋklĝ) . • Pogoste so manjšalnice s pripono -ĝč in -čĝč ( štú:nfĝč, pú:žĝč, stó:lĝč, lò:nčĝč). • Oblikoslovni naglas ima nekaj posebnosti, npr. posplošitev korenskega naglasa pri glagolih 17 Bovski_No2_finale.indd 17 10.4.2007 12:42:12 Opis bovškega govora s sedanjikom na - í:m ( γó:ri, smą:rdjo, mą:žwa). Tudi pri nekaterih povratnoosebnih glagolih je v velelniku ednine prišlo do izenačitve z osnovo množinskih velelniških oblik ( ublĝcì: se, ubārnì: se, puγwārì:te se). • Oblika za predpreteklik (tvorni preteklik pomožnega glagola biti + deležnik - l) se v narečju uporablja za tvorbo pogojnika: – sĝm bių pą:ršu, čĝ sĝm bių mò:γu (bi prišel, če bi mogel); – saj sĝm bí:la rá:da šlà:, pa ní:mĝm à:ųta (saj bi rada šla, pa nimam avta); – čĝ sĝm bių vìėdu, n╧blu šˈlo ųˈse nĝrùobe (če bi vedel, ne bi šlo vse narobe). • Šie/šìĝdĝ je besednovrstno lahko – prislov: je pą:ršu, šiė se je usìėdu ˈdoų, šiė je zĝčìėų jě:stĝ, šiė╧k je pujă:du, se je ulìėγu pa má:lo ˈdoų; – veznik: je puγlìėdu, šiė╧k se ni ví:du ˈwān, je pa utìėku / je blu pù:xno ĝldì:, je bí:la: Pè:pa, šiė njĝ xčì:, šiė susìėda an njĝ mùoš; – členek: A: » Buo ųˈse umà:zĝno.« B: » Šìedĝ.« (Kaj potem!? / Ja, in?) O BOVŠKEM BESEDJU IN GOVORU DANES Besedje bovškega govora je po izvoru v glavnem podedovano, slovensko oz. slovansko, med iz- posojenkami pa kljub bližini romanskega in furlanskega jezikovnega prostora prednjačijo nemške, kar lahko razložimo s političnoupravno zgodovino. O njegovem bogastvu in razgibanosti pa naj- bolj zgovorno pričajo številne (ekspresivne) sopomenke ali pomenski odtenki posameznih besed. Tudi bovški govor in njegovo besedje sta izpostavljena vplivom, ki jih prinašajo stiki z dru- gimi narečji ter vsemi družbenimi in funkcijskimi zvrstmi slovenskega jezika (televizija, radio, branje, šola, internet, migracije, druženje ...). Na glasoslovni ravnini se to kaže npr. kot izginjanje glasov ĉ in ϑ, na skladenjski kot opuščanje posebne oblike pogojnika pri mlajših govorcih. Zaradi spremenjenega načina življenja, ki je posledica gospodarskega in tehnološkega razvoja, so nekatere besede izgubile poimenovano predmetnost (npr. orodje in opravila v poljedelstvu, živinoreji in številnih drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih, ki jih danes ni več). Narečje pa vseskozi sprejema novosti – novo besedje se večinoma prilagaja glasoslovnim pravilom bovškega govora. Tovrstno spreminjanje je navadno opazovano z vidika t. i. »narečja starejše generacije«, seveda pa je tudi najstarejša generacija vedno nova in nova. In ne le narečje, celo normirani in zapisani jezik se skozi čas spreminja, saj je jezik živa tvorba, ki je dovzetna za spremembe (Smole 2004: 322). Upati je torej, da kljub spremembam bovščina ostaja in ji, vsaj kratkoročno gledano, še ne grozi propad. 18 Bovski_No2_finale.indd 18 10.4.2007 12:42:12 POJASNILA K SLOVARJU Slovar je zasnovan diferencialno, torej je vanj zajeto besedje bovškega govora, ki v knjižnem jeziku ni znano ali pa ima v narečju drugačen pomen. Upoštevane so tudi besede z neznačilnim (nesistemskim) glasovnim razvojem ter nekatere besede, ki se od knjižnih razlikujejo v pregibanju, npr. kumà:r rod. kumà:rna, trá:wa, tož. truwè: • Fonetični zapis je bil zaradi lažjega branja nekoliko poenostavljen: – glas x je zapisan z znakom h; – glas ϑ je nadomeščen z d ali t, redko pa nastopa v ponazarjalnem gradivu iz resničnega govornega sobesedila (starejših informatorjev); – besede, v katerih je prišlo do (fakultativnega) prehoda v → b/ ĉ pred sprednjimi samoglasniki, imajo večinoma tri glasovne različice (z v, b ali ĉ), vendar je v slovarju načeloma upošte-vana le ena oblika. • Nekatere besede v slovarju prihajajo z območja Soče in Trente, kjer je bistveno manj ukanja kot v ožjem bovškem govoru. Največ takih primerov je iz gradiva Mirana Klavesa, večinoma pa gre za planšarsko izrazje. Slovar je bil sprva zamišljen tako, da so bile iztočnice narečne. Zaradi večje uporabnosti in lažjega iskanja so bile te pozneje poknjižene, dodane pa so bile še knjižno-narečne kazalke. Pri poknjiževanju sem si pomagala z glasoslovnim sistemom bovškega govora, s Pleteršnikovim slovarjem, s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika ter z narečnimi slovarji,8 vendar to pri nekaterih glasoslovno bolj zapletenih besedah ni bilo dovolj. Pri teh primerih so prijazno priskočili na pomoč strokovnjaki dialektologi, za kar se jim iskreno zahvaljujem.9 Pri vsaki narečni besedi je bilo preverjeno, ali je njena poknjižena oblika morda že zapisana v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (Pleteršnik 1894–1895; 2006) ali v Slovarju sloven- skega knjižnega jezika (1994). Besede, ki jih ni v omenjenih slovarjih knjižnega jezika, so bile po zgledu Ivana Tominca (Tominec 1964) označene z znakom *. 8 Posebno težavo so predstavljale besede z vzglasnim u, saj se je pri nekaterih postavljalo vprašanje, ali naj se jih poknjiži z v, o ali u, ter besede, v katerih naglašenemu fonemu e: sledi j pred č, c, d, k, b, s – saj to ne velja za vse primere. Pomagala sem si s Pleteršnikovim slovarjem in SSKJ, včasih pa sem se zanesla na posluh, kar je vzrok za morebitne napake. Zaporedje glasov o:ų sem poknjiževala z ov, npr. dovhtar, dovri, lovpa ...; zaporedje glasov e: pa z ej (razen v primerih, ko sledi č), npr. fuzejkel, fejca ... 9 Predvsem dr. Karmen Kenda-Jež in dr. Jožica Škofic, nekaj tudi dr. Vera Smole in dr. Peter Weiss, vsi iz Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. 19 Bovski_No2_finale.indd 19 10.4.2007 12:42:13 Pojasnila k slovarju KRATICE OZNAČEVALNIKOV IN SLOVNIČNIH PODATKOV člen . = členek daj . = dajalnik dov. = dovršni glagol nedov. = nedovršni glagol dov. in nedov. = dovršni in nedovršni glagol ed. = ednina / edninski samostalnik ekspr . = ekspresivni, figurativni pomen frazem = dvo- ali večbesedna iztočnica gl. = glej im. = imenovalnik kletv. = kletvica m = samostalnik moškega spola medm. = medmet mest. = mestnik mn. = množina / množinski samostalnik neskl. = nesklonljivi (samostalnik, pridevnik) or. = orodnik otr. = otroško predl. = predlog prid. = pridevnik prisl. = prislov rod. = rodilnik s = samostalnik srednjega spola sam. = samostalnik sklop = beseda, ki je nastala po besedotvornem postopku sklapljanja slabš . = slabšalno šalj. = šaljivo štev. = števnik tož. = tožilnik v povedkovi rabi = nesklonljiv pridevnik ali prislov, ki je načeloma del povedka vel . = velelnik vez . = veznik zmer. = zmerljivka ž = samostalnik ženskega spola KRAJŠAVE IN KRATICE VIROV Plet. Maks Pleteršnik, 1894–1995: Slovensko-nemški slovar. SSKJ 1994: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU, DZS. PW Peter Weiss, 1998: Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Poskusni zvezek (A–H), Ljubljana: ZRC SAZU. KKJ Karmen Kenda-Jež, 2002: Cerkljansko narečje: Teoretični model dialektološkega razis- kovanja na zgledu besedišča in glasoslovja, Doktorska disertacija, Ljubljana. 20 Bovski_No2_finale.indd 20 10.4.2007 12:42:13 Pojasnila k slovarju DJ Dušan Jakomin, 1995: Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru, Trst: Škedenjski etnografski muzej. IT Ivan Tominec, 1964: Črnovrški dialekt: Kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU (Dela razreda za filološke in literarne vede 20). ESSJ France Bezlaj 1977–2005: Etimološki slovar slovenskega jezika 1 (A–J), 2 (K–O), 3 (P–S), 4 (Š–Ž), Ljubljana: Mladinska knjiga. TSVK 1982–: Thesaurus der Slowenischen Volkssprache in Kärnten, ur. Stanislaus Hafner – Erich Prunč, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1982– (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Son- derpublikation). ZNAKI -- ničta končnica * beseda ni zapisana v SSKJ in Plet. ali pa je njena enakozvočnica || ločuje poknjiženo iztočnico od osnovne narečne slovarske oblike : pri pomenski razlagi uvaja ponazarjalno gradivo – uvaja pomensko-razlagalni razdelek > uvaja prevedek ali pojasnilo ponazarjalnega gradiva 1. , 2. ... pomen 1, pomen 2 ... | uvaja dokumentarni razdelek ≠ beseda je zapisana v SSKJ ali Plet., vendar z drugim pomenom ZGRADBA GESLA Gesla so sestavljena iz geselske glave ter oblikovnega, razlagalno-ponazarjalnega in (v nekaterih primerih) iz dokumentarnega razdelka. Glava Iztočnice so abecedno razvrščene, natisnjene so s krepkim tiskom, sestavljajo pa jih poknji- žene iztočnice in kazalke. Iztočnice brez znaka * je v enaki obliki mogoče najti v Pleteršnikovem slovarju (1894–1895) ali v SSKJ. Iztočnice so praviloma enobesedne, izjemoma tudi dvo- ali večbesedne. Kazalke s krajšavo gl. (glej) usmerjajo od knjižne iztočnice k poknjiženi narečni. Zaglavje Za znakom || je fonetično zapisana osnovna slovarska oblika narečne besede. Včasih ima be- seda več izgovornih različic, zato so osnovni različici za pogostnostnim označevalnikom ( tudi, in) dodane še druge oblike. Sledijo druge slovarske oblike in besednovrstni podatki: – pri samostalniku sta izpisana končaja za rodilnik ednine in imenovalnik množine ter podatek o spolu ( m, ž ali s); – glagolu je dodan končaj za 1. os. ed. ter podatek o glagolskem vidu ( dov. , nedov. ali dov. in nedov.); 21 Bovski_No2_finale.indd 21 10.4.2007 12:42:13 Pojasnila k slovarju – pridevniku sta dodana končaja za ženski in srednji spol; – drugo besedje je opremljeno z besednovrstnimi podatki: prisl. , člen. , vez. , medm. , predl. Nekatere narečne besedne zveze, ki so verjetno že poenobesedene (z besedotvornim postop- kom sklapljanja), a bi jim bilo težko določiti besedno vrsto, imajo namesto besednovrstnega pripisan besedotvorni podatek sklop. Nekatere iztočnice (predvsem nesklonljivi pridevniki in prislovi), npr. falit, hajfik, flink so skladenjsko gledano vedno del povedka in so zato povedkova kategorija. Opremljene so s slovnič- nim pojasnilom v povedkovi rabi. Dvo- ali večbesedne iztočnice so označene s slovničnim podatkom frazem.10 Razlagalno-ponazarjalni razdelek je od geselske glave ločen z nestičnim pomišljajem (–). Narečne besede so razložene s knjižno ustreznico (in zamejevalno pomensko razlago) ali s polno pomensko razlago. Besedam s konotativnim pomenom so dodani čustveni označevalniki ( ekspr. , otr. , slabš. , zmer. , kletv.). Če ima narečna beseda več pomenov, so ti v razlagalnem razdelku ozna- čeni kot 1. (pomen 1); 2. (pomen 2) ... Ponazarjalno gradivo, ki sledi razlagi za dvopičjem, poskuša prikazati pomen besede v sobesedilu, in sicer z na terenu dokumentiranimi primeri: kjer se je le dalo, so bili uporabljeni folklorni obrazci, največ pregovori, primerjalna rekla, včasih tudi deli pesmic, ugank, zagovorov. Posameznemu pomenu je včasih v oklepaju pripisan krajevni označevalnik (ime kraja, v katerem se beseda uporablja). Nekatera gesla imajo tudi dokumentarni razdelek, ki za znakom | sledi razlagalno-ponazar- jalnemu razdelku. Tam so navedene morebitne pripombe o izpričanosti besede v drugih narečnih slovarjih, slovarjih knjižnega jezika in etimološkem slovarju; leksikonske ali enciklopedične razlage pomena in drugo; kazalka gl. tudi usmerja k sopomenkam ali besedam s sorodnim pomenom. 10 Za nasvete v zvezi s slovničnimi kategorijami v slovarju se zahvaljujem dr. Andreji Žele. 22 Bovski_No2_finale.indd 22 10.4.2007 12:42:13 SLOVAR Bovski_No2_finale.indd 23 10.4.2007 12:42:13 azo* A a || a člen. – ali, uvaja vprašanje andoht* || á:nduht -ĝ ž ed. – apetit, tek: jă:m ac* || à:c medm. – 1. av; 2. otr. vzklik, ki opozarja z╧á:nduhtjo na nevarnost: pù:stĝ, à:c > pusti, je nevarno angelc || á:jŋγĝlc -a; -ĝ m – angel aha || aγà: medm. – aha anjemuk* || anjĝmù:k medm. – tiho, tišina, tiho ahac* || á:hĝc -a; -ĝ m – akacija bodi ahlje* | à:hlje à:hĝlj ž mn. – gradaše | SSKJ ahle; antedoj* || antĝdò:j -a; -ĝ m – 1. razbojnik; 2. gl. tudi gradaša, kvarte ekspr. hudič | 2. gl. tudi hudir, hudoba, parkelj, ta ahtati* || á:htĝtĝ -ĝm nedov. – paziti, čuvati, biti slabi, zlodi, zlomek previden | IT antvert* || á:ntwārt -ĝ ž ed. – 1. odgovor; 2. ajda gl. gejda pozornost do koga/česa: ni dà:ų nubè:ne ajfrati* || à:jfrĝtĝ -ĝm nedov. – biti ljubosumen à:ntwĝrtĝ na koga/kaj | PW antvilja || á:ntwĝlja -e; -e ž – brisača | gl. tudi ajnfoh* || à:jnfoh prisl. – lahko, enostavno, brez obrisalka težav: je pą:ršu à:jnfoh skùos | IT, KKJ, PW apnenica gl. furen ajnfah ara gl. leca ajnfrštondati se* || à:jnfārštondĝtĝ se -ĝm se arašid gl. babačiči dov. – dogovoriti se, sporazumeti se asla || à:sla -e; -e ž tudi à:su à:sla; à:slĝ m – 1. akacija gl. ahac okužba, vnetje, zastrupitev: à:su, à:su, kem aks* || ˈaks á:ksa m ed. – os: ˈtārt ku ˈaks > zelo s╧se zbà:su? Tu tu māsù:? ... > zagovor pijan | IT zoper vnetje; 2. prepih, strupen, mrzel zrak alt* || à:lt sklop – ekspr. to ti je, to ti bo: à:lt buo (Bavšica) zĝslú:žu, čĝ nĝ buo ˈnĝč dìėlu aston* || astò:n vez. – torej altroke* || á:ltroke prisl. – pa (še) kako, še več, avcigar* || á:ųcγār -ja; -jĝ m – preužitkar bolj, veliko: A: a╧s╧ˈsĝt? B: á:ltroke! > Si sit? (Čezsoča) Pa še kako! avpegirati se* || à:ųpĝγìėrĝtĝ se -ĝm se dov. altroža* || á:ltruža -e; -e ž – vrtnica | gl. tudi in nedov. – protestirati, upreti se, ugovarjati, gartroža nasprotovati: kej se tˈkaj à:ųpĝγìėrĝš amožnja* || á:možnja -e; -e ž – 1. miloščina; avsbajs* || aųsbà:js -a; -ĝ m – med drugo svetovno 2. pogostitev ob mrliču; 3. koruzni hlebček, vojno delovna knjižica kakršne so delili pred cerkvijo po osmini; 4. avtobus gl. korjera koruzni hlebček, kakršne so reveži in otroci azo* || azò: vez. – torej pobirali po hišah na dan vernih duš drugega novembra 25 Bovski_No2_finale.indd 25 10.4.2007 12:42:13 baba B baba || bá:ba -e; -e ž – ekspr. ženska: krá:wa se barantati gl. glihati (se), gondljati brá:ni z╧rìėpĝm, bá:ba pa z╧ jĝzí:kĝm barufa || barù:fa -e; -e ž – pretep, prepir | gl. tudi babačiči || babačì:či -ja; -jĝ m – arašid intrig, zarod babica1 || bá:pca -e; -e ž – porodničarka, barufant* || barufà:nt -a; -ĝ m – pretepač, kdor babica išče prepir in pretep babica2 || bà:pca -e; -e ž – nakovalo za klepanje basati (se) || bá:sĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. – 1. kose polniti, npr. vrečo; 2. nalagati (na ramo, babnica || bà:bĝnca -e; -e ž – slabš. ženska prikolico ...); 3. plezati: nĝ bá:si se γor pu bačkar* || bà:čkār -ja; -jĝ m – denarnica drìėųljĝ (Srpenica) baštard* | baštà:rt -da; -dĝ m – 1. mešanec: pă:s bagerli* || bá:γārlĝ -a; -ijĝ m – 1. manjši voz za je baštà:rt; 2. zmer.: baštà:rt prĝklìėtĝ | DJ prevažanje vreč; 2. sedež na vozu bavcast* || bá:ųcĝst -a -o prid. – ekspr. strahopeten, bahač gl. parolež boječ | gl. tudi trešljast, ustrašen bajbica* || bà:jpca -e; -e ž – živalska samica | bavda* || bà:ųda -e; -e ž – guba, naborek | KKJ IT babica bavdati* || bà:ųdĝtĝ -ĝm nedov. – gubati: je bajsati* || bà:jsĝtĝ -ĝm nedov. – beliti: bà:jsĝmo štĝdìėru, dĝ se ˈmo je kar čé:lo bà:ųdĝlo ˈzit bavec* || bà:ųc -a; -ĝ m – 1. strahopetec; 2. bajta || bà:jta tudi và:jta -e; -e ž – hiša zmer.: bìėš, bìėš, bà:ųc usrà:nĝ | Plet. bavāc ≠; bakan* || bà:kĝn -a -o prid. – otr. umazan : pù:- gl. tudi drekec stĝ, tu je bà:kĝno bavha || bà:ųha -e; -e ž – 1. svetlejša ostra trava; bakla1 gl. fagla, lukež, ruševica 2. krava bakla2* || bà:kla -e ž ed. – trske: nĝcìėp bà:klo becirk* || bĝcìėrk -a; -ĝ m – okraj, območje bal || bà:l -a; -ĝ m – ples becniti* || bĝcnì:tĝ bă:cnĝm dov. – dregniti | gl. bala* | bà:la -e; -e ž – žoga | DJ; gl. tudi covpra, tudi ducniti, štokniti, žokniti kugla bečirati* || bĝčìėrĝtĝ -ĝm nedov. – pri balinanju balinišče gl. žnora izbijati kroglo baliža* || balí:ža -e; -e ž – kovček | Plet. valiž; gl. beganica || bγà:nca -e; -e ž – orehova potica: tudi kufer spé:jčĝ, ją:stĝ bγà:nco bambola* || bà:mbola -e; -e ž – 1. v 50. in 60. bejda* || bè:jda -e; -e ž – čreda živine iz cele letih 20. st. velika, razkošno oblečena plastična vasi, ki so jo pasli tako, da je vsak lastnik punčka, ki so jo kot okras posedli na posteljo; pasel toliko dni, kolikor je znašal delež 2. ekspr. deklica njegovih krav v njej: pá:stĝ bè:jdo / dìėt trì: bana || bá:na -e; -e ž – kad, banja krá:we tu bè:jdo bandera || bĝndè:ra -e; -e ž – bandero, zastava bejkarica* || bé:jkārca -e; -e ž – budilka: nĝwă: pri cerkvenih obredih bé:jkārco | PW bekarica banica || bá:nca -e; -e ž – manjša aluminijasta beka || biĕka -e; -e ž – vrbova veja, šiba ali plastična posoda za pranje perila belf* || ˈbelf -a; -ĝ m – kamnit obok, npr. v banka* || bà:ŋka -e; -e ž – skrinja s pokrovom kleti za shranjevanje česa, npr. moke (namesto belfan* || bè:lfĝn -a -o prid. – obokan omare) | DJ; gl. tudi kleja belimbati* || bĝlì:mbĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. baraka gl. guta malomarno bingljati, viseti: so mo bĝlì:mbĝlĝ barantač gl. gondljar tè:jstĝ lĝsìė ta╧ukò:ų krìėpe 26 Bovski_No2_finale.indd 26 10.4.2007 12:42:13 bolcen* belka gl. snežna blažji || blà:ži -- m ed. – pomlad | ESSJ vilaž bendima || bĝndí:ma -e; -e ž – 1. trgatev; 2. blejati || blĝjá:tĝ blé:jĝm nedov. – 1. slabš. jokati; ekspr. prepir, prerekanje: mà:jo cìelo bĝndí:- 2. ekspr. govoriti stvari naokoli: ųˈsĝm blé:je mo > močno se prepirajo / čĝ nĝ bùoš blek || bˈlek blé:ka; blé:kĝ m – 1. krpa, zaplata: ubò:ų γu, bùowa miĕla bĝndí:mo > če ne boš je zĝší:la bˈlek γor nĝ bārγìėše / le mìėrki, žiė ubogal, ti bom že pokazal prí:de bˈlek γor nĝ jà:mco; 2. kar je podobno berač, beračica gl. petlar, petlarica zaplati: ˈlih še╧n bˈlek snĝγà: je tem zĝ hì:šo beračenje gl. gula blesti gl. vilesti berdebevnica* || bārdĝbìėwĝnca -e; -e ž – blizu || blí:zo prisl. – blizu | gl. tudi cvejgen robidnica blond gl. bjondast beroka* || bārò:ka -e; -e ž – vrč, čajnik blozer || blùozār tudi brùozār -zra m ed. – blagor: bes gl. bos brùozār té:be | ESSJ blagor bešnja gl. višnja bob* || ˈbob bó:ba; bó:bĝ m – fižol beštandtajl* || bĝštà:nttà:jl -a; -ĝ m – rezervni bobovnik* || bobú:nĝk -ŋka m ed. – fižolova del slama beštja || bè:štja -e; -e ž – ekspr. 1. golazen, zver, boča* || bò:ča -e; -e ž – ekspr. okroglolična, žival: je pˈjen ku bè:štja > zelo je pijan; 2. debela deklica hudoben človek; 3. zmer.: bìėžĝ, bè:štja > bočati* || bò:čĝtĝ -ĝm nedov. – pri balinanju izbijati poberi se, golazen balinec betela || biĕtĝla -e ž ed. – detelja bočo* || bò:čo -ĝta; -ĝtĝ m – ekspr. okrogloličen, beton || pĝtùon -a m ed. – beton debel otrok betula* || bè:tula -e; -e ž – gostilna, bife, lokal, bodeča neža gl. kompava, mačna, neža kjer prodajajo alkoholno pijačo: huódi ˈret pu bodelj* || bó:dĝlj -dlja; -dljĝ m – mečna mišica bè:tulĝh bog | bùoh buγà:; buγí: m – bog: prá:ša γĝspùot: bevnica gl. velnica ˈkaj buγì: mà:mo? bevskati gl. brevsati bog* || bùoh -γa -o prid. – ubog bezeg gl. bezovec bogcova hruškica* || bùohcuwa hrù:škca beznica || bĝzní:ca -e; -e ž – v zemljo skopana frazem – glogov plod jama za shranjevanje krompirja ali repe, bogpomaj* || bùohpumà:j m ed. – samo v zvezi se navadno pod hišo dą:rži ku bùohpumaj > nesrečno, poklapano bezniti || bĝznì:tĝ bìėznĝm dov. – ekspr. pahniti, bogpomaj* || bùohpumà:j medm. – 1. izraža strah, poriniti obup; 2. izraža pomilovanje: bùohpumà:j, bezovec || bĝzò:ųc -a; -ĝ m – bezeg: sùok wĝn saj╧s wĝs umà:zĝn; 3. izraža voščilo tistemu, z╧bĝzò:ųca ki kihne; 4. izraža prepričanost o neuspehu bilka gl. makala oz. neuresničitvi česa: A: dénĝs prí:de binika gl. vinika pè:nzija. B: bùohpumà:j! binklja* || bì:ŋklja -e; -e ž – nečke, lesena kad boječ gl. bavcast, trešljast, ustrašen za mesenje testa | KKJ bojna črta gl. švarmlinija bircnagelj* || bìėrcnà:γĝlj -na; -nĝ m – na- boklja* || bùoklja -e; -e ž – ekspr. jama: tu zùobĝ geljnova žbica ˈma cìėlo bùokljo > v zobu ima veliko luknjo birža* || bìėrža -e; -e ž – zeljnata glava | Plet. bokla bizen* || bí:zĝn -zna; -znĝ m – s kamenjem bolan1 || bulà:n bò:ųna bunù: prid. – bolan: smo ograjen travnik bli bunì: / Á:nca je bò:ųna, mìėla buo pùoba, bizna || bì:zna -e; -e ž – 1. jed iz naribane kisle ˈjest jo pupè:ljĝm γor prĝd γĝspùoda ... | gl. repe: bì:zna╧n╧bò:b > jed iz kisle repe in tudi bončan, marovd fižola; 2. jed za prašiče iz slabe repe bolan2* || bùolĝn -a -o prid. – 1. označen za bjondast* || bjó:ndĝst -a -o prid. – svetlolas | DJ posek (drevo); 2. ekspr. ki ima modrico od blagor gl. blozer udarca: so γa nĝmlĝtì:l, dĝ je bių ˈwĝs bùolĝn blagosloviti gl. požegniti bolati* || bùolĝtĝ -ĝm nedov. – 1. označevati blanja* || blá:nja -e; -e ž – lice | gl. tudi bunja drevesa za posek; 2. ekspr. udariti koga tako, blazina || blĝzí:na -e; -e ž – nosilni podložni da dobi modrico: kìėr te je bùolu tram pri podu bolcen* || bó:lcĝn -cna; -cnĝ m – 1. valjar za 27 Bovski_No2_finale.indd 27 10.4.2007 12:42:14 bolgati glajenje balinišča; 2. valj z ročico za navijanje božja martra || bó:žja mà:rtra frazem – razpelo vrvi božja oblast || bó:žja ublà:st frazem – božjast, bolgati || bò:ųγĝtĝ -ĝm nedov. – ubogati epilepsija bolha || bą:ha -e; phìė ž – bolha: pă:s je pù:hĝn božja pot | bó:žja pùot frazem – romanje phìė | gl. tudi pulež božjast gl. božja oblast boljši gl. gorši božji žlak || bó:žjĝ žˈlek frazem – kap bolskalica* || buskà:lca -e; -e ž – kresnička bračulet* || bračulè:t -a; -ĝ m – zapestnica bolskati se || buská:tĝ se bú:skĝm se nedov. – 1. bramor gl. podjedica bliskati se: γą:rmi an se bú:ska; 2. svetiti se: brat || bˈret brá:ta; brá:tĝ tudi brá:tra; brá:trĝ m se bú:ska ku dˈrek tu lĝntìėrnĝ – brat: mà: trì: brà:tre / ó:nĝ so brá:trĝ bolščati || buščá:tĝ bú:ščĝm nedov. – ekspr. bravec || brà:ųc -a; -ĝ m – ena ovca ali koza: bolščati, začudeno gledati ˈkaj brà:ųcu mà:te | gl. tudi štuk bolt* || bò:ųt -a; -ĝ m – nadzidek nad odprtim brazda gl. cilja ognjiščem za odvajanje dima brca gl. cebalo bombola* || bò:mbula -e; -e ž – jeklenka: breberica* || briĕbārca -e; -e ž – veverica bò:mbula plì:na brečati* || brĝčá:tĝ briĕčĝm nedov. – slabš. bonbon gl. bonč nenehno, pogosto jokati: sĝmù: briĕči an bonč* || bò:nč -a; -ĝ m – otr. bonbon: a buoš briĕči bò:nča | DJ brečla* || brìėčla -e; -e ž – slabš. cmera, otrok, ki bončan* || bò:nčĝn -a; -o prid. – otr. bolan neprestano joka bondrati* || bundrá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. brencati* || brĝncá:tĝ -à:m nedov. – obračati, godrnjati, pritoževati se, glasno jeziti se sam sukati zase | gl. tudi gonjati brencelj gl. mušon bor gl. borovec brentati se* || brìėntĝtĝ se -ĝm se nedov. – ekspr. borg* || bò:rh -γa; -γĝ m – okoliš hiš s skupnim debeliti se, rediti se vodnjakom brest gl. lam borovec* || bārò:ųc -a; -ĝ m – bor brevsast* || briĕųsĝst -a -o prid. – slabš. zadir- borovnica gl. črnica čen borša || bó:rša -e; -e ž – torba brevsati* || brìėųsĝtĝ -ĝm nedov. – 1. oglašati se bortoh* || buórtoh -a; -ĝ m – predpasnik z glasom, podobnim lajanju: sĝrnjà:k brìėųsa bos || bùos -a; -ĝ m – 1. bes, zli duh; 2. kletv. ˈtem u njí:wĝ; 2. ekspr. nevljudno, odsekano izraža grožnjo: fārdà:mi╧te bùos govoriti, odgovarjati bosice* || busí:ce busì:c ž mn. – sani brez breztoles* || bārstùolĝs tudi bārscùolĝst v kovinskega traku na drsnih površinah povedkovi rabi – 1 . gologlav, razoglav: nĝ ˈhod boška* || bùoška -e; -e ž – buška, oteklina od ukò:ų bārstùolĝs; 2. ekspr. plešast udarca brgeše* || bārγìėše -- tudi -i ž mn. – hlače: je boter, botra gl. nunec, nuna hó:du ukò:ų kar brĝz bĝrγìėši/ bārγìėš | gl. tudi Bovčan || Bĝčà:n -a; -ĝ m – Bovčan grbeše Bovčanka || Bĝčà:ŋka -e; -e ž – Bovčanka brigati se gl. kimrati se Bovec || Bă:c -a m ed. – Bovec brina || brí:na -e; -e ž – smreka bovški || bú:škĝ -a -o prid. – bovški: bú:ška brince* || brí:nce brì:nc ž mn. – 1. smrekovi wą:ca vršički; 2. sirup iz smrekovih vršičkov in božec* || bùožĝc bùošca bùoγo prid. – 1. reven; sladkorja, domače zdravilo proti prehladu 2. ubog, vreden usmiljenja: bùošca žé:na je in kašlju: uză:mĝ ˈno žlí:co brì:nc, dĝ γè:njĝš mulí:la, dĝ╧b bių sì:n γé:nju pí:tĝ kà:šljĝtĝ božec* || bùožĝc -šca; -ščĝ m – 1. revež, brinje gl. smrlinje siromak; 2. sočutja, usmiljenja vreden brisača gl. obrisalka, antvilja človek; 3. umsko prizadet človek: je bùožĝc briškola || brí:škula -e ž ed. – igra s kartami žìė ud rò:jstba | DJ britoh* || brì:toh -a; -ĝ m – pokopališče | SSKJ božica || bùošca -e; -e ž – 1. revna ženska; 2. britof revica, sočutja, usmiljenja vredna ženska; 3. briža | brí:ža -e ž ed. – sodra, babje pšeno: umsko prizadeta ženska γwé:ri ku brí:ža 28 Bovski_No2_finale.indd 28 10.4.2007 12:42:14 bzikati brjolič* || bārjò:lč -a; -ĝ m – slinček bukve || bú:kwe -ku ž mn. – knjiga: je brà:ų ne brki gl. muštace dbìėle bú:kwe brlivka gl. mežla bula1* || bú:la -e; -e ž – 1. okrogla lesena posoda brnje* || bārnjìė bārnjìė ž mn. – temenice, luske za skuto; 2. grič (Žaga) na dojenčkovi glavi: nĝmà:š utró:ko brnjìė z bula2 gl. gumpa wè:ljĝm šiė γa pučè:s pa z╧γlunì:kĝm zĝ ušì: Bular* || Bù:lār -ja; -jĝ m – šalj. prebivalec brodlja* || brùodlja -e; -e ž – motna juha Žage (Bavšica) bulica* || bú:lca -e; -e ž – majhna lesena posoda brozer gl. blozer za skuto brskati gl. štrefiti, štrefnati bulja* || bù:lja -e ž ed. – nadev za potico brštucin* || bārštucì:n -a; -ĝ m – posoda za bunja* || bú:nja -e; -e ž – lice | Plet. ≠; gl. tudi praženje kave blanja brufol* || brù:fol -a; -ĝ m – mozolj, izpuščaj | bura || bú:ra -e; -e ž – orehovo, lešnikovo DJ jedrce bruhati gl. kozlati, rigati burf * || bù:rf -a; -ĝ m – jašek za metanje sena brumen || brú:mĝn -mna -o prid. – pohleven: s podstrešja v hlev : uˈzĝm ví:le šiė zmé:tljĝ brú:mĝn ku já:re sĝnù: ˈdoų skùos bù:rf brusilo gl. štrajhar burkle || bú:rkle bù:rkĝl ž mn. – burkle, orodje brusnica gl. farjeva moda, medvejka za premikanje loncev v kmečki peči bruzlja | brù:zlja -e ž ed. – snežna brozga burmus* || bú:rmus -a; -ĝ m – vojaška pelerina bruzljica* || brù:zĝljca -e ž ed. – snežna brozga brez rokavov (Bavšica) | ESSJ brv || brù: bārĉì:; bārĉì: ž – brv busola || bù:sola -e; -e ž – kompas brvada* || bārwá:da -e ž ed. – jota (Žaga) bušniti* || bú:šĝntĝ bù:šnĝm dov. – poljubiti | brzla || bă:rzla -e; -e ž – 1. lesena ropotulja, Plet. pušniti raglja; 2. ekspr. klepetulja; 3. ekspr. človek, ki butara gl. faš hitro govori butli* || bú:tlĝ -tĝlna; -tĝlnĝ m – ekspr. tepec, brznati* || bārzná:tĝ -à:m nedov. – ekspr. butelj, neumnež preganjati se, divjati, loviti se: nĝ bārznà:jta bužina || bží:na -e; -e ž – lupina, trd, suh ovoj, bržada* || bāržá:da -e ž ed. – kisla repa | gl. tudi npr. pri jajcu, orehu, fižolu | gl. tudi žbina žrbada bužiti || bú:štĝ bù:žĝm nedov. – luščiti, npr. fižol: bržadlja* || bāržà:dlja -e; -e ž – zarebrnica bù:žĝm ˈbob bukov || bú:ku -uwa -o prid. – ekspr. neumen, bzikati || bzí:kĝtĝ -ĝm nedov. – 1. žvižgati skozi zabit, počasne pameti: nísĝm vìėdu, dĝ╧s tˈku zobe; 2. pljuvati skozi zobe bú:ku 29 Bovski_No2_finale.indd 29 10.4.2007 12:42:15 cagar* C cagar* || cá:γār -ja; -jĝ m – kazalec na uri | DJ, cembati* || cìėmbĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. viseti, KKJ, PW opletati cagovati || cĝγwá:tĝ -ù:jĝm nedov. – 1. obupovati; cempin || cĝmpì:n -a; -ĝ m – cepin | gl. tudi pikelj 2. tarnati ceniti gl. obdati, šacati cagovec || cá:γuwĝc -uca; -ucĝ m – omahljivec, cepanica gl. šajta neodločnež | gl. tudi cincar cepati* || cíėpĝtĝ -ĝm nedov. – 1. kapljati; 2. cah* || ˈcah v povedkovi rabi – trdoživ, odporen, ekspr. padati vzdržljiv: nĝ skă:rb zĝ njă:γa, ó:n je ˈcah | cepin gl. cempin, pikelj ESSJ cepiti gl. pelcati cajh* || cà:jh -a m ed. – vrsta trpežne tkanine | cepniti* || ciĕpĝntĝ cìėpnĝm dov. – 1. kapniti, KKJ; SSKJ cajg kaniti; 2. ekspr. pasti: je ciĕpnu ku hrù:ška; 3. cajt* || cà:jt -a m ed. – čas: mìėt žì:dĝn cà:jt | IT ekspr. ne izdelati v šoli, pri izpitu : je žiė dwà:- cajtenge* || cá:jtĝŋγe cà:jtĝnh ž mn. – časopis kārt cìėpnu / je cìėpnu nĝ ispì:tĝ | PW cerati (se)* || ciĕrĝtĝ (se) cìėrĝm (se) nedov. – 1. cajzelc* || cà:jzĝlc -a; -ĝ m – čižek, ptica ekspr. dolgo se voziti, cijaziti se; 2. hujšati; 3. cavfati || cà:ųfĝtĝ -ĝm nedov. – nemirno se prebavljati: kù:mi se m╧ je cìėrĝlo | IT, TSVK prestopati in se otresati (da bi npr. odgnal ceringa* || ciĕriŋγa -e; -e ž – 1. vožnja, potovanje: mrčes): žbì:na se cà:ųfa tem u sìėncĝ | PW dú:γa cìėriŋγa > dolgotrajna vožnja; 2. potni cebalo* || cĝbá:lo -a; -a s – brca: je dubì:ų stroški: so mo dà:l (zĝ) cìėriŋγo | TSVK cĝbá:lo tu ă:rt > odslovili, nagnali so ga ceton* || cĝtùon -a; -ĝ m – sitnost: má:mo sà:me cebati || cĝbá:tĝ cá:bĝm nedov. – brcati: cĝbá:tĝ cĝtùone z╧nˈjĝm se tu ă:rt > nič delati, dolgčas preganjati cev gl. lavf, ror cebniti || cĝbnì:tĝ cá:bnĝm nedov. – 1. brcniti; 2. cevlje* || cìėųlje -a s ed. – 1. orodje; 2. prostor za ekspr. odsloviti, odpoditi: so γa cĝbnì:l tu ă:rt; shranjevanje orodja | Plet. cevje 3. ekspr. spodbuditi: γa je trìėba cĝbnì:t tu ă:rt, cigajnar* || cγà:jnār -ja; -jĝ m – 1. cigan: se smé:- dĝ kej nĝrìėdi > nič ne stori sam od sebe je ku cγà:jnār bìėlmo krú:ho; 2. lonec sodaste cedilo gl. rejt oblike z ročajem, navadno aluminijast; 3. cegla || ciĕγla -e; -e ž – opeka | gl. tudi medon ekspr. človek, ki vzame vse, kar mu kdo da ceglica* || cìėγĝlca -e; -e ž – keramična | KKJ, TSVK ploščica cigajnarica* || cγà:jnārca -e; -e ž – 1. ciganka; cejgelc* || cè:jγĝlc -a; -ĝ m – 1. list papirja; 2. 2. zmer. neurejena ženska: cγà:jnārca potrdilo: usĝ rekrú:tĝ so mìėl cè:jγĝlc tem zĝ nĝmà:r na klĝbú:kĝm > vsi naborniki so imeli potrdilo cigan, ciganka gl. cigajnar, cigajnarica (o sprejemu v vojsko) za klobukom | KKJ cijaziti (se) gl. cirati se, trantorati (se) cegelc cikorija || cikò:rja -e ž ed. – kavni nadomestek: cel || cìėų ciĕla cĝlù: prid. – ves, cel: cìėų Bă:c pí:tĝ cikò:rjo se je smĝjà:ų cilja* || cì:lja -e; -e ž – brazda, črta na njivi, po celtna* || cè:ltna -e; -e ž – šotorsko platno | IT, kateri so nasajene rastline, npr. krompir KKJ, PW ciljati gl. šajbati, šicati cemba* || cìėmba -e; -e ž – kar binglja, resa: cimati* || cì:mĝtĝ cì:ma 3. os. ed. nedov. – v prstih ma lih ĝnpà:r cìėmb γor nĝ γlà:wĝ > ima le skeleti zaradi mraza nekaj las cimber* || cí:mbār -ja; -jĝ m – 1. zgodnja vrsta 30 Bovski_No2_finale.indd 30 10.4.2007 12:42:15 cvesti slive: tĝ ārmìėnĝ an tĝ plà:wĝ cí:mbārjĝ; 2. la cò:ųdārna, bìėš pu dró:wa bú:kuwa ... > zmer. pārklìėt cì:mbār hudí:ču | Plet., SSKJ otroška pesmica cimbor covpra* || cò:ųpra -e; -e ž – žoga (Log) | gl. tudi cimper || cí:mpār -ja; -jĝ m – škarnik, strešni bala, kugla tram, ki sega od slemena do kapa | gl. tudi covprati* || cò:ųprĝtĝ -ĝm nedov. – čarati škarja covprnica* || cò:ųprinca -e; -e ž – 1. čarovnica; cimprati* || cì:mprĝtĝ -ĝm nedov. – lupiti 2. slabš. grda, hudobna ženska rogovile, klestiti veje covprnik* || cò:ųpriŋk -a; -ĝ m – čarovnik cincar || cì:ncār -ja; -jĝ m – omahljivec | gl. tudi (Bavšica) cagovec covsati* || cò:ųsĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. lasati cincati* || cì:ncĝtĝ -ĝm nedov. – omahovati, crbisti* || cārbí:stĝ cārbí:zĝm nedov. – žvrgoleti obotavljati se, biti neodločen | KKJ; gl. tudi crkljati || cārkljá:tĝ -à:m nedov. – razvajati, čujati se, metohati se, očajati se, očavljati se, ogrebati ujčkati | gl. tudi mevcati se, upuljevati se crkniti || cą:rkĝntĝ -knĝm dov. – 1. poginiti; 2. cinek || cì:ŋk -a; -ĝ m – kaplja maščobe na juhi slabš. umreti; 3. ekspr. pokvariti se: rà:djo je cingalica || cí:ŋγĝlca -e; -e ž – gugalnica | gl. cą:rknu tudi plingalica crleti* || cārliĕtĝ cą:rlĝm nedov. – slabš. peti brez cingati se || cì:ŋγĝtĝ se -ĝm se nedov. – majati se, posluha, neubrano: stá:re bá:be cą:rljo γor nĝ gugati se: zùop se╧m cì:ŋγa kùorĝ cingel* || cí:ŋγĝl -na; -nĝ m – 1. zvonček, cugati* || cù:γĝtĝ -ĝm nedov. – dvigati z vrvjo ali rastlina; 2. kozji podbradek s škripcem in vrvjo | IT cinkati* || cì:ŋkĝtĝ -ĝm nedov. – nihati, zibati cuker || cú:kār -kra m ed. – sladkor se cukerjera* || cukārjè:ra -e; -e ž – sladkornica, cinkel || cì:ŋkĝl -na; -nĝ m – vžigalica (Čezsoča) posoda za sladkor | gl. tudi švejbel, švejbelc, žeplenica cukrenpirerca* || cú:krĝnpìėrĝrca -e; -e ž – cipelgavba* || cì:pĝlγà:ųba -e; -e ž – kapa, ki sladka, debela hruška, primerna za kuhanje pokriva glavo in vrat cukrova* || cú:kruwa -e ž ed. – sladkorna ckati se* || ckà:tĝ se ckà: se 3. os. ed. nedov. – bolezen, diabetes kolcati: žie cìėų dà:n se mo ckà: cunja || cú:nja -e; -e ž – nav. mn. obleka, perilo: cmera gl. brečla uhpù:je cú:nje / ubìėstĝ cú:nje cmok gl. nejkelc cura* || cù:ra -e; -e ž – ekspr. penis | KKJ cokla gl. košpa curati* || cù:rĝtĝ -ĝm nedov. – 1. otr. lulati; 2. colinga* || có:liŋγa -e; -e ž – tedenska plača | curljati | 1. gl. tudi šorati TSVK cuza || cù:za -e; -e ž – dojka copata gl. čamp, potovfel, štepec, žok cuzati* || cù:zĝtĝ -ĝm nedov. – 1. sesati; 2. ekspr. costi* || cuóstĝ cuódĝm nedov. – 1. cveteti; 2. popivati: so γa cù:zĝlĝ u sĝbùoto | PW; 1. gl. ekspr. štrleti, trgati se: ˈmo cuódĝjo ušiĕsa > tudi sati ušesa mu štrlijo / juópa mo kar cuóde > jopo cuzelj || cú:zĝlj -zlja; -zljĝ m – 1. bradavičast ima močno raztrgano | Plet., SSKJ cvesti izrastek na koži; 2. kar je po obliki podobno cotati* || cutá:tĝ -à:m nedov. – vleči za lase, cuclju lasati cuzla* || cù:zla -e; -e ž – duda | gl. tudi žula cotenpok* || cò:tĝnpok -a m ed. – ekspr. lastnina: cvander* || cvá:ndār -dra; -drĝ m – zanemarjeno je uzìėų cò:tĝnpok, šiė je šù: > pobral je šila oblečen človek (Bavšica) in kopita cvejba || cĉè:jba -e; -e ž – rozina cotenpok* || cò:tĝnpok prisl. – ekspr. z vsemi cvejgen* || cvą:jγĝn prisl. – blizu: prì:ϑ ˈkej cvé:j - svojimi stvarmi: je šù: cò:tĝnpok skùos urà:- γĝn > pridi kaj na obisk ta cvek || cˈĉek cĉé:ka; cĉé:kĝ m – 1. žebelj; 2. covdra* || cò:ųdra -e; -e ž – slabš. zanemarjena lesen zatič ženska cvergelj* || cĉé:rγĝlj -na; -nĝ m – 1. vrsta majhne covdrna* || cò:ųdārna -e; -e ž – ekspr. kokoši; 2. ekspr. majhen človek ali predmet razmršena, nepočesana ženska: pù:la, pù:- cvesti gl. costi 31 Bovski_No2_finale.indd 31 10.4.2007 12:42:15 cvetje* cvetje* || cviĕtje -a s ed. – oljkove vejice za cvrčati gl. čvrleti cvetno nedeljo cvreti || criĕtĝ crè:m nedov. – cvreti cvizla* || cĉì:zla -e; -e ž – rogovila | gl. tudi kobara 32 Bovski_No2_finale.indd 32 10.4.2007 12:42:16 činkast* Č ča* || čà: zaim. – čigav: čà: s╧ pa tì: / čà: je čeljust gl. skranj tè:jsta njí:wa | Plet. čegȃ, čigȃ čenča gl. pšada čabi* || čá:bi sklop – čigav neki le: A: čà: sĝ? B: čep || ˈčep čé:pa; čé:pĝ m – 1. zamašek: pˈjen ku ja, čá:bi!? a me upă:rwo ví:dĝš?! ˈčep; 2. ekspr. majhen človek čajič* || čà:jč -a; -ĝ m – lešnik ali oreh, ki se je čepin* || čĝpì:n -a; -ĝ m – 1. prijemalka; 2. že izluščil iz zelenega ovoja, skledice ščipalka za obešanje perila | 2. gl. tudi klikel, čajiti || čá:jĝtĝ -ĝm nedov. – lupiti orehe, precepec odstranjevati zeleno lupino: urìėhĝ se še nĝ čera* || čè:ra -e ž ed. – loščilo za lesen pod ali čá:jĝjo parket čajnik gl. beroka čerelojd* || čārĝlò:jt -da m ed. – vrsta plastične čakati || čá:kĝtĝ -ĝm; vel. ˈčaj nedov. – čakati mase čakera* || čá:kĝra -e; -e ž – 1. slabš. klepetulja; čerot* || čārò:t -a; -ĝ m – obliž | DJ cerot; gl. tudi 2. ekspr. opravljivka, obrekljivka flajšter čamp* || čá:mp -a; -ĝ m – 1. volnena nogavica česnik || čé:sĝŋk čĝsní:ka; čĝsní:kĝ m – česen: s prišitim podplatom; 2. copata | 2. gl. tudi pārnè:s trì: čĝsní:ke potovfel, štepec, žok češnja gl. črešnja čapati || čá:pĝtĝ -ĝm nedov. – ometavati z malto, češplja gl. cimber blatom | Plet. ≠ četrtak || čĝtārtà:k -a; -ĝ m – v stari Avstriji novec čapniti || čá:pĝntĝ -pnĝm dov. – ekspr. ujeti, za štiri krajcarje uloviti, zgrabiti čevelj gl. črevelj čarati gl. covprati čevilj* || čĝbì:lj -a; -ĝ m – dolg kovinski žebelj čarovnica gl. covprnica | ESSJ čavelj čarovnik gl. covprnik čevljar gl. šoštar čebela gl. pšela čevrnati* || čĝvārná:tĝ -à:m nedov. – rahlo se čebelnjak gl. šunik kaditi, npr. iz dimnika čeber gl. solj, štar, štarec čez gl. črez čebula || čbú:la -e; -e ž – 1. čebula; 2. ekspr. čezenj || čĝzà:nj zaim., navezna oblika za tož. ed. m in okrogloličen človek s – čezenj: nĝ vìĝm, ˈkej mà: čĝzà:nj čeča || čé:ča -e; -e ž – dekle čibaselj* || čiĉá:sĝlj -na; -nĝ m – črv (Čezsoča) čečica gl. ščica čigav gl. ča čeden || čiĕdĝn -dna -o prid. – 1. čist; 2. ekspr. čikati || čì:kĝtĝ -ĝm nedov. – žvečiti, npr. tobak, tak (otrok), ki male in velike potrebe ne žvečilni gumi opravlja več v plenice: še dvìė lìėtĝ nì:ma, je čikirati* || čikìėrĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. biti žiė čìėdna nevoščljiv (Čezsoča) čefet gl. čvet čima* || čí:ma -e; -e ž – 1. poganjek, kal; 2. čeja || čé:ja -e ž ed. – čistoča ekspr. penis čekerati* || čĝkĝrá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. čingum* || čiŋγù:m -a; -ĝ m – žvečilni gumi klepetati: pu má:šĝ sta še cĝlùo ù:ro čĝkĝrá:- čink || čì:ŋk -a; -ĝ m – drobtina: je pują:dla ˈlih le tem pārt cìėrkuljo ˈĝn čì:ŋk > zelo malo čelada gl. gelma činkast* || čí:ŋkĝst -a -o prid. – 1. ekspr. čeleste* || čĝlè:ste neskl. prid. – sinji, svetlo slaboviden; 2. ki slabo sveti: čí:ŋkĝsta lù:č moder: zmìėri ˈma tè:jsto čĝlè:ste kì:kljo 33 Bovski_No2_finale.indd 33 10.4.2007 12:42:16 činkerli* činkerli* || čì:ŋkārlĝ -a; -lijĝ m – pipec, žepni črnica || črní:ca -e; -e ž – borovnica nožiček | gl. tudi kinčerli črta gl. rajda činkli* || čí:ŋklĝ -kĝlna; -kĝlnĝ m – ekspr. človek, črtast gl. gažast ki slabo vidi ali škili črv || čārù: čārwà:; čārwì: m – črv, glista: je činklja* || čì:ŋklja -e; -e ž – ekspr. ženska, ki čārù: tu lìėsĝ | gl. tudi čibaselj slabo vidi ali škili čuč || čù:č čú:ča m ed. – 1. sir iz posnetega čirboks* || čirbò:ks -a m ed. – rdeč pečatni mleka; 2. mladi sir; 3. slab, nekakovosten sir; vosek 4. sirova skorjica čist gl. čeden čučka* || čù:čka -e; -e ž – otroška igra, pri čistiti gl. pucati, glajštati kateri se spodbija palico | Igralec poskuša z večjo čistoča gl. čeja palico udariti po manjši ošiljeni palčki (čučki), ki do čižek gl. cajzelc polovice štrli čez stopnico ali kamen, tako da čučka člin* || člì:n -a; -ĝ m – gleženj | Plet. člen; gl. tudi zleti čez razdaljo, določeno s črto (npr. 2 m). Z mesta, krak kjer čučka pristane, naslednji igralec poskuša čučko čmar* || čmà:r -ja; -jĝ m – slabš. zdravilec, padar vreči v manjši krog, zarisan pod začetnim mestom | Plet. ≠ (pri stopnici ali kamnu): če zadene, on spodbija čučko. čmelj || čˈmelj čmé:lja; čmé:ljĝ m – čmrlj Če čučka pri spodbijanju ne zleti čez s črto določeno čmis* || čmì:s -a; -ĝ m – vrv pri biču razdaljo, spodbija naslednji igralec. čmos* || čmùos -a; -ĝ m – manjši kos blaga, ki čučkati* || čù:čkĝtĝ -ĝm nedov. – igrati čučko ostane pri krojenju | Plet. ≠ čmrlj gl. čmelj čudež gl. mirakel čoftati* || čuftá:tĝ -à:m nedov. – 1. ekspr. čofotati čujati se* || čujá:tĝ se čù:jĝm se nedov. – ekspr. po vodi; 2. ekspr. tlačiti obotavljati se | gl. tudi cincati, metohati se, očajati čokat gl. trkljat se, očavljati se, ogrebati se, upuljevati se čolja* || čuólja -e; -e ž – 1. tnalo za sekanje drv, čuk || čù:k -a; -ĝ m – ekspr. tepec, neumnež: panj; 2. ekspr. velika glava: mo nĝ γrìė ˈnĝč tu čù:k nĝù:mnĝ čùoljo | KKJ; Plet. čola; 1. gl. tudi panj čukati* || čú:kĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. kukati, čoljec* || čùoljc -a; -ĝ m – 1. paglavec, razvojna skrivoma, pritajeno gledati (Čezsoča): ˈpoh stopnja žabe; 2. ekspr. človek z debelo, veliko čú:ka ta╧s štārhùola glavo | 1. gl. tudi ponovčica, ponovčič čukla || čú:kla -e; -e ž – strmina, skalnat rob čompa || čùompa -e; -e ž – krompir: čùompe se čura* || čú:ra -e; -e ž – grča | gl. tudi gumpa žiė smé:jĝjo > krompir je že razkuhan čurčel* || čú:rčĝl -na; -nĝ m – storž iglavcev čompovlje* || čuómpulje -a s ed. – nadzemni del čuška* || čù:ška -škĝ; -e ž – pentlja | Plet. čužka; rastline pri krompirju gl. tudi petljica čopič gl. penzelc čuvežen* || čú:bĝžĝn -žna; -žnĝ m – žica | Plet. črča || čą:rča -e; -e ž – strma senožet čivežān, čivežānj; gl. tudi čvežen, drot, zajla čreda gl. bejda čužek* || čú:žĝk -ška; -škĝ m – koruzni storž črediti se || črĝdì:tĝ se črìėdĝm se nedov. – po brez zrn | Plet. ≠; gl. tudi štrucelj vrsti se izmenjavati čuženik* || čú:žĝnĝk -ŋka; -ŋkĝ m – priprava črep* || čˈrep čré:pa; čré:pĝ m – požeruh | gl. tudi za robkanje koruze | gl. tudi krampovec, mrvalo, muza, pošnoder ognjilo črešnja || črìėšnja -e; -e ž – češnja čužiti || čú:štĝ čú:žĝm nedov. – ličkati (koruzo) črevelj || črìėwĝlj črìėųlja; črìėųljĝ m – čevelj čvejžen* || čwé:jžĝn -žna m ed. – žica (Bavšica) črez || črìės prisl. – čez: prìϑ sem črìės | Plet. čvežən; gl. tudi čuvežen, drot, zajla črezinčrez* || črìėzĝnčrìės prisl. – 1. povsod; čvet* || čˈĉet čĉé:ta; čĉé:tĝ tudi čĝˈfet čĝfé:ta; 2. izraža zvrhano mero: ˈmam črìėzĝnčrìės čĝfé:tĝ m – jezik pri čevlju ˈdost | PW čezinčez čvrleti || čwārliĕtĝ čwą:rlĝm nedov. – cvrčati: črka gl. pošta dró:wa čwą:rljo, čĝ jĝh mó:kre zĝkù:rĝš / črne koze gl. ronje, runje mà:st žiė čwą:rli, ˈden fá:ncĝle nùotār črnec* || ˈčĝrnc čă:rnca m ed. – črna kava (Žaga) 34 Bovski_No2_finale.indd 34 10.4.2007 12:42:16 dober D dahpapa* || dà:hpapa -e; -e ž – črn izolirni otrok istega spola po vrsti (sin ali hči), ki ima material, strešna lepenka | gl. tudi popendekel posebne sposobnosti, npr. vidi v prihodnost dajati okoli* || dĝjá:tĝ ukò:ų frazem – ekspr. deska gl. dilja, planka, povdnica, štrhal kolovratiti deščica* || dĝščí:ca -e; -e ž – klop ob kmečki dajati se* || dĝjá:tĝ se dá:jĝm se nedov. – 1. ekspr. peči (Bavšica) tepsti in prepirati se hkrati; 2. tekmovati, detelja gl. betela kosati se: zmìėri se dá:jĝta deti || dìėtĝ dìėnĝm dov. – položiti, dati na daleč || dĝlè:č prisl. – daleč določeno mesto: ˈden h╧krà:jo > pospravi daljnogled gl. špegel dež gl. daža, štrkovec damnica || dà:mĝnca -e; -e ž – 1. dimnica; 2. deževati gl. pajati, plejhati, ramošljati, štrkati zadnja deščica pri čebelnem panju, končnica dežica || dží:ca -e; -e ž – 1. glinena posoda (Plet.) za shranjevanje zaseke; 2. lesena posoda darilo gl. kirtoh stožčaste oblike dati noh* || dà:t ˈnoh frazem – 1. pokvariti se: dežnik gl. lombrena mĝšì:na je dá:la ˈnoh; 2. nehati, popustiti, diabetes gl. cukrova prenehati: ĝŋkò:l nĝ dà: ˈnoh > vedno vztraja diht* || dì:ht -a m ed. – zračno, vakuumsko pri svojem mnenju / ni dà:ų ˈnoh ją:stĝ > ni tesnjenje: nĝ pārpú:šča dì:hta | PW nehal jesti dihtenga* || dì:htĝŋγa -e; -e ž – tesnilo, gumica dave || dà:ĉe prisl. – davi, danes zjutraj: drìėbe za tesnjenje | PW an dá:be > vedno dijo* || dì:jo medm. – kletv.: dì:jo pè:pi / dì:jo bò:- daža* || dà:ža -e ž ed. – deževje, dež: nĝ ˈhot ta no pu dà:žĝ dilja* || dì:lja -e; -e ž – deska | KKJ; gl. tudi planka, debel || dbò:ų dbìėla, dbĝlù: tudi dbìėlo prid. povdnica, štrhal – debel dim gl. kad debelnica || dbiĕlĝnca -e; -e ž – pustna nedelja dimnica || dí:mĝnca -e; -e ž – nekdaj vdolbina v | KKJ debelca steni, kamor so spravljali svetila dedec || dìėpc tudi dìėcc -a; -ĝ m – ekspr. dedec, dimnik gl. ravfenik moški: dìėcc nĝmà:rnĝ / a╧s dìėcc al ní:sĝ dimnikar gl. ravfenkerar dedič gl. gerbar divjati gl. drsteti dejati || dˈjĝtĝ sĝm dˈjĝų del. -l dov. – reči, dejati | divje gl. divljo sedanjik ne obstaja > praviti divji lovec gl. ravbšic dejkelc* || dè:jkĝlc -a; -ĝ m – okrasni prtiček divlji* || dú:ljĝ -a -e tudi dljù: prid. – 1. divji: tĝ dejkna* || dè:jkna -e; -e ž – odeja dú:lje pārsìė > divji prašič, merjasec / tĝ dú:lje dekla || dí:kla -e; -e ž – 1. služkinja; 2. dekla mĝsù: divje meso, nepravilno razraslo tkivo delopust gl. fajront v rani; 2. zmer. tì: pārsìė dljù: > nemarnež denarnica gl. bačkar, gobec, mošnja divljo* || dljù: prisl. – 1. divje; 2. nepriljudno, dereht* || dārè:ht prisl. – naravnost | PW derekt neprijazno dereht* || dārè:ht člen. – naravnost, kar, celo : γa dnina, dninar gl. tabrh, tabrhar je dārè:ht ubú:šĝlna, tkù: je bí:la vĝsìėla dno gl. povden dereza gl. krotica dober || duóbār -bra -o; prim. γuóršĝ, pres. desen gl. pravi narγùoršĝ prid. – dober: je dó:bra ku kˈroh desetnik || dĝsìėtĝŋk -a; -ĝ m – desetnik, deseti 35 Bovski_No2_finale.indd 35 10.4.2007 12:42:17 dobiti se dobiti se || dubí:tĝ se dubùom se dov. – znajti se: drgola* || dārγó:la -e ž ed. – 1. množica ljudi; 2. kar nĝŋkˈret se je dubì:ų dó:le nĝ tlìėhĝ skupina, druščina; 3. ekspr. številna družina doga gl. donga driska gl. telesnica dogovoriti se gl. podmenati se drista || drí:sta -e; -e ž – 1. sluz; 2. driska dohiteti gl. zateči dristati || dristá:tĝ drí:stĝm tudi drí:ščĝm nedov. dojka gl. cuza – 1. imeti drisko 2. ekspr. močno si prizadevati dol || ˈdoų prisl. – navzdol, dol | gl. tudi dolka za kaj: ˈkej se kar nĝprè:j nìėki drì:ščĝš dole || dó:le prisl. – doli, spodaj drmastar* || drmà:stār -ja; -jĝ m – nabiralec doleteti gl. fratati železja (za prodajo), ki je ostalo na območjih dolg || ˈdoh dú:γa -o prid. – dolg vojaških spopadov iz prve svetovne vojne dolg gl. puf drmastiti || dārmá:sttĝ -mà:stĝm nedov. – 1. dolka* || dò:ųka prisl. – navzdol, dol: se je sku- lomastiti, premikati se tako, da nastaja škoda là:jcĝlo dò:ųka pu briĕγĝ (na travniku, v gozdu): je ská:la dārmà:stla dolžiti || dú:žitĝ -ĝm nedov. – obtoževati, skùos γò:st; 2. prehitro, površno, slabo delati dolžiti in pri tem povzročiti več škode kot koristi domač, domače gl. pitoven, pitovno drn || dă:rn dārnù: m ed. – ruša, plast trave in domar || dùomār -ja; -jĝ m – pastir, ki ostane na mahu tik nad prstjo: so rá:nlĝ dă:rn, k╧so planini in pomaga sirarju wĝzí:lĝ s╧trá:ktorjĝm ta pu γrù:ntĝ domišljav gl. gvalten, ogvalten, sprhaven drnjohati || dārnjuóhĝtĝ -ĝm nedov. – smrčati domišljavec gl. gvaltnež drnoselj* || dārnuósĝlj -slja; -sljĝ m – trnulja, donga || dò:ŋγa -e; -e ž – doga, deščica za plod črnega trna | Plet. ≠ sestavljanje lesene posode, npr. soda droben gl. droman doseči gl. segniti, vtrucati drobtina gl. čink dove* || dùoĉi tudi dùove sklop – kdo ve droman* || drumà:n dró:mna drumnù: prid. – 1. dovhtar || dò:ųhtār -ja; -jĝ m – zdravnik droben, majhen; 2. ekspr. drobcen, suh dovolj || dĝwă:lj prisl. – dovolj: má:mo pu rì:t an dromnica* || drumní:ca -e ž ed. – necepljena pu γlá:wĝ usą:γa dĝwă:lj hruška | Plet.; SSKJ drobnica dovri* || dò:ųrĝ dò:wār ž mn. – vrata, duri drot* || dˈrot drò:ta tudi drutù:; dró:tĝ tudi drutì: drahati || drà:hĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. dražiti, m – žica | TSVK; gl. tudi čuvežen, čvežen, zajla izzivati drsteti* || dārstìėtĝ dą:rstĝm nedov. – ekspr. drajfos* || drà:jfùos -a; -ĝ m – trinožni kovinski divjati, zelo hitro se premikati podstavek za lonce ali kotel na ognjišču druge* || dą:rγe prisl. – drugje drasta || drá:sta -e; -e ž – naravna drča za drugo rajžo* || drú:γo rà:jžo frazem – drugič spravljanje lesa v dolino | gl. tudi lot, riža družba || dą:ržba -e in dāržbìė; dāržbìė ž – dražiti gl. drahati družba: ní:ma ˈred dāržbìė drča gl. drasta, lot, riža drva || dró:wa drò:ų s mn. – drva dregniti gl. becniti, ducniti, štokniti, žokniti drvarnica gl. guta drek || dˈrek dré:ka; dré:kĝ m – 1. iztrebek, drzalica || dą:rzĝlca -e; -e ž – zadrga | Plet. ≠; gl. gnoj; 2. blato, umazanija: ˈzuj črìėųlje, dĝ nĝ tudi kizura pārné:sĝš dré:ka nùotār u╧hí:šo; 3. kletv.: o, ducniti || dú:cĝntĝ -cnĝm nedov. – ekspr. dregniti dˈrek, spìėk je ųˈse nĝrùobe | 1. gl. tudi merda | gl. tudi štokniti, žokniti drekec || drè:kec -kca; -kcĝ m – 1. ekspr. duda gl. cuzla, žula strahopetec, šleva: tè:jst drè:kec se žiė nĝ duhoven* || thó:wĝn thó:ųna; thó:ųnĝ m – ù:pa tą:γa; 2. zmer.: bìėš, bìėš, drè:kec duhovnik usrá:nĝ | 1. gl. tudi bavec dunf * || dù:nf -a m ed. – sopara dreti || driĕtĝ dé:rĝm nedov. – 1. klati: kdà: dunfen* || dú:nfĝn -fna -o prid. – soparen: je buoste dă:rlĝ pārsìė; 2. odirati, odstranjevati dú:nfno dè:nĝs / dú:nfno pulìėtje kožo z živali duplo gl. štrhol dreve || drìėbe prisl. – drevi durati* || dārá:tĝ -à:m nedov. – 1. trajati: drevo || dārù: dārĉìėsa; dārĉìėsa s – 1. drevo; ni dārá:lo pìėt mĝnù:t / rùože žiė dú:γo 2. plug dārà:jo 2. ekspr. privoščiti (si): še zĝ sìė nĝ drgniti gl. garati (se) dĝrà: > zelo je skop | IT, KKJ; 1. gl. tudi tavrati 36 Bovski_No2_finale.indd 36 10.4.2007 12:42:17 dvorišče durek* || dù:rek -a; -ĝ m – igra s kartami | Plet., dušiti2 gl. temfati SSKJ durak dvigniti gl. zadreti durh* || dù:rh prisl. – neprenehoma | PW, KKJ dvocevka gl. toplarica duri gl. dovri dvojec || dùojc -a; -ĝ m – dvojček: sta dùojca dušica* || tší:ca -e; -e ž – duša, dušica onadwà: (Bavšica) dvorišče gl. govf, ograd, sentin dušiti1 || dušì:tĝ dú:ši 3. os. ed. nedov. – 1. imeti astmo, naduho: γa dú:ši; 2. loviti sapo 37 Bovski_No2_finale.indd 37 10.4.2007 12:42:18 eden E eden || ˈdĝn dˈna dˈno tudi aˈdĝn adnà: adnò: štev. emavs* || è:maųs -a m ed. – šega na velikonočni – en: ˈmam dną:γa brá:ta ponedeljek | družina, prijatelji odidejo v naravo ali eden || ˈdĝn dˈna dˈno zaim. – ki ni natančneje v gostilno, kjer se družijo in uživajo blagoslovljeno določen: ˈdĝn pùoka > nekdo trka / dˈnĝ so te hrano γlìėdĝlĝ > so te iskali en || ˈĝn ˈna ˈno štev . – en: ˈĝn tĝlìėr žú:pe ejmar* || é:jmār -ja; -jĝ m – vedro | gl. tudi goljmer, en || ˈĝn ˈna ˈno zaim. – en, neki: ˈĝn mùoš kongelj, štenjak enco gl. noco ejsenšala* || è:jsĝnšà:la -e; -e ž – dvodelna eno mrvčico* || no mą:rčco frazem – malo: vojaška posoda | gl. tudi gaveta pučà:j še no mą:rčco elektrika gl. letrika, štrom entres* || ĝntrè:s -a; -ĝ m – naslov elte gl. le-te 38 Bovski_No2_finale.indd 38 10.4.2007 12:42:18 fejca* F facol* || fĝcò:ų fĝcùola; fĝcùolĝ m – ruta | KKJ farmačist* || farmačì:st -a; -ĝ m – lekarnar fagla* || fà:γla -e; -e ž – bakla | IT; gl. tudi farovž || fá:ruš -ža; -žĝ m – župnišče ruševica fasati || fá:sĝtĝ -ĝm dov. – 1. biti tepen, dobiti jih: fagot* || faγò:t -a m ed. – 1. ekspr. krama: γò:re nĝ ˈjĝh je fá:su, dĝ je bių čă:rn; 2. ekspr. dobiti, wă:rhe je sà:m faγò:t > na podstrešju je sama nalesti se česa neprijetnega, npr. bolezni, uši: krama; 2. prtljaga; 3. ekspr. sitnost: z╧njă:m je je fá:su tĝlĝsní:co sà:m faγò:t | DJ faselj* || fá:sĝlj -lna; -lnĝ m – 1. sod: dˈboų ku fajfa || fà:jfa -e; -e ž – pipa, čedra fá:sĝlj; 2. ekspr. debelušnež | TSVK fasel fajht* || fà:jht -a m ed. – vlaga | IT, KKJ fasenga* || fá:sĝŋγa -e; -e ž – 1. osnovna živila: fajhten* || fá:jhtĝn -tna -o prid. – 1. vlažen; 2. je zĝslú:žu zĝ fá:sĝŋγo; 2. okenski, vratni ekspr. opit, pijan: je pą:ršu fà:jhtĝn dĝmò:ų | okvir | PW; 1. gl. tudi špeža IT faš* || fà:š -a m ed. – butara, suhljad fajn* || fà:jn neskl. prid. – prijeten, prijazen: je na favč* || fà:ųč -a; -ĝ m – srp | ESSJ fovč fà:jn čé:ča favlencar* || faųlè:ncār -ja; -jĝ m – kdor se fajn* || fà:jn prisl. – 1. lepo, ugodno; 2. dobro izmika delu | KKJ, TSVK fajront* || fá:jront -a; -ĝ m – 1. nekdaj dopust; 2. favlencati* || faųlè:ncĝtĝ -ĝm nedov. – izmikati konec dela se delu, lenariti, postopati | TSVK faler* || fá:lār -ja; -jĝ m – napaka | IT febre* || fè:bre -bār ž mn. – vročina, povišana falit* || fĝlì:t v povedkovi rabi – potrt, skesan, telesna temperatura potuhnjen zaradi občutka krivde: je bių dwà: feca* || fè:ca -e ž ed. – kvas | KKJ, ESSJ; gl. tudi dnì: fĝlì:t / pă:s je nìėki fĝlì:t, ˈlej ku se ulìėče fejca z╧rìėpem tem mĝd nuγà:mĝ fecal* || fĝcà:ų -à:la m ed. – 1. gnojnica; 2. faliti || fĝlì:tĝ fá:lĝm dov. – 1. zgrešiti: kar umazana, odpadna voda; 3. mlakuža γă:rlo pĝsà: rì:t nĝ fá:li; 2. ekspr. manjkati: fecalar* || fĝcà:lār -ja; -jĝ m – slabš. mlad fant, ˈkej╧t fá:li, a╧s bulà:n? / ˈmaš slù:žbo, ˈmaš ki še ni bil sprejet v fantovsko skupnost | gl. žé:no – ˈkej╧t fá:li? / še trì: dnì: m╧ fá:li dĝ tudi pepeljuhar pè:nzije fecalarica* || fĝcà:lārca -e; -e ž – zimsko zeleno fana* || fá:na -e; -e ž – zastava | IT jabolko fancel* || fá:ncu -cĝla; -cĝlĝ m – krof: criĕtĝ, fedegornik* || fĝdĝγùorĝŋk -a; -ĝ m – mestna ją:stĝ fá:ncĝle | KKJ fancelj lastovka | gl. tudi podgorida far || fà:r fà:rja; fà:rjĝ m – župnik (Bavšica) fedelin* || fĝdĝlì:n -a; -ĝ m – nav. mn. jušni farbati || fà:rbĝtĝ -ĝm nedov. – 1. barvati; 2. rezanec ekspr. zardevati feglati* || fĝγlá:tĝ fĝγlà: 3. os. ed. nedov. – farca* || fá:rca -e; -e ž – 1. bajno bitje, duša povzročati, da se kje razširja smrad (Bavšica): umrlega, ki straši (nevidno bitje, ki dirja z ut kùot nìėki fĝγlà: zvokom konjskih kopit) fehtar || fìėhtār -ja; -jĝ m – kdor prosjači farfelni* || fá:rfĝlnĝ -u m mn. – v krop zakuhani fehtarica || fìėhtārca -e; -e ž – ženska, ki vlivanci iz pšenične moke prosjači farjeva moda* || fá:rjĝwa muóda frazem – fehtati || fìėhtĝtĝ -ĝm nedov. – prosjačiti, brusnice | v Šulinovih zapiskih, informatorji besede moledovati ne poznajo; gl. tudi medvejka fejca* || fè:jca -e ž ed. – kvas (Bavšica) | gl. tudi farmačija* || farmačì:ja -e; -e ž – lekarna feca 39 Bovski_No2_finale.indd 39 10.4.2007 12:42:18 fejlih* fejlih* || fè:jlih prisl. – točno (Bavšica): prí:t je, nùotre nĝdlĝγú:je, pă:rtc mo je imìė, fé:jlih wă:ŋka naj grìė fejst || fè:jst prid. – 1. ekspr. dober, pošten: fitirati* || fĝtìėrĝtĝ -ĝm nedov. – dajati v najem fè:jst čè:ča > dobro, zaupanja vredno dekle; fitnica* || fì:tĝnca -e; -e ž – podnajemnica 2. močen, okrogel, debelušen: fè:jst utrò:k fitnik* || fì:tĝŋk -a; -ĝ m – podnajemnik | IT fejst* || fè:jst prisl. – močno | TSVK; IT fest fižol gl. bob fejstinga* || fé:jstiŋγa -e; -e ž – trdnjava flahtelj* || flá:htĝlj -na; -nĝ m – trak iz blaga felja* || fé:lja -e; -e ž – 1. pletena kapa (Bavšica); (Bavšica) 2. pastirski klobuk (Soča) flajda* || flà:jda -e; -e ž – 1. domača halja; 2. fenjati* || fĝnjá:tĝ -à:m nedov. – 1. slabš. na slabš. opletajoče, preveliko oblačilo drobno rezati; 2. mečkati flajšter* || flá:jštār -ja; - jĝ m – obliž | Plet. flašter; fešta* || fè:šta -e ž ed. – 1. zabava; 2. menstruacija gl. tudi čerot | 2. gl. tudi marovd, narobe flanca* || flà:nca -e; -e ž – sadika | KKJ, PW feštnar* || fé:štnār -ja; -jĝ m – gozdar | gl. tudi flancat gl. štravba goljcar flancati* || flà:ncĝtĝ -ĝm nedov. – vzgajati feta* || fiĕta -e; -e ž – 1. rezina: ˈna fiĕta sadike, jih saditi, presajati: rùože, sĝlá:to ošokò:la; 2. kruh, ki se je med peko sesedel flà:ncĝtĝ (Bavšica) flankirati || flĝŋkìėrĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. feterati* || fĝtārá:tĝ -à:m nedov. – 1. slabš. pohajkovati, potepati se: cìėų dà:n žiė mencati: ˈkej fĝtĝrà:š tu rùocĝh tù:ste; 2. flĝŋkìėra ekspr. obotavljati se: žiė ˈpoų ù:re fĝtārà: | 2. gl. flaška || flà:ška -e; -e ž – steklenica | KKJ tudi cincati, čujati se, metohati se, očajati se, očavljati flaškon || flĝškùon -a; -ĝ m – velika opletena se, ogrebati se, upuljevati se trebušasta steklenica figa || fí:γa -e; -e ž – 1. smokva; 2. konjski flavzarica* || flà:ųzārca -e; -e ž – slabš. iztrebek; 3. zvita kita las; 4. pest s palcem obrekljivka, ženska, ki širi govorice med kazalcem in sredincem, ki izraža flavzna* || flá:ųzna -e; -e ž – čenča, prazna zavrnitev: ćo fí:γo, ćo fí:γo [pokaže figo] , marnja | SSKJ flavza bìėž nĝ pùolje rà:st, kej╧s pą:ršu ta╧h mé:ne flaža* || flá:ža -e; -e ž – desetlitrska lesena krà:st > zagovor zoper ječmen v veki posoda za vodo Figač* || Fiγà:č -γá:ča; -γá:čĝ m – šalj. prebivalec flika || flì:ka -e; -e ž – zaplata, krpa: kulù: Plužen zĝflì:kĝtĝ z╧γù:mjĝsto flì:ko figurin* || fiγurì:n -a; -ĝ m – modna revija z flikati* || flì:kĝtĝ -ĝm nedov. – 1. krpati; 2. veliko slikami in fotografijami: se ublá:či ko lepiti: flì:kĝtĝ slí:ke γó:re nĝ zì:d; 3. ekspr. ta╧s fiγurì:na popravljati | IT filja* || fì:lja -e; -e ž – pila, rašpa flink* || flì:ŋk v povedkovi rabi – hiter, spreten: filjati* || fì:ljĝtĝ -ĝm nedov. – piliti ò:na je flì:ŋk | TSVK fin || fì:n -a -o prid. – 1. okusen, dobrega okusa fliska* || flì:ska -e; -e ž – udarec s plosko roko, (hrana, pijača); 2. ekspr. vzvišen (človek): ki ga spremlja tlesk je tkù: fì:n, dĝ še puzdrà:ba ne; 3. boljši, fliskati* || flì:skĝtĝ -ĝm nedov. – tepsti z dlanjo prazničen: tĝ fì:n γˈwent fliskniti* || flí:skĝntĝ -knĝm dov. – udariti s fingert* || fí:ŋγārt -a; -ĝ m – 1. naprstnik; 2. plosko roko, npr. po obrazu, zadnjici ekspr. zelo majhna količina tekočine: ˈdej flog* || flùoh flú:γa tudi fluγù:; flùoγĝ tudi fluγì: sĝmù: ˈĝn fí:ŋγĝrt ĉí:na | IT; KKJ, PW fingrat – snežni plug fino || fì:no prisl. – 1. ekspr. vzvišeno: se fì:no flohtati* || flùohtĝtĝ -ĝm nedov. – 1. ekspr. nùosi; 2. boljše, praznično: zĝ h╧má:šĝ se tarnati, jadikovati, pritoževati se zmìėrĝm fì:no ublìėče fok || ˈfok medm. – izraža hiter premik: ò:n pa, firgonk* || fìėrγoŋk -a; -ĝ m – zavesa | IT firnik; ˈfok, hí:tro nùotār gl. tudi koltrina folc* || fò:lc -a m ed. – petje divjega petelina ali firkelc* || fìėrkĝlc -a; -ĝ m – četrt: trì: fìėrkĝlce ruševca nĝ wé:smo | IT; KKJ firkeljc folcati* || fó:lcĝtĝ -ĝm nedov. – 1. peti (za divjega fit || ˈfĝt fí:ta m ed. – najemnina : fí:ta nĝ plĝčú:- petelina ali ruševca med dvorjenjem): dwà: 40 Bovski_No2_finale.indd 40 10.4.2007 12:42:18 fuksa* rù:šuca sta fó:lcĝla; 2. ekspr. zaljubljeno frejntar* || frè:jntār -ja; -jĝ m – tujec, nedomačin govoriti: ji je fó:lcu nìėki | TSVK fremtar fonda* || fùonda -e; -e ž – temelj | KKJ; IT funda frem* || frìėm -a; -ĝ m – krojaško orodje, forajtati* || forá:jtĝtĝ -ĝm dov. – prepreči, koščena ost za paranje zamenjati konje | IT, KKJ, PW frgnati* || fārγná:tĝ -à:m dov. – ekspr. stežka forati* || fó:rĝtĝ -ĝm nedov. – voziti motorno dati, privoščiti komu kaj (Bavšica): mo je le vozilo, npr. avto, traktor ... | KKJ fārγnò:ų ˈtejst kùos krú:ha / m╧ je nó:na le fornel* || fornè:l -a; -ĝ m – kuhalnik z električno fārγnà:la mà:lo sò:ųdu ploščo fris || fˈris frì:sa; frì:sĝ m – slabš. obraz fota* || fò:ta -e ž ed. – ihta, huda jeza: γa je pupá:- frise pokati* || frì:se pùokĝtĝ frazem – 1. dla fò:ta | DJ; gl tudi krlja spakovati se: nĝ pùoki frì:su; 2. norčevati se foter* || fùotār -tra; -trĝ m – podloga iz tkanine iz koga/česa: so frì:se pùokĝlĝ ta╧z nją:γa; 3. pri obleki šaliti se: zmìėri znà: frì:se pùokĝtĝ | KKJ, PW fotografija gl. pultre frišen || frí:šĝn -šna -o – 1. svež, pravkar fotrati* || fùotrĝtĝ -ĝm nedov. – 1. krmiti; 2. ekspr. pripravljen, dobljen: frí:šna já:jca; 2. svež, norčevati se iz koga, lagati komu za šalo: so hladen (za vreme, zrak): je frí:šno wă:ne γa fùotrĝlĝ, on je pa ųse vārjè:ų | KKJ frketa* || fārkè:ta -e; -e ž – velika lasnica v fovšen* || fušìėn -a -o prid. – zavisten | KKJ obliki črke U za spenjanje zvite kite | KKJ fovšija || fušì:ja -e ž ed. – zavist frkniti || fą:rkĝntĝ -knĝm dov. – ekspr. smukniti, fraj || fˈrej neskl. prid. – 1. prost: fˈrej kà:mra; 2. izmuzniti se svoboden frlčast* || fą:rlčĝst -a -o prid. – kodrast frajdati* || frà:jdĝtĝ frà:jda 3. os. ed. nedov. – frlec* || fă:rlc -a; -ĝ m – 1. koder; 2. oblanec; 3. veseliti: ˈnĝč γa nĝ frà:jda / γa frà:jda γùostĝ ekspr. živahen otrok rimò:niko | TSVK frleti || fārliĕtĝ fą:rlĝm nedov. – 1. leteti s krili: frank || frà:ŋk -a; -ĝ m – davek tă:č fą:rli; 2. ekspr. zelo hitro teči; 3. štrleti: franze* || frà:nze frà:ns ž mn. – 1. rese, okrasne mo fą:rljo ušiĕsa niti, ki visijo z robov rute; 2. lasje, ki frnjaža* || fārnjà:ža -e; -e ž – opekarna pokrivajo čelo in so postriženi nad obrvmi frnjažiti* || fārnjá:štĝ -jà:žĝm nedov. – ekspr. | SSKJ franže mimogrede, ob drugih opravilih kuhati frata || frá:ta -e; -e ž – jasa, poseka (Bavšica) | ESSJ frnažiti fratati || frà:tĝtĝ -ĝm dov. – 1. ekspr. doleteti, frodelj || frùodĝlj -dlja m ed. – okleščene veje s zadeti: γa je frà:tĝlo; 2. spodleteti svežim listjem za krmo koz ali ovc frdaman || fārdà:mĝn -a -o prid. – 1. uničen; 2. frošk* || frùošk -a; -ĝ m – zajtrk ekspr. presnet: fārdà:mĝna mulārì:ja froškati* || frùoškĝtĝ -ĝm nedov. – zajtrkovati | frdamati* || fārdà:mĝtĝ -ĝm dov. – 1. uničiti, KKJ, PW froštkati pokvariti; 2. ekspr. ubiti, pokončati: ˈmat me frškinja* || fārškì:nja -e ž ed. – sveža trava za fārdà:ma, čĝ zvìė | IT krmo frdanskan* || fārdà:nskĝn -a -o prid. – presnet: frtalja || fārtá:lja -e ž ed. – cvrtje, jed iz stepenih frdà:nskĝno ųrè:me, skùos je dă:š in ocvrtih jajc frderban* || fārdìėrbĝn -a -o prid. – pokvarjen, fruga || frù:γa -e ž ed. – 1. pridelek; 2. letina uničen | PW frugati* || frù:γĝtĝ -ĝm nedov. – uspevati, dobro frderbati (se)* || fārdìėrbĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. rasti, obroditi | KKJ – 1. pokvariti (se), uničiti (se); 2. ekspr. ubiti ftega* || ftìėγa -e; -e ž – trgovina | SSKJ botega; (se) | PW, KKJ DJ betjega frdresati se* || fārdrìėsĝtĝ se fārdrìĝsa se 3. os. fufnja* || fú:fnja -e; -e ž – ekspr. spletka: zmìėri ed. nedov. – 1. (ne) biti mar; 2. ekspr. ljubiti se mà:sta ne fú:fnje komu: ˈnĝč se mo nĝ fārdrìėsa (Srpenica) | gl. fufnjač* || fufnjà:č -a; -ĝ m – 1. ekspr. vohljač; tudi frdrezati se 2. ekspr. šušmar frdrezati se* || fārdrìėzĝtĝ se fārdrìėza se 3. os. fufnjati || fufnjá:tĝ -à:m nedov. – 1. ekspr. vohljati, ed. nedov. – 1. (ne) biti mar: se mĝ fārdrìėza zĝ poizvedovati; 2. šušmariti tu; 2. ekspr. ljubiti se komu | gl. tudi frdresati se fuksa* || fù:ksa -e; -e ž – konj, navadno rumenorjave barve: pą:rdi ku fù:ksa | TSVK 41 Bovski_No2_finale.indd 41 10.4.2007 12:42:19 fula* fula* || fú:la -e; -e ž – ekspr. neznačajnež, furija | fú:rja -e ž ed. – 1. hitrost, naglica; 2. potuhnjenec ekspr. hiter, površen človek fuliti || fulì:tĝ fú:li 3. os. ed. nedov. – pihati furijast || fú:rjĝst -a -o prid. – vihrav, neučakan skozi ozko špranjo: ˈjejš, ku fú:li nùotār pud furjati* || furjà:te -à:m nedov. – ekspr. brezglavo urà:tmĝ hiteti fuliti se* || fulì:tĝ se fú:lĝm se nedov. – 1. ekspr. furman || fú:rmĝn -a; -ĝ m – voznik konjske potuhnjeno se vesti, plaziti se; 2. vsiljevati vprege se, npr. v družbo fuščar* || fú:ščār -ja; -jĝ m – krogla, napolnjena fundač || fundà:č -a m ed. – kavna usedlina | gl. z žveplom, ki se ob padcu na tla razpoči, tudi sut, zoc deška »igrača«: pùokĝtĝ s fú:ščārjĝm funtar* || fù:ntār -ja; -jĝ m – na planini lastnik fuščati* || fuščá:tĝ fú:ščĝm nedov. – 1. oglašati manjšega števila ovc ali koz se s sikajočim glasom, npr. ko iz majhne furbac* || furbà:c v povedkovi rabi – prebrisan, špranje uhaja zrak: ˈwĝn╧z γù:me je fuščá:lo; premeten: ˈjejš, ku je ó:na furbà:c 2. ekspr. pihati od jeze: je kar fú:šču furem* || fú:rĝm -rma m ed. – tir, ustaljen red: fuzejkel* || fuzé:jkĝl -na; -nĝ m – nogavica, me je sprá:bla ta╧s fú:rma | TSVK furm navadno volnena | gl. tudi čamp, sejkel, štebal furen* || fú:rĝn -rna; -rnĝ m – apnenica 42 Bovski_No2_finale.indd 42 10.4.2007 12:42:19 gavnar* G gacati* || γá:cĝtĝ -ĝm nedov. – vzdrževati ogenj (Bavšica); 4. praskati se | 3. gl. tudi plezati se; 4. | PW hacati gl. tudi grajspati, grentati, krampati, rušati se gače* || γá:če γà:č ž mn. – spodnje hlače: tĝ dù:γe gare* || γá:re -- ž mn. – 1. voz na dveh kolesih, γá:če / γá:če nĝ pārpì:h > dolge spodnje hlače navadno brez ograje, za prevažanje sena z razporkom med nogami / sem se ustrá:šu, (Čezsoča); 2. ograja pri saneh (Bavšica); 3. dĝ m╧ je kar γá:če tu╧ă:rt putĝγní:lo noge: čĝ γá:re zĝdè:rĝm, jĝh žiė pubè:rĝm / gajcati* || γà:jcĝtĝ -ĝm nedov. – otr. spati, ležati so mìėle uˈse kú:re γá:re nĝ ˈloft > vse kokoši gajd* || γà:jt -da; -dĝ m – 1. močen človek, so poginile (ležale so na hrbtu z nogami v silak; 2. velikan zrak) | PW gajst || γà:jst -a m ed. – moč, sila garje gl. garnje, ruša gajsten* || γá:jstĝn -tna -o prid. – močen, rezkega garnje* || γá:rnje -rĝnj ž mn. – garje | Plet. garne; okusa, npr. žganje | KKJ gl. tudi ruša gak* || γà:k -a; -ĝ m – kavelj (za obešanje mesa, garovec || γá:ruwĝc -uca; -ucĝ m – velik ročni obleke) voziček za prevažanje sena, krompirja: γá:- gakelj* || γà:kĝlj v povedkovi rabi – 1. važno, ruwĝc kú:rtuwĝc > manjši, krajši ročni pomembno : pù:stĝ, saj ni γà:kĝlj; 2. občutljiv: voziček saj ní:sĝm tkù: γà:kĝlj gartre* || γà:rtre -tār ž mn. – 1. lestvičasta gakič* || γà:kĝč -kča; -kčĝ m – kvačka ograja, npr. pri otroški postelji; 2. otroška gakljati* || γà:kljĝtĝ -ĝm nedov. – kvačkati | KKJ posteljica: spá:tĝ tu γà:rtrĝh; 3. okensko hakljati okrižje | Plet. gatār gaksen* || γá:ksĝn -sna; -snĝ m – ekspr. dolga gartroža || γá:rtruža -e; -e ž – vrtnica | gl. tudi noga (Bavšica) altroža galeja || γĝlé:ja -e; -e ž – 1. ekspr. velika soba ali gašper* || γà:špār -ja; -jĝ m – grebljica, priprava hiša 2. ekspr. številna družina iz ukrivljene žice za razgrebanje žerjavice galiti* || γĝlì:tĝ γá:lĝm nedov. – 1. za duhovnike (Log) | gl. tudi širgakelj, šrajgelc, šuber enolično peti pri cerkvenem obredu; 2. ekspr. gate gl. gače enolično si popevati; 3. ekspr. pogosto praviti, gavbcek* || γà:ųpck -a; -ĝ m – žlica za obuvanje pripovedovati isto stvar čevljev gampes* || γá:mpĝs -a; -ĝ m – nakovalo | PW gaveta* || γabè:ta -e; -e ž – menažka, dvodelna ambas, ampas vojaška posoda | SSKJ gavetka; gl. tudi ejsenšala gamsport gl. gansport gavetino* || γabetì:no -a; -ĝ m – lonček za ganiti se || γnì:tĝ se γá:nĝm se dov. – ganiti se: kuhanje kave se ni nì:ti γá:nu, tku: se je bà:ų gavfen || γá:ųfĝn -fna m ed. – kup, velika gank || ˈγeŋk γá:ŋka; γá:ŋkĝ m – (lesen) balkon količina česa gansport* || γà:nsport tudi γà:msport -a; -ĝ m gavftre* || γà:uftre -tār ž mn. – naramnice pri – gamsov čop, ki si ga lovci zataknejo za hlačah: zĝklà:nfi γà:ųftre klobuk | PW gamsport gavftrnica* || γà:ųftrinca -e; -e ž – naramnica garač gl. rajsovec pri hlačah: se m╧ je utą:rγĝla γà:ųftrinca garati (se) || γà:rĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. – 1. gavge* || γà:ųγe γà:ųh ž mn. – vislice | PW; Plet. drgniti: γà:rĝtĝ zĝžγà:n kó:tu; 2. opravljati gałge težko delo; 3. smučati se, sankati se gavnar* || γà:ųnār -ja; -jĝ m – falot, porednež, 43 Bovski_No2_finale.indd 43 10.4.2007 12:42:20 gavnarica* navihanec, razposajen otrok | TSVK; PW glava || γlá:wa -e; -e tož. γlĝwè: ž – glava: ˈma gavner γlĝwè: lih zĝ ušì: rĝdì:tĝ | podobno se sklanja gavnarica* || γà:ųnārca -e; -e ž – navihana, beseda trava; gl. tudi čolja razposajena deklica | PW gavnerica glavač || γlĝwà:č -a; -ĝ m – žebelj z veliko gavsniti* || γá:ųsĝntĝ -snĝm dov. – ekspr. šavsniti glavo (Bavšica) glavičarica* || γlĝbì:čārca -e; -e ž – varnostna gavzati* || γá:ųzĝtĝ -ĝm nedov. – gospodariti zaponka, manjša kovinska sponka z iglo in gažast || γá:žĝst -a -o prid. – črtast: mà: no γá:- zatičem žĝsto pidžá:mo glaž || γˈleš γlá:ža; γlá:žĝ m – kozarec gedajati* || γĝdà:jĝtĝ -ĝm nedov. – uspevati glaževina || γlá:žbĝna -e; -e ž – črepinja (Bavšica): čùompe lìėtĝs dó:bro γĝdà:jĝjo gledati || γliĕdĝtĝ -ĝm nedov. – 1. iskati: žiė ˈno gejc* || γè:jc -a; -ĝ m – šala: zĝ γè:jc / je prá:- ù:ro γlìėdĝm špiĕγle / γliĕdĝt zĝruóda > iskati bu γè:jce prepir; 2. v zvezi γlìĝdĝt itì: > obiskati: smo γa gejcar* || γé:jcār -ja; -jĝ m – šaljivec šlă: γlìėdĝt doų bò:lnico gejda* || γè:jda -e ž ed. – ajda | Plet. hajda gleženj gl. člin, krak gejter* || γè:jtār -tra m ed. – gnoj, gosta glid* || γˈlĝd γlí:da; γlí:dĝ m – 1. členek pri rumenkasto zelena tekočina, nastala pri prstu; 2. člen verige | KKJ, PW, TSVK nekaterih vnetjih glih || γlì:h prisl. – ravno, naravnost gelejnder || γĝlè:jndār -ja; -jĝ m – ograja ob glihati (se) || γlì:hĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. – 1. stopnišču: so se mù:ljĝ plìėzĝlĝ ˈdoų pu γĝ- ravnati, uravnavati; 2. barantati: sta se γlì:- lè:jndārjĝ | PW gelender hĝla zĝ ciĕno gelma || γè:lma -e; -e ž – čelada glihen* || γlì:hĝn -hna -o prid. – raven | IT, KKJ, gelumpec* || γĝlù:mpc -a; -ĝ m – ekspr. padec PW, TSVK gelumpniti* || γĝlú:mpĝntĝ -pnĝm dov. – ekspr. glihzaglih* || γˈlihzĝγˈlih prisl. – komajda, pasti, telebniti komaj: γˈlihzĝγˈlih sĝm ujè:ų kurjè:ro gemajnde || γemà:jnde neskl. ž ed. – občina gljati* || γljà:tĝ -à:m nedov. – goljufati, slepariti genav* || γĝnà:ų prisl. – točno | PW, TSVK | gl. tudi petregati genjati (se)* || γè:njĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. – 1. glovnja || γló:ųnja -e; -e ž – zoglenelo poleno | prenehati, jenjati: ˈdĝš je γè:nju / γè:nji zγà:- Plet. glovnja, glavnja njĝtĝ > nehaj razgrajati; 2. končati se: se je gmajten* || γmà:jtĝn -tna -o prid. – zadovoljen γè:njĝla zí:ma | TSVK gerbar* || γìėrbār -ja; -jĝ m – dedič gnamen* || γná:mĝn -mna -o prid. – 1. ponižen, gerbarica* || γìėrbārca -e; -e ž – dedinja: sĝm krotek, miren, priden; 2. vljuden mó:lu Buγà:, dĝ╧m no γìėrbārco dà: gnati (se) || γnà:tĝ (se) žé:nĝm (se) nedov. – 1. gerof* || γiĕrof -a; -ĝ m – varuh, skrbnik | Plet. poganjati: wé:da žé:ne mlì:n / γa je γnà:lo gerob skùos > imel je drisko 2. skrbeti: se žé:ne zĝ gete* || γè:te ˈγet ž mn. – hlačne nogavice uˈsak dˈrek; 3. močno si prizadevati za kaj giltati* || γì:ltĝtĝ -ĝm nedov. – veljati | gl. tudi gnati gl. goniti, terati kiltati gnavžli* || γná:ųžlĝ -žĝlna; -žĝlnĝ m – slabš. gilzna* || γì:lzna -e; -e ž – tulec pri granati ali jokav otrok naboju | PW, TSVK hilzna gnif* || γnì:f -a; -ĝ m – podkvica na peti čevlja gimpel* || γí:mpĝl -na; -nĝ m – kalin, ptica | gnjarča* || γnjà:rča -e; -e ž – krastača | gl. tudi TSVK; KKJ gempelj jožli, žavka gin* || γì:n v povedkovi rabi – 1. uničen, pokvarjen; gnjesti (se)* || γnjé:stĝ (se) γnjé:dĝm (se) nedov. – 2. ekspr. utrujen; 3. mrtev | IT 1. gnesti, mesiti; 2. ekspr. prerivati se, vrivati ginternis* || γì:ntārnis -a m ed. – bodeča žica se; 3. ekspr. prepočasi delati gladež || γlá:dĝš -ža; -žĝ m – trnat plevel z gnjet* || γnˈjĝt γnją:ta; γnją:tĝ m – kovica vijoličnimi cvetovi (Čezsoča) gnjil* || γnjì:ų γnjí:la γnjĝlù: prid. – 1. gnil; 2. glajštati || γlà:jštĝtĝ -ĝm nedov. – 1. ekspr. čistiti, ekspr. moker polirati; 2. gladiti gnoj gl. gejter, lajbnar glajža* || γlá:jža -e; -e ž – gladka sled, ki jo gnojnica gl. fecal zapustijo sani, smuči gnusen, gnusno gl. gravžek 44 Bovski_No2_finale.indd 44 10.4.2007 12:42:20 gozditi* gnusiti se gl. gravžati se pašo); 2. potiskati pred seboj: γunì:t dró:wa gnusoba gl. gravža > spravljati drva v dolino gobcati se || γupcá:tĝ se γuópcĝm se nedov. – goniti se || γunì:tĝ se γùonĝm se nedov. – 1. jezikati, nesramno, predrzno odgovarjati goniti se, kazati nagnjenje za parjenje; 2. gobec || γùopc -a; -ĝ m – 1. gobec; 2. denarnica ekspr. razvratno živeti, se obnašati | 1. gl. tudi za kovance v obliki podkve; 3. slabš. usta: nĝ gufati se utrìėsi γùopca > ne jezikaj / je sté:γnu γùopc gonjač* || γunjà:č -a; -ĝ m – ekspr. godrnjač > povedal je nekaj, česar ne bi bilo treba; 4. gonjalo* || γunjá:lo -a; -a s – slabš. godrnjač ekspr. kdor veliko govori gonjati* || γunjá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. godrnjati gobel* || γùobu -bla; -blĝ m – ostružek, opilek | gl. tudi bondrati gobelponk* || γùobĝlˈpoŋk -a; -ĝ m – skobeljnik, gonobiti* || γĝnubì:tĝ γĝnuóbĝm dov. – 1. uničiti; mizarska delovna miza | PW hobeljponk 2. pokvariti goblati* || γùoblĝtĝ -ĝm nedov. – skoblati gorak || γurà:k γó:rka γurkù: prid. – topel gobrnjat* || γubārnˈjet -jà:ta -o prid. – 1. hrapav; gore || γó:re prisl. – zgoraj, gor : γó:re nĝ γlá:wĝ / 2. nagrbančen γrìėm γó:re nĝ brìėh godi* || γudì: v povedkovi rabi – biti po godu: gorečica || γurĝčí:ca -e ž ed. – zgaga, pekoč ˈnĝč╧t╧ni γudì: občutek v želodcu godlja || γùodlja -e ž ed. – umazana voda gorje || γurìė neskl. s – gorje, velika žalost: γurìė (Bavšica) γa je dendè:nĝs godljati || γudljá:tĝ -à:m nedov. – mešati po gorje || γurìė v povedkovi rabi – izraža grožnjo, tekočini svarilo: γurìė té:be godneti || γudnjìėtĝ γudné:jĝm nedov. – rasti, gorjup || γārjù:p -a -o prid. – grenek krepiti se, rediti se: utró:k lĝpù: γudnè:je gorkota || γurkùota -e ž ed. – toplota godrnjač gl. gonjač, gonjalo gornjast* || γuórnjĝst -a -o prid. – ki slabo raste godrnjati gl. bondrati, gonjati (Bavšica): ta flà:nca je γuórnjĝsta, nĝ vìė a╧b goflja || γùoflja -e; -e ž – slabš. usta rá:sla a╧b usĝhní:la golber || γó:lber -ja; -jĝ m – velik odprt sod, gorska resa* || γó:rska rí:sa frazem – plahtica, polovnjak zdravilna rastlina | Plet. hribja resa golčati || γučá:tĝ γú:čĝm nedov. – 1. brneti, bučati, gorši || γùoršĝ -a -e prid. – boljši, lepši dajati enakomeren nepretrgan glas: nìėki γú:- gorten* || γó:rtĝn -tna; -tnĝ m – vrt (Log) | či tu pè:jčĝ; 2. ekspr. govoriti, govoričiti, dajati TSVK nauke: γè:nji žiė ĝŋkˈret γučà:tĝ gospod || γĝspùot -da; -dĝ m – 1. duhovnik; 2. golj* || ˈγolj γó:lja; γó:ljĝ m – bok, kolk | Plet. ekspr. vzvišen, nadut človek: ò:n je jà: γĝspùot gulj gospoda || γĝspó:da -e ž ed. – ekspr. vzvišeni, goljcar* || γó:ljcār -ja; -jĝ m – gozdar | KKJ naduti ljudje golcar; gl. tudi feštnar gospodar || γuspudà:r -ja; -jĝ m – 1. gospodar; goljmer* || γó:ljmār -ja; -jĝ m – kangla, vedro | 2. oskrbnik, npr. lovske koče gl. tudi ejmar, kongelj, štenjak gospodariti gl. gavzati goljufati gl. gljati, petregati gosti || γuóstĝ γùodĝm nedov. – igrati na golsniti || γú:sĝntĝ -snĝm nedov. – ekspr. črhniti, glasbilo pisniti | Plet. tudi gusniti govf* || ˈγoųf γó:ųfa; γó:ųfĝ m – 1. dvorišče; 2. gomba || γùomba -e ž ed. – gonja, gonitev prehod med hišami, navadno obokan | TSVK (živali) hof gomer* || γó:mār -ja; -jĝ m – pnevmatično govorica || γwārí:ca -e; -e ž – 1. jezik: tu ni nà:- udarno kladivo, ki ga uporabljajo v rudniku ša γwārì:ca; 2. novica: je p:ršla ˈna γwārì:- gondljar* || γó:ndljār -ja; -jĝ m – mešetar, ca; 3. neresnična, izmišljena vest, pripoved: barantač, posredovalec pri sklepanju kupčij ni trìėba ųsă:γa vārjé:tĝ, saj je le γwārì:ca gondljati* || γó:ndljĝtĝ -ĝm nedov. – 1. mešetariti, govoriti || γwĝrì:tĝ γwé:rĝm nedov. – govoriti pogajati se za ceno; 2. prekupčevati, barantati; govorjenje gl. menanje 3. tihotapiti čez državno mejo gozdar gl. feštnar, goljcar goniti || γunì:tĝ γuónĝm nedov. – 1. gnati: smo gozditi* || γuzdì:tĝ γó:zdĝm nedov. – 1. gnati; 2. žiė γunì:lĝ žbì:no > živino smo že gnali (na ekspr. poditi 45 Bovski_No2_finale.indd 45 10.4.2007 12:42:20 gradaša gradaša || γradá:ša -e; -e ž – gradaše | gl. tudi groblja || γruōblja -e; -e ž – kup kamenja, ki je ahlje, kvarte nastal pri čiščenju travnikov gradela || γārdè:la -e; -e ž – rešetka pod grola || γrùola -e; -e ž – 1. kroglica, jagoda: na kuriščem v štedilniku: je šˈla meljà:wa skùos γrùola γruózdja; 2. mn. ogrlica, koralde: mìėt γārdè:lo γrùole uˈkoų krá:γna graditi gl. pavati grozan* || γruzà:n γrò:zna γruznù: prid. – 1. grah || γˈreh γrá:ha; -ĝ m – grah močan, hud; 2. strašen; 3. ekspr. občudovanja grajspati* || γrà:jspĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. vreden: zmìėri je tĝ pă:rbĝ, je γruzà:n! | IT, praskati | Plet. graspati KKJ gravža* || γrà:ųža -e ž ed. – nesnaga, gnusoba grozno || γrò:zno prisl. – močno, hudo, zelo: γrò:- gravžati se* || γrà:ųžĝtĝ se -ĝm se nedov. – zno pà:ja ˈdĝš / γrò:zno lìėp / γrò:zno fà:jn gnusiti se | IT, KKJ, PW, TSVK člò:ĉĝk > zelo dober človek / γrò:zno bò:li > gravžek* || γrà:ųšk prisl. – gnusno, nagnusno: zelo, hudo boli γrà:ųšk γwārì:tĝ gruliti gl. guliti gravžek* || γrà:ųšk v povedkovi rabi – gnusen, grumpati* || γrù:mpĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. nagnusen: fù:j, tu je γrà:ųšk / je γrà:ųšk zĝ močno kašljati: pí:jĝš mă:rzlo, šiė pa γrù:m - jé:stĝ, zĝ ví:dĝtĝ pĝš grba, grbavec gl. pukelc grunt || γˈront γrú:nta; γrú:ntĝ m – 1. zemljišče, grbeše* || γārbìėše -- tudi -i ž mn. – hlače | gl. parcela; 2. travnik: mulĝrì:ja liĕta ta pu γrù:n - tudi brgeše tĝ grča1 || γą:rča -e; -e ž – 1. izrastek; 2. bolezen gruntati || γrù:ntĝtĝ -ĝm nedov. – 1. misliti, drobnice (oteklo vime) premišljevati; 2. tuhtati grča2 gl. čura, gumpa grušt || γˈrušt γrú:šta; γrú:štĝ m – zidarski oder grčati* || γārčá:tĝ γą:rčĝm nedov. – smrčati grželj* || γă:ržĝlj -žlja; -žljĝ m – ekspr. pošvedran grebla* || γrìėbla -e; -e ž – greblja, priprava za gojzar (Bavšica) strganje pepela iz peči | Plet., SSKJ greblja; ≠ gučati gl. golčati gašper, širgakelj, šrajgelc, šuber gudrt* || γù:dārt -a; -ĝ m – hlev, staja, prostor grebljica gl. gašper, širgakelj, šrajgelc, šuber za živino v planini grenek gl. gorjup gufati se* || γù:fĝtĝ se -ĝm se nedov. – slabš. grič gl. bula goniti se (Čezsoča) grifelj* || γrí:fĝlj -flja; -fljĝ m – nekdaj črtalnik, gugalnica gl. cingalica, plingalica paličica iz skrilavca za pisanje na skrilnato gujs* || γù:js -a; -ĝ m – korito za pomivanje tablico | TSVK grifel posode (Bavšica) grimati* || γrimá:tĝ γrí:mĝm nedov. – ekspr. gula* || γú:la -e ž ed. – 1. zamenjava blaga; 2. pasti, zgrmeti | ESSJ, Plet. ≠ beračenje; 3. v zvezi itì: ku γú:la u╧Drà:wo > grinta || γrí:nta -e; -e ž – krasta | gl. tudi hrasta, iti kam ali početi kaj brez premisleka skrumba guli* || γù:li -ja; -jĝ m – velika sova, uharica grintati (se)* || γrĝntá:tĝ (se) -à:m (se) nedov. guliti || γulì:tĝ γú:lĝm nedov. – gruliti: γĝlùobĝ – praskati (se) (Bavšica) γù:ljo grintelj* || γrĝntè:lj -a; -ĝ m – 1. slabo, drobno gumb gl. knof jabolko; 2. ekspr. suh, slaboten človek, še gumpa || γù:mpa -e; -e ž – 1. oteklina; 2. bula; posebej otrok: nĝfùotrite má:lo tą:γa γrĝntè:- 3. grča | 3. gl. tudi čura lja gumpast || γú:mpĝst -a -o prid. – 1. otekel; 2. grintovec* || γrí:ntuwĝc -uca; -ucĝ m – ekspr. bulast; 3. grčav slaboten, bolan otrok | Plet., PW grintavec ≠ gumpati || γù:mpĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. tepsti, gristi || γrí:stĝ γrí:zĝm nedov. – ekspr. jesti: ˈkej tolči: so γa γù:mpĝlĝ žiė spìek γrí:zĝš gumpniti (se)* || γú:mpĝntĝ (se) -pnĝm (se) dov. griva || γrí:wa -e; -e ž – 1. hrib; 2. strmina – ekspr. udariti (se) | KKJ, TSVK grivati se* || γrì:wĝtĝ se -ĝm se nedov. – gumpovec* || γú:mpuwĝc -uca; -ucĝ m – grčavo obžalovati: sĝm se cìėlo žibljè:nje γrì:wu | poleno ali deblo Plet. ≠; TSVK guna || γú:na -e; -e ž – vrt ali sadovnjak v grnjati* || γārnjá:tĝ -à:m nedov. – renčati bližini hiše, navadno v naselju 46 Bovski_No2_finale.indd 46 10.4.2007 12:42:21 gvišno gura || γú:ra -e; -e ž – 1. slabš. kljuse; 2. suha zĝtĝ kó:stĝn / γú:zĝtĝ se pu rì:tĝ; 2. sankati se krava; 3. ekspr. veliko dekle : je žìe (ku na) γú:- (Bavšica) 3. ekspr. težko živeti, preživljati se: ra > zelo velika je že je tĝškù:, pa nekà:ko le γú:zĝmo gus* || ˈγus γú:sa m ed. – krhka siva zlitina, guzirati* || γuzìėrĝtĝ -ĝm nedov. – krošnjariti podobna železu, npr. za lonce, za rešetko pod gvaltek* || γwá:ųtĝk v povedkovi rabi – izraža, da kuriščem v štedilniku je kdo telesno ali duševno dovolj močen za gusen* || γusìėn -a -o prid. – ki je iz krhke sive izvršitev določenega dela: tą:γa žá:klja ní:- zlitine: γusìėn lò:nc, γusìėna γradè:la sĝm γwá:ųtĝk uzí:γĝntĝ / ni γwà:ųtĝk mù:lju gusniti gl. golsniti > otrokom ni kos | PW, TSVK gvaltik gušt* || γù:št -a m ed. – okus | DJ gvalten* || γwá:ųtĝn -tna -o prid. – 1. ukazovalen guta* || γù:ta -e; -e ž – 1. drvarnica (Bavšica); 2. domišljav | TSVK; gl. tudi ogvalten, sprhaven 2. lopa, baraka gvaltnež* || γwà:ųtnĝš -ža; -žĝ m – slabš. gutar* || γú:tār -ja; -jĝ m – slabš. človek, ki domišljavec rad hodi od hiše do hiše (zlasti zaradi gvant || γˈwent γwá:nta; γwá:ntĝ m – moška klepetanja) obleka gutarica* || γù:tārca -e; -e ž – slabš. ženska, gvantanje* || γwà:ntĝnje -a s ed. – perilo, ki rada hodi od hiše do hiše (zlasti zaradi obleka: ubìĝstĝ γwà:ntĝnje | KKJ klepetanja) gvišen || γvì:šĝn tudi γbì:šĝn -šna -o prid. – guzati || γú:zĝtĝ -ĝm nedov. – 1. vleči, premikati zanesljiv, gotov kaj tako, da se stalno dotika podlage: γú:- gvišno || γvì:šno prisl. – gotovo 47 Bovski_No2_finale.indd 47 10.4.2007 12:42:21 hajfik* H hajfik* || hà:jfik v povedkovi rabi – sposoben hrapav gl. gobrnjat hakeljc || hà:kĝljc -a; -ĝ m – bistvo pri kaki hrapelj || hrá:pĝlj -na; -nĝ m – izpljunek pri stvari: ni vìėdu, ki je hà:kĝljc hrkanju halja gl. flajda, traveršon hrapniti* || hrá:pĝntĝ hrà:pnĝm dov. – hrkniti, halo || halò: neskl. m ed. – zmeda, splošno spraviti sluz iz nosu ali grla in izpljuniti razburjenje: je nārdí:la cìėų halò: hrast gl. želod harmonika gl. rimonika hrasta | hrá:sta -e; -e ž – krasta | gl. tudi grinta, hebati (se) || hĝbá:tĝ (se) há:bĝm (se) nedov. – skrumba ekspr. tepsti (se): ne se hĝbà:tĝ hrbet gl. pukelj hebniti || hĝbnì:tĝ há:bnĝm dov. – 1. ekspr. hrepniti* || hrìėpĝntĝ -pnĝm dov. – 1. ekspr. udariti; 2. pahniti, potisniti, poriniti, suniti: razbiti: sĝm hrìėpnu γˈleš; 2. ekspr. ubiti: γa je há:bnu pˈreč > odrinil ga je hriĕpĝntĝ kú:ro; 3. ekspr. udariti po glavi | hiba || hí:ba -e; -e ž – visoko, debelo, močno Plet. ≠ drevo: ˈkaj hì:p t╧ je dà:ų zĝ pusìėkĝtĝ hrmustanec* || hārmustà:nc -a m ed. – hrustan- hinavski gl. podfuljen čno ogrodje grla: te prí:mĝm zĝ hārmu- hiter gl. flink stà:nc > izraža grožnjo | ESSJ hrmestavec hlače gl. brgeše, gače, grbeše, hvače hromljati* || hrumljá:tĝ -à:m nedov. – šepati hlačne nogavice gl. gete hrošč || hrò:šč -a; -ĝ m – nav. ed. koloradski hrošč: hlačnica gl. nogavnica lìėtĝs je pù:hno hró:šča ta pu čùompuljĝ hlapec || hlà:pc -a; -ĝ m – 1. najet delavec na hrup gl. ramovš kmetiji; 2. lestvi podobna pregrada v jaslih hrupiti se || hrú:ptĝ se -ĝm se nedov. – slabš. hlepnjen* || hlìėpnjĝn -a -o prid. – 1. razbit; hvaliti se, postavljati se | PW hrpiti se; gl. tudi 2. ekspr. čudaški, neumen, prismojen, perovlati se, štrejkati se prismuknjen: je má:lo hlìėpnjĝn hrustanec gl. mrska kost hlevarica || hlìėwārca -e; -e ž – krava ali koza, hud || hù:t -da hĝdù: prid. – 1. močnega okusa, ki stalno živi v hlevu pikanten: ta hù:da skú:ta; 2. ekspr. dober, hlod gl. štok, trkelj uspešen: je hù:d zĝ hudí:tĝ, mo ubè:n nĝ hoditi || hudì:tĝ hùodĝm nedov. – 1. ekspr. v zvezi tìėγne hudì:tĝ ˈsem an ˈta > biti čudaški, zmeden / v hudinja || hĝdì:nja -e; -e ž – 1. neurje, huda ura; zvezi hudì:tĝ u╧ră:jŋk > biti razburjen, živčen; 2. zelo slabo vreme | Plet. hudina 2. biti v ljubezenskem odnosu: hùotta žiė hudir || hudìėr -ja; -jĝ m – hudič: kletv. trì:stùo dbìė líėtĝ, a se nĝ buosta uγrĝmpà:la hudìėrju | gl. tudi antedoj, hudoba, ta slabi, zlodi, hojladri* || hojladrì: -ja; -jĝ m – ekspr. radoživ, zlomek nepremišljen, površen človek: tą:γa hojladrì:- hudoba || hĝdó:ba -e; -e ž – 1. hudič; 2. hudobija: ja žiė nĝ buom pušlú:šu sà:ma hĝdó:ba γa je | 1. gl. tudi antedoj, hudir, hojladri* || hojladrì: v povedkovi rabi – 1. radoživ: parkelj, ta slabi, zlodi, zlomek so bli hojladrì: ųˈso nùojč; 2. nepremišljen; 3. hvače || hwá:če hwà:č ž mn. – hlače (Soča) | gl. površen, nepripravljen tudi brgeše, grbeše hoteti gl. teti hvaliti se gl. hrupiti se, perovlati se, štrejkati hram || hrà:m -a; -ĝ m – pastirska koča se hrame* || hrá:me hrà:m ž mn. – podstrešje (Čezsoča) | gl. tudi vrh 48 Bovski_No2_finale.indd 48 10.4.2007 12:42:22 iztrebek I iberovk* || ibārò:ųk -a; -ĝ m – suknjič iti || itì: tudi jĝtì: γrìėm; vel. bìėžĝ, bžì:wa, bžì:ta, ibrčen* || ì:bārčĝn -čna -o prid. – 1. odvečen; 2. bžì:mo, bžì:te, tudi žbì:mo, žbì:te dov. in nedov. nepotreben – iti: muòrĝm itì: / bìėš, bìėš, saj╧t nubè:n ica || ì:ca -e ž ed. – vročina nĝ vĝrjà:me! / itì: pu lù:ftĝ > poskočiti od igla || ją:γla jĝγlìė; jĝγlìe ž – igla razburjenja, vznemiriti, razburiti se / A: ku igo || jĝγù: -à:; -ì: m – jarem za eno žival γrìė? B: s klá:nca╧u╧brìėh! > slabo / ití: γó:- ihta gl. fota, krlja re > zrediti se / itì: ˈdoų > shujšati imenovati se gl. klicati se iverka gl. špergolc imeti || mìėtĝ mà:m; nikalno ní:mĝm tudi ivje, ivnat gl. inč, inčov nìėmĝm nedov. – imeti: ˈvĝč╧k mà:, bùolj izbirčen gl. mevtek, žmahten zjà: / ˈmĝnj╧k mà:, prè:j dà: / te mà: ˈret izbirčnež gl. masovec ku kó:za nùoš / mà:m ųse pu╧lù:ftĝ > vse izginiti gl. ščediti se razmetano, nepospravljeno / nì:ma ųsĝh izgovor gl. uržoh kà:rt > je prismuknjen izmučen gl. zguran in || an vez. – in | gl. tudi še izpriditi se gl. zbersati se inč* || ì:nč -a m ed. – ivje izpuhteti gl. skaditi se inčov* || ì:nču -uwa -o prid. – ivnat izpuščaj gl. brufol intrig* || jĝntrì:h -γa; -γĝ m – prepir | gl. tudi iztrebek gl. drek, kloca, kudelc, kungelc, barufa, zarod merda iskati gl. gledati 49 Bovski_No2_finale.indd 49 10.4.2007 12:42:22 ja J ja || jà: člen. – 1. da; 2. izraža nestrpnost: jà: γè:- jamrn || jà:mārĝn -rna -o prid. – ekspr. klavrn, nji žiė; 3. izraža začudenje: jà: ˈkem pa tì: slab: jà:mārna lìėtna jabko | já:pko -a; -a s – jabolko: jà:pka svìėdγa jarčica* || jà:rčica -e; -e ž – ekspr. mlado dekle Iwá:na so fì:na zĝ jé:stĝ > zgodnja rdeče- jare || já:re já:rĝ; jà:rta s – jagnje: mà:mo štìėr rumena jabolka jà:rta | gl. tudi maljica jablan || já:blĝn -e; -e ž – jablana: zbá:sĝtĝ se jasa gl. frata γor nĝ já:blĝn jasli gl. okolnice jaček* || já:čĝk -čka; -čkĝ m – 1. naravna jaslice || jà:sĝlce -- ž mn. – jaslice za božične vdolbina v apnenčasti ali peščeni steni: praznike pusprà:b rà:γlje tu já:čĝk; 2. jarek, jašek jastro* || jà:stro -a; -ĝ m – jastreb (Soča) jadikovati gl. flohtati, jovdati, klagovati jaščarica || já:ščārca tudi já:hčārca -e; -e ž jadrno* || jà:dārno -a s ed. – preprosta dvižna – cesarski koren, zdravilna rastlina, katere vrata, pokrov nad svinjskim koritom | Plet. korenina je ščitila tudi pred uroki: ˈmam já:h- jadrna. Svinjsko korito je bilo postavljeno tako, da je čārco uˈkoų krá:γna | Plet. jaščerica tri četrt njegove širine segalo v notranjost svinjaka, jašek gl. jaček, mina četrtina pa na zunanjo stran, od koder so vlivali javkati gl. kvamati hrano. Zunanji del je pokrival pokrov (jadrno), ki je jaz gl. jest onemogočal dostop kokošim ter preprečeval brizganje, ječati || jĝčá:tĝ jé:čĝm nedov. – ekspr. tarnati medtem ko so prašiči jedli. Pokrov so med vlivanjem jedel* || jé:du -dla; -dlĝ m – jelka (Na Skali) | hrane v korito dvignili in pripeli ob zid z žico ali gl. tudi jedla usnjenimi trakovi. jedla* || jé:dla -e; -e ž – jelka | Plet., SSKJ jela; gl. jaga || já:γa -e ž ed. – lov tudi jedel jagati* || já:γĝtĝ -ĝm nedov. – loviti divjad, biti jedrce gl. bura na lovu jegu gl. igo jager || já:γār -ja; -jĝ m – lovec jeli || jă:lĝ jă:lte člen. – kajne: jă:lte, dĝ je rìės / jagnje gl. jare sta bla tuj vidwà: zrà:wĝn, jă:lta jagoda gl. palčnik, štrkavnica jelka gl. jedel, jedla jahčar || já:hčār -ja; -jĝ m – podstrešni prostor jelševje gl. olšje (tik pod slemenom) za spanje ali za shrambo: jemati || jĝmá:tĝ jé:mljĝm nedov. – jemati: jĝ- je nìėsu klubá:se γor u já:hčār | Plet. jaščar má:t à:slo > zagovarjati vnetje / jĝmá:t jahčarica gl. jaščarica γó:re > rediti se / jĝmá:t ˈdoų > hujšati / jĝmá:t jajca || já:jca jà:jc s mn. – moda: zmìėrĝm tĝ╧zà:- kò:nc > umirati, veneti, počasi se kvariti dnjĝ ku pá:sja já:jca jenke* || jĝŋkìė jĝŋkìė ž mn. – nečkam podobna jajce || jé:jce já:jca; já:jca s – jajce: ucă:rto priprava iz ukrivljene pločevine, dolge 60 – jé:jce 70 cm, s premerom okoli 30 cm, z lesenima jalovec || já:luwĝc -uca; -ucĝ m – jalov samec stranicama z ročajema, npr. za odstranjevanje jalovka || já:luka -e; -e ž – jalova samica krtin: utrò:c se plì:zĝjo z╧ jĝŋká:mĝ / nĝbà:si jama || já:ma -e; -e ž – 1. jama; 2. luknja: já:ma ˈbob tu jĝŋkìė tu cìėstĝ / já:ma skùos strìėho | gl. tudi boklja jerebika gl. prtepika jamica || já:mca -e; -e ž – luknjica: já:mce tu jerprge* || jé:rpārγe jè:rpārh ž mn. – brezplačno bù:njĝh prenočišče (za miloščino) | ESSJ jeperga jamrati || jà:mrĝtĝ -ĝm nedov. – tarnati jeruš || jé:ruš -a m ed. – žganje 50 Bovski_No2_finale.indd 50 10.4.2007 12:42:22 južinati jesenica || jĝsĝní:ca -e; -e ž – sinica jovdati* || jò:ųdĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. tarnati, jesik || jé:sĝk -ska m ed. – kis jadikovati (Čezsoča) | KKJ jest || ˈjest mé:ne zaim. – jaz jovšati* || jò:ųšĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. tarnati jesti || ją:stĝ ją:m nedov. – v nedoločniku hrana: jožefič* || jùožĝfĝč -fča; -fčĝ m – pomladanski kjă:r je ją:stĝ, zrà:wĝn sìėstĝ, kjă:r je dìėlo, veliki zvonček γlè:j pa dbìėlo jožli || jò:žlĝ -žĝlna; -žĝlnĝ m – krastača ješč gl. sneden (Čezsoča) ješprenj || jĝšprè:nj -a m ed. – ričet jud || ˈjot jú:da; jú:dĝ m – 1. brezbožnik; 2. Jud jetika gl. šica juferinč* || jufārì:nč neskl. prid. – ki ni jezen, jezno gl. jezov, jezovo popolnoma oblečen: nĝ ˈhod ukòų jufārì:nč > jeziti se gl. uganjati, zganjati ne hodi okoli napol nag jezov* || jé:zu -uwa -o prid. – jezen | Plet. jezav jug || ˈjoh jù:γa m ed. – veter, ki piha z juga jezovo* || jé:zuwo prisl. – jezno junfrova || jú:nfruwa -e; -e ž – devica jokati gl. brečati, tuliti junica || jĝní:ca -e; -e ž – mlada krava, telica jopa || juópa -e; -e ž – 1. suknjič; 2. jopa južina || jú:žna -e; -e ž – malica | gl. tudi jota || jó:ta -e ž ed. – jed iz zelja, krompirja in poprednica fižola | gl. tudi brvada južinati || jú:žnĝtĝ -ĝm nedov. – malicati 51 Bovski_No2_finale.indd 51 10.4.2007 12:42:23 k nogam* K k nogam* || h╧nó:γĝm frazem – peš: učá:sĝh smo kaljati || kĝljá:tĝ -à:m nedov. – packati hudì:l h╧nó:γĝm tu╧Bă:c | KKJ iti, PW hoditi kalomba* || kĝlùomba -e; -e ž – 1. ekspr. neroda; kabi* || ká:bi člen. – seveda, kajpak 2. debela ženska; 3. ekspr. kdor okorno, kabiš* || kabì:š tudi kajbì:š prisl. – toliko | gl. tudi sključeno, težko hodi (Bavšica) kale, tkaj, tkajbiš, tkajle kamba || kà:mba -e; -e ž – 1. zanka, npr. pri kad || kà:t kĝdù: m ed. – dim pletenju; 2. lesena ovratnica za živino (ovce, kadar || kār tudi dār vez. – ko, kadar: dār prí:dĝš koze, krave), na katero se obesi zvonec | Plet., tì:, je zmìėri fà:jn | gl. tudi ko SSKJ ≠; iz dolgega nagnojevega polena so nacepili kadilnica || kĝdì:wĝnca -e; -e ž – prekajevalnica, podolgovato desko, jo grobo izrezljali, ukrivili s prostor za prekajevanje mesa kuhanjem v vodi ter nato dokončno oblikovali (na kadilo gl. virh vrhu so izrezljali luknjico za lesen zatič, vrezali hišno kaditi gl. ravfati znamenje ...) kaditi se gl. čevrnati kambač || kĝmbà:č -a; -ĝ m – lesena, iz deščic kahla | kà:hla -e; -e ž – 1. nočna posoda; 2. narejena posoda za molžo z lesenim ali keramična ploščica, pečnica | 1. gl. tudi nohčer kovinskim obodom ter enim ali dvema kaj* || ˈkaj prisl. – koliko, vprašuje po številu ali ročajema z luknjo količini: A: ˈkaj mà:š lìėt? B: pú:hno klìėt! kamčič || kà:nčĝč -čča; -ččĝ m – kamenček kajba gl. kajpa kamčičanje* || kà:nččĝnje -a s ed. – kamenčkanje, kajbiš gl. kabiš otroška igra s kamenčki kajha || ká:jha -e; -e ž – zapor, ječa | gl. tudi kamčkati* || kà:nčkĝtĝ -ĝm nedov. – kamen-paražon čkati, igrati igro s kamenčki kajk* || ˈkajk vez. – kolikor kamen || kĝmìėn -a -o prid. – kamnit, iz kamna kajpa* || kà:jpa tudi kà:jba -e; -e ž – ptičja kamen gl. peračar, škalja, šklefa, šplevta kletka kamenčkanje gl. kamčičanje kajšen || ká:jšĝn -šna -o prid. – kakšen kamp || kà:mp -a; -ĝ m – način, vrsta: nà:ša kajto* || kejtù: prisl. – otr. zakaj: kejtù: nĝ mà:t znà: skú:hĝtĝ čùompe nĝ trì: kà:mpe ubò:ųγš? > zakaj ne ubogaš – pārríėzĝne, ustă:rγĝne an cĝlìė z╧ulù:pĝm kajzvem* || kè:jzĉìėm sklop – ne vem, kaj pa jaz kamra || kà:mra -e; -e ž – soba, spalnica vem : kè:jzĉìėm ˈkem so šlă: kanal gl. roja kako || ˈku prisl. – kako: ˈku je ˈkej kančič || kà:nčč -a; -ĝ m – drobec, mrvica, kakor gl. koj kanček kakšen gl. kajšen kančič || kà:nčč prisl. – malo, izraža zelo majhno kal gl. čima količino kale* || kalìė prisl. – toliko | gl. tudi kabiš, tkaj, kančič, kančičanje, kančkati gl. kamčič, tkajbiš, tkajle kamčičanje, kamčkati kalin gl. gimpel kandela* || kĝndìėla -e; -e ž – sveča kalince kalonce* || kĝlì:nce kĝlò:nce prisl. kanela || kĝnìėla -e ž ed. – cimet – štuporamo, nesti koga na ramenih, plečih kangla || kà:ŋγla -e; -e ž – valjasta aluminijasta | Plet. kalināc kalonāc ali emajlirana posoda z gibljivim ročajem za kalja || ká:lja -e ž ed. – 1. jed iz moke, mleka, prenašanje mleka, vode masla in cimeta (vrsta močnika); 2. jed iz kanjec || kà:njc -a; -ĝ m – vejnik, širok kratek ovčje skute in mleka (priloga k polenti) 52 Bovski_No2_finale.indd 52 10.4.2007 12:42:23 kiltati* srp za sekanje vej, dračja: mà: nùos ku mera, 640 m2: ma ă:rt ku╧n kĝznìėŋk > je kà:njc zelo debel | Plet. žitna (prostorninska) mera kanjotira* || kanjotìėra -e; -e ž – spodnja majica kaznovati gl. štrafati brez rokavov kda || kdà: prisl. – kdaj kankrt* || ká:ŋkārt -a; -ĝ m – tečaj pri vratih | kdo gl. kater gl. tudi pant kdove gl. dove kantrli* || ká:ntārlĝ -a; -ĝ m – nekdaj omarica kebelj | ké:bu -blja; -bljĝ m – večja lesena v zidu, v katero so spravljali molitvenike, posoda za repo, zelje, meso krstne sveče, blagoslovljeno vodo, zdravila keber || kìėbār -bra; -brĝ m – majski hrošč ... kedin* || kĝdì:n -a; -ĝ m – umivalnik, umivalna kap gl. božji žlak, žlak skleda | gl. tudi lavandin kapa gl. cipelgavba, felja kedreja* || kĝdré:ja -e; -e ž – stol: b╧ˈret siĕdu kapac* || kĝpà:c tudi kumpà:c v povedkovi rabi kar nĝ dvìėh kĝdrè:jĝh | KKJ kodreja; gl. tudi – zmožen, sposoben: ní:sĝm kĝpà:c tą:γa kendreja nārdì:tĝ | IT kedrjola* || kĝdārjùola -e; -e ž – samokolnica kapelica gl. znamlje kejnar* || ké:jnār -ja; -jĝ m – natakar kapelj gl. menjek kejnarica* || ké:jnārca -e; -e ž – natakarica kapljica || ká:pĝlca -e; -e ž – 1. kapljica; 2. kejnati * || ké:jnĝtĝ -ĝm nedov. – streči, opravljati šmarnica, rastlina delo natakarja kapniti gl. cepniti kejskele* || ké:jskelè: sklop – kaj neki le: A: kej kapus || kà:ps -a m ed. – zelje: nuγìė ku zĝ dìėlĝš? B: ké:jskelè:! kà:ps pĝštá:tĝ kelati* || kĝlá:tĝ -à:m nedov. – prenehati, kapušče || kà:pšče -a s ed. – manjša njiva, ponehati, nehati zelnik kelj || kè:lj -a; -ĝ m – 1. utež pri uri (Srpenica); 2. karoca* || kārò:ca -e; -e ž – 1. kočija; 2. otroški veliko leseno kladivo iz trde grče (Čezsoča) voziček kembelč || ké:mbĝlč -a; -ĝ m – manjša lesena karočica* || kārò:čca -e; -e ž – manjšalnica od posoda karoca kempleta* || kĝmplìėta -e; -e ž – naborek na kasela* || kĝsìėla -e; -e ž – pušica, vrečica, zadnji strani krila: kì:klja nĝ kĝmplìėto pritrjena na konec palice, za zbiranje denarja kendreja* || kĝndrè:ja -e; -e ž – stol | KKJ kodreja; v cerkvi gl. tudi kedreja kastriran gl. rezan kerlc || kè:rĝlc -a; -ĝ m – korenjak, odporen, kastrirati gl. rezati, strojiti trdoživ človek kastrovla* || kĝstró:ųla -e; -e ž – velika ponev, ketna* || kiĕtna -e; -e ž – veriga | KKJ; Plet. večji lonec | Plet. kastrola ketina kašljati gl. grumpati ketnača* || kĝtná:ča -e; -e ž – veriga za kotel kašta || kà:šta -e; -e ž – 1. pred napeljavo vodovoda nad ognjiščem zidano korito za napajanje živine, za oskrbo ketnar* || kìėtnār -ja; -jĝ m – modras gospodinjstev; 2. javna pipa z vodo; 3. ketnica* || kiĕtĝnca -e; -e ž – verižica, nakit: kamnit zid v bregu zlá:ta kiĕtĝnca | Plet. ketinica kater || kìėr -a -o zaim. – kdo kibicirati || kibicìėrĝtĝ -ĝm nedov. – s posmeh- kateri || kìėrĝ -a -o zaim. – kateri ljivim govorjenjem izzivati kava gl. črnec, kofe, ploprna kidati || kí:dĝtĝ -ĝm nedov. – odstranjevati sneg, kavalet* || kĝbĝlè:t -a; -ĝ m – zidarski oder iz gnoj dveh podstavnih elementov in deske | SSKJ ≠ kiklja* || kì:klja -e; -e ž – žensko krilo | KKJ; kavelj gl. gak, knejbel Plet. kikla kavna usedlina gl. fundač, sut, zoc kila gl. pruh kavža* || kà:ųža -e ž ed. – krivda kilec* || kì:lc -a; -ĝ m – rezilo sekire kavža* || kà:ųža v povedkovi rabi – kriv, Kilec* || Kì:lc -a; -ĝ m – šalj. Čezsočan, odgovoren: ˈjest ní:sĝm kà:ųža | KKJ prebivalec Čezsoče kazen gl. žlak kiltati* || kì:ltĝtĝ -ĝm nedov. – veljati: pukà:š, kaznenik || kĝznìėŋk -a; -ĝ m – ploščinska kaj kì:ltĝš | gl. tudi giltati 53 Bovski_No2_finale.indd 53 10.4.2007 12:42:23 kimrati (se)* kimrati (se)* || kí:mrĝtĝ (se) -ĝm se nedov. – 1. klen* || klìėn -a; -ĝ m – klešče za puljenje zob brigati se; 2. skrbeti (Na Skali) kinčerli* || kí:nčārlĝ -a; -lijĝ m – žepni nož, klepalo || klĝpá:lo -a; -a s – orodje za klepanje pipec (Bavšica) | gl. tudi činkerli kose, babica in kladivo kinkli* || kí:ŋklĝ -kĝlna; -kĝlnĝ m – 1. ekspr. klepetati, klepetulja gl. pledrati, pledra kdor nenadzorovano kima; 2. zaspanec kleščar || klìėščār -ja; -jĝ m – 1. rogač; 2. ekspr. kirtoh* || kiĕrtoh -a; -ĝ m – darilo skop človek kis gl. jesik kleščarica || klìėščārca -e; -e ž – strigalica kisel || kí:su kí:sĝla kí:sĝlo prid. – kisel: kí:su klešče gl. klen, klumpe, pince ku ųrì:sk kleštrati || klĝštrá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. bloditi, kisla repa gl. bržada, žrbada hoditi brez cilja (Bavšica) kišta || kì:šta -e; -e ž – zaboj: kì:šta zĝ dró:wa, kletka gl. kajpa zĝ čùompe klicati se || klí:cĝtĝ se klì:čĝm se nedov. – kivelj* || kí:vĝlj -vlja; -vljĝ m – okrogel, čebru imenovati se: ku se klí:čĝš podoben lesen zaboj brez pokrova (Bavšica) klikel* || klí:kĝl -na; -nĝ m – ščipalka za kizura* || kizú:ra -e; -e ž – zadrga | gl. tudi obešanje perila | gl. tudi čepin, precepec drzalica klin gl. kilec kje || kjă: tudi kì: tudi kè: prisl. – kje klinec || klì:nc -a; -ĝ m – 1. ekspr. penis: tu je ĝn kladivo | klá:dwo -a; -a s – kladivo | gl. tudi klì:nc urìėdno > nič; 2. kletv. klì:nc, pa je šlò: maca, kelj, lopuča ųse u malò:ro / klì:nc te γlìėda klafutniti* || klĝfú:tĝntĝ -fù:tnĝm dov. – ekspr. klinkniti* || klí:ŋkĝntĝ klì:ŋknĝm dov. – biti pasti, telebniti nekoliko podoben komu/čemu: klì:ŋkne nĝ klagovati || klĝγwá:tĝ -ù:jĝm nedov. – ekspr. tĝ╧stà:rγa / tĝ mà:l klì:ŋkne má:lo nĝ strí:ca jadikovati kljoča* || kljùo:ča -e; -e ž – 1. koklja; 2. stara klajarica || klà:jārca -e; -e ž – rjuha iz vrečevine kokoš, ki ne nese več | Plet. kloča, kloka za prenašanje sena kljubati || kljù:bĝtĝ -ĝm nedov. – 1. nagajati: nĝ klalnik || klà:wĝŋk -a; -ĝ m – 1. kočnik; 2. ekspr. kljù:bi; 2. ovirati: ųré:me kljù:ba zob klobčič gl. klobec klamovdrati* || klĝmò:ųdrĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. klobec || kˈloųc kló:ųca; kló:ųcĝ m – 1. klobčič; ropotati, povzročati hrup | Plet. klamodrati 2. ekspr. cmok v grlu: se mo je nĝrìėdu kˈloųc klanec gl. rupa tu γă:rlĝ, ni mó:γu rè:jč ˈnĝč | Plet. »klovc« pod klanfa || klà:nfa -e; -e ž – skoba, kovinska klobāc spona za spenjanje lesenih delov | Plet., SSKJ kloca | klùoca -e; -e ž – 1. v peči posušena klamfa; gl. tudi lošna ali pečena tepka (hruška); 2. ekspr. suh, trd klanfati || klà:nfĝtĝ -ĝm nedov. – 1. spenjati; 2. iztrebek ekspr. rimati klofniti gl. fliskniti, primeljuzniti klanfica* || klà:nfca -e; -e ž – lasnica kloftrati* || kluftrá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. klasti || klá:stĝ klá:dĝm nedov. – polagati, dajati, kolovratiti, potepati se nalagati: nĝ klà:t tè:jzγa talìė kloh* || klùoh prisl. – malo, slabo mero: m╧ je klati1 || klá:tĝ kùoljĝm nedov. – 1. gristi: tiė dá:la klùoh pă:s kùolje / γa je pă:s ukˈloų; 2. ščipati: ti klošprnati* || klušpārná:tĝ -à:m nedov. – ekspr. kumà:rnĝ kùoljĝjo ku hudì:č okorno hoditi (Bavšica) klati2 gl. dreti klovec gl. klobec klavrn gl. jamrn klovfar* || klò:ųfār -ja; -jĝ m – iztepač, priprava kle gl. tule za iztepanje klecniti || kliĕcĝntĝ klìėcnĝm dov. – 1. klovfati* || klò:ųfĝtĝ -ĝm nedov. – iztepati, npr. poklekniti; 2. klecniti, nehote upogniti nogo preprogo | SSKJ klofati v kolenu: m╧ je klìėcĝlna nó:γa; 3. popustiti: klump* || klù:mp -a m ed. – 1. navlaka, šara; 2. kĝdrè:ja je klìėcĝlna slab, malovreden izdelek: ˈkej s ukú:pu zĝ╧n kleja* || klé:ja -e; -e ž – skrinja za shranjevanje klù:mp | 1. gl. tudi krafelj, škalonja koruze (Bavšica) | gl. tudi banka klumpati* || klù:mpĝtĝ -ĝm nedov. – plunkati, tresti tekočino v steklenici 54 Bovski_No2_finale.indd 54 10.4.2007 12:42:24 komovd klumpe* || klù:mpe -- ž mn. – železne klešče za kokoc gl. kokotec skopljenje ovnov kokoš gl. cvergelj, kura, pula, pulica kmalu || hmà:lĝ prisl. – kmalu kokotec || kukùoc kukuóca; kukuócĝ m – oreh kmisati se || kmì:sĝtĝ se -ĝm se nedov. – (sad) pripravljati se na jok kolajcati* || kulá:jcĝtĝ -ĝm nedov. – kotaliti, knejbel* || kné:jbĝl -na; -nĝ m – lesen kavelj na trkljati vrvi pri rjuhi za seno kolajčast* || kulá:jčĝst tudi kurlà:jčĝst -a -o prid. knof* || knò:f -a; -ĝ m – 1. vozel; 2. gumb – okrogel knuta* || knú:ta -e; -e ž – zanka, s katero se kolajec* || kulà:jc -a; -ĝ m – 1. obroč; 2. krog; zapne podolgovat lesen gumb na suknjiču 3. kolut ko1 || k vez. – ko, kadar: k╧ prí:dĝš tì:, je zmìėri kolcati (se) gl. ckati se fà:jn | gl. tudi kadar koledar gl. kolender ko2 || ku tudi kuj, koj in ko vez. – kot : sí:tĝn ku kolenčnik || kulìėnčĝŋk -a; -ĝ m – 1. pripon, lú:ža vrv, ki se da ovnom ali kozam okoli sprednjih kobacati se || kubá:cĝtĝ se -ĝm se nedov. – 1. nog, da se žival ne more hitro premikati, hoditi po vseh štirih (za človeka); 2. ekspr. skakati; 2. pri statvah prečna palica pod plezati, lesti navzgor prsnim vratilom (Plet.) kobara* || kubá:ra -e; -e ž – 1. rogovila; 2. več kolender* || kuliĕndār -ja; -jĝ m – koledar tesno skupaj rastočih lešnikov (Plet.) | 1. gl. kolerjati* || kulārjá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. tudi cvizla kolovratiti kobi* || kú:bi sklop – 1. kako neki: kú:bi s╧tu kolet || kulè:t kuliĕta; kuliĕtĝ m – svinjak: kaj nĝrìėdu; 2. menda, seveda, vsekakor, izraža pārsìėt je tu kulìėtĝ | gl. tudi kotec samoumevnost, soglasje, pritrjevanje: A: a╧s koliko gl. kaj kunčò:ų? B: kú:bi. kolikor gl. kajk kobjarta* || kubjà:rta -e; -e ž – posteljno kolir || kulìėr -ja; -jĝ m – ovratnik pregrinjalo kolk gl. golj koca* || kùoca -e; -e ž – 1. prašič; 2. otr. kolkica kaj || kù:lkica ˈkej frazem – kolikor umazanček: ˈja, saj╧s ˈwĝs ukĝljà:n, tì: toliko: čĝ╧s kù:lkica ˈkej puštè:n, bùoš kùoca, tì: puvìėdu pu prĝví:cĝ kocli* || kuóclĝ -cĝlna; -cĝlnĝ m – ekspr. kolomaz gl. šnirba prašiček kolomon || kĝlĝmùon -a; -ĝ m – kolomonov kočič || kùočĝč -a; -ĝ m – 1. prašiček; 2. otr. žegen, črne bukve umazanček kolovrat || kĝlò:ųrāt -a; -ĝ m – leseno vratilo, kočija gl. karoca kljuka ob ognjišču, na kateri visi kotel kočnik gl. klalnik koltrina* || kultrì:na -e; -e ž – zavesa | gl. tudi koder gl. frlec firgonk kofce* || kó:fce -a s ed. – kavica: γrìėwa nĝ komaj || kù:mi prisl. – komaj kó:fce komar || kumà:r -na; -nĝ m – komar kofe || kó:fe -ĝ s ed. – kava: kó:fĝ pú:ro usá:ko komašelj* || kumá:šĝlj -na -nĝ m – gamaša ù:ro | gl. tudi črnec kombine || kombinè: neskl. m ed. – kombineža kofetjera* || kofetjè:ra -e; -e ž – tridelna (Bavšica) | gl. tudi srajca, rafka, raska, šluk priprava za kuhanje ekspresne kave | gl. tudi kombinezon gl. tuta pula kombineža gl. kombine, srajca, rafka, raska, kofnant* || kufnà:nt -a; -ĝ m – mejaš šluk kofnati* || kufnà:tĝ -à:m nedov. – mejiti komeranča* || kumārà:nča -e; -e ž – pomaran- koguma* || kó:γuma -e; -e ž – vrč za kavo ča kojnčarica* || kò:jnčārca -e ž ed. – regrat (Žaga) komina* || kùomna -e ž ed. – kumina | gl. tudi modec, poljska solata, žentivnica komod gl. komovd kojnica* || kùojnca -e; -e ž – kolca, priprava z komovd || kĝmò:ųt neskl. prid. – udoben: kĝmò:ųt dvema kolesoma, na katero se pripne plug kĝdré:ja | SSKJ komod pri oranju | kolesi sta različnih velikosti: večje gre po komovd || kĝmò:ųt prisl. – 1. zlahka; 2. udobno: brazdi, manjše pa po grebenu nĝ ˈtej kĝdrè:jĝ se kĝmò:ųt sìėdi | SSKJ komod 55 Bovski_No2_finale.indd 55 10.4.2007 12:42:24 kompanija kompanija || kompanì:ja -e ž ed. – po prvi svetovni je v skladu z določenimi merili (Bavšica): on vojni skupina lastnikov planine (delničarjev) je kurà:kt čló:bĝk kompanirati* || kumpĝnìėrĝtĝ -ĝm nedov. – korakt* || kurà:kt prisl. – 1. gotovo; 2. v skladu spremljati koga, delati družbo komu z določenimi merili: nĝrìėdi ųˈse kurà:kt kompas gl. busola koralda gl. grola kompava || kumpà:wa -e; -e ž – bodeča neža koraža || kurà:ža -e ž ed. – pogum (Bovec, Čezsoča) koražen* || kurá:žĝn -žna -o prid. – pogumen, komper || kùompār -ja; -jĝ m – srakoper korajžen komplit* | kumplì:t -a -o prid. – 1. končan, korba* || kùorba -e; -e ž – 1. vlačuga; 2. v pokončan; 2. ekspr. zelo utrujen, upehan: medmetni rabi, kletv.: kùorba, ˈzej pa še ˈtu | Plet., zvĝčìėr sĝm bių wĝs kumplì:t SSKJ kurba; gl. tudi potejpa kompliti* || kumplì:tĝ kó:mplĝm dov. – končati, korec || ˈkorc kò:rca; kò:rcĝ m – 1. strešna opeka; dokončati | IT, KKJ 2. večja bakrena, navadno oglata zajemalka komunja* || kĝmú:nja -e ž ed. – gozdovi ali za vodo travniki v skupni lasti korenčast* || kuriĕnčĝst tudi kurlìėnčĝst -a končati gl. kompliti -o prid. – krivonog, ki ima noge na o: mà: končeš* || kunˈčĝš sklop – češ da, uvaja krá:tko kì:kljo šiė ká:že kurìėnčĝste nuγìė subjektivnost: se je nĝrìėdu, kunˈčĝš dĝ nĝ / kurlìėnčĝsta, dĝ╧b jĝ ló:hko pārsìė lĝtìėlo vìė mĝd nuγá:mĝ končno gl. tanti korenjak || kurĝnjà:k -a; -ĝ m – pogumen, konfet || konfè:t -a; -ĝ m – konfet, bombon močen človek: pí:pa pá:pa dìėla kurĝnjà:ka bele barve z mandljem v sredi | darilo ženina korito || kurí:to -a; -a s – podolgovata posoda in neveste svatom za krmljenje ali napajanje živine konfin || kunfì:n -a; -ĝ m – 1. mejnik, mejni korjera || kurjè:ra -e; -e ž – avtobus kamen; 2. državna meja korlajčast gl. kolajčast kongelj* || kó:ŋγĝlj -γlja; -γljĝ m – vedro korp || kùorp -a; -ĝ m – nagobčnik (Čezsoča) | gl. tudi ejmar, goljmer, štenjak korpa* || kùorpa -e; -e ž – pletena košara, cajna, koni* || kó:ni neskl. mn. sam. – čarovniški cekar: utrò:k lé:ži tu kùorpĝ / uză:m kùorpo predmeti (perje, dlake), ki jih je čarovnik zĝ pu špè:žo / kùorpa kusì:lārca > jerbas, v podtaknil žrtvi v blazino, da bi mu škodovali: katerem so nosili kosilo delavcem na polju je dubì:ų nùotre u pò:ųštrĝ tè:jste kó:ni koruza, koruzen gl. sirek, sirkov konj || ˈkonj kó:nja; kó:njĝ m – kovinsko stojalo, koruzni storž gl. čužek, panola, runja, štrucelj opora za polena na ognjišču kose* || kusìė kusìė s mn. – jed iz kuhanega konja* || kùonja -e; -e ž – ekspr. velika, robustna sesirjenega mleka | priboljšek za pastirje ženska kosec gl. senosek kontenjan* || kontĝnjà:n -a -o prid. – ekspr. sit kosir gl. rinčič kontent || kontè:nt v povedkovi rabi – zadovoljen: kositi gl. seči sĝm kontè:nt kosten* || kó:stĝn -tna; -tnĝ m – omara kontrabantar | kontrabà:ntār -ja; -jĝ m – kosteničje* || kustĝnì:čje -a s ed. – liguster, tihotapec grmovje za živo mejo | Plet. kosteničevje kopati se || kupá:tĝ se kùopljĝm se nedov. – košara gl. korpa kopati se koščeneli* || kuščĝnè:li -lja; -ljĝ m – oreh z zelo kopec || kùopc -a; -ĝ m – kupec: ste žiė dubì:l trdo lupino kùopca zĝ bà:jto? koščenjak || kuščĝnjà:k -á:ka; -á:kĝ m – koščak, kopica || kupí:ca -e; -e ž – 1. peta pri ženskem oreh s trdo lupino in piškavim ali težko čevlju; 2. čevelj z visoko peto: je pą:ršla u izluščljivim jedrom kupì:cĝh / je ubú:la kupí:ce košnja gl. seč kopriva gl. pokriva košpa || kùošpa -e; -e ž – lesena cokla, katere korača || kurá:ča -e; -e ž – mednožje: sĝm stă:r- zgornji del je spleten iz vrbovih šib: mà: ubù:- γu bārγìėše tu kurá:čĝ te kùošpe korakt* || kurà:kt neskl. prid. – 1. pravičen; 2. ki košta gl. kovšta 56 Bovski_No2_finale.indd 56 10.4.2007 12:42:25 krečati koštati || kuštá:tĝ -à:m nedov. – stati, imeti ceno: kragen* || krá:γĝn -γna; -γnĝ m – vrat kaj kuštà: ˈna štrù:ca kraj || kˈrej krá:ja; krá:jĝ m – 1. rob; 2. konec koštrun || kĝštrù:n -a; -ĝ m – 1. oven; 2. ekspr. krajec || krè:jc krà:jca; krà:jcĝ m – 1. krajec, kos neumen človek kruha, odrezan na koncu štruce ali hlebca, 2. košutje || kĝšù:tje -a s ed. – mlad gozd krajnik, deska z eno ravno in drugo izbočeno košutnik || kĝšù:tĝŋk -a m ed. – 1. rumeni ploskvijo; 3. lunin krajec: zà:dnjĝ krè:jc encijan; 2. žganje, v katerem je namočena krak* || kˈrek krĝkù:; krĝkì: m – gleženj korenika rumenega encijana (Bavšica): γá:če doų zĝ krĝkì: > dolge spodnje kot gl. ko hlače | gl. tudi člin kotaliti gl. talajcati krakavec* || kārkà:ųc -a; -ĝ m – namišljeni kotec* || kó:tĝc -tca; -tcĝ m – 1. svinjak; 2. z bolnik, hipohonder: kārkà:ųc je dārà:ųc deskami ograjen prostor za krompir v hlevu kraljiček gl. strežič ali kleti | 1. gl. tudi kolet kramp || kˈremp krá:mpa; krá:mpĝ m – 1. kotelnik* || kó:tunĝk -ŋka; -ŋkĝ m – na planini kramp; 2. ekspr. jezen človek prispevek za uporabo kotla | lastniku kotla se da krampati || krà:mpĝtĝ -ĝm nedov. – praskati: enodnevna količina sira in skute mà:čka krà:mpa | gl. tudi garati, grajspati, grentati, kotlič || kó:tlĝč kotlí:ča; kotlí:čĝ m – kotliček rušati se kovačnica gl. šmitna krampelj || krá:mpĝlj -na in -plja; -nĝ in -pljĝ kovček gl. baliža, kufer m – 1. parkelj, noga nekaterih sesalcev: tu kovelesna* || kuvĝlé:sna -e; -e ž – slaba, jĝšprè:nj mùorĝ stupì:t krá:mpĝlj ut pārsiĕta; razmajana postelja (Bavšica) 2. ekspr. noht: ustrè:s krá:mpĝljne | gl. tudi kovh* || ˈkoųh kó:ųha; kó:ųhĝ m – kuhar parkelj kovhar* || kò:ųhār -ja; -jĝ m – kuhalnik krampež || krà:mpĝš -ža; -žĝ m – vile za seno z kovšta || kò:ųšta -e ž ed. – hrana (Bavšica) | Plet., ukrivljenimi roglji | gl. tudi prajčica SSKJ košta krampovec* || krá:mpuwĝc -uca; -ucĝ m kovter || kò:ųtār -rja; -rjĝ m – debela prešita odeja – priprava za robkanje koruze (Bavšica) | gl. kozaklanf* || kó:zaklà:nf -a m ed. – otroška tudi čuženik, mrvalo, ognjilo igra, pri kateri igralci mečejo kamne v krancelj || krá:ncĝlj -na; -nĝ m – venec: né:stĝ predmet, da bi ga prevrnili | SSKJ koza klamf; krá:ncĝlj zĝ puγriĕbĝm / ji je uzìėų krá:ncĝlj igro lahko igra več igralcev, ki imajo po dva ploščata > nedolžnost kamna (gl. tudi šklefa), s katerima izza črte ciljajo v kranja* || krá:nja -e ž ed. – prisušena umazanija: nastavljen predmet, navadno pločevinko; zmaga tisti, mà: krá:njo tem zĝ ušìėsĝ ki v poljubnem številu krogov zbere največ točk krasta gl. grinta, hrasta, skrumba kozar || kuzà:r -ja; -jĝ m – kozji ali ovčji pastir krastača gl. gnjarča, jožli, žavka kozariti || kuzá:rtĝ -rĝm nedov. – pasti koze ali krašnje* || krá:šnje krà:šĝnj ž mn. – leseno ovce nosilo z naramnicami za prenašanje večjih kozlanje || kuzlà:nje -a s ed. – bruhanje: kìėr bremen na hrbtu: je niĕsu γá:msa γor nĝ buo pù:cu tù:ste kuzlà:nje / mĝ╧γrìė nĝ kuzlà:- krà:šnjĝh nje > gnusi se mi kravata gl. petljica kozlati || kuzlá:tĝ -à:m nedov. – bruhati | gl. tudi krbulja || kārbú:lja -e; -e ž – krebuljica, rastlina rigati z votlim steblom in belimi cvetovi v kobulih: kozrnje* || kozārnjìė -a s ed. – jutranja in piščà:ų wĝn╧s kārbú:lje / krá:we nĝ mà:rĝjo dnevna paša (za ovce in koze): smo γná:l nĝ kārbú:lje kozā rnjìė krčelj* || kārčè:lj -a; -ĝ m – 1. majhna njiva; 2. kožele* || kužiėlè: sklop – le kako, kako neki: krajša brazda na robu njive kužiėlè: mì:slĝš, dĝ sĝm tu nārìėdu krčnik* || kă:rčĝŋk -a; -ĝ m – 1. lesen obod za kožuh || kĝˈžoh kežú:ha; kežú:hĝ m – kožuh cedilo; 2. jarmu podobna priprava, s katero kraf || kˈref krá:fa; krá:fĝ m – bovški štrukelj se drobnici zapre glavo v jasli; 3. jarmu z nadevom iz pečenih (suhih) hrušk (tepk): podobna priprava, v katero se vpne dva ovna są:t ku pùoknjĝn kˈref (Na Skali) | 3. gl. tudi lejtrnik krafelj* || krá:fĝlj -flja m ed. – navlaka, krama, krečati || krĝčá:tĝ krìėčĝm nedov. – tarnati, šara | gl. tudi klump, škalonja tožiti, vzdihovati 57 Bovski_No2_finale.indd 57 10.4.2007 12:42:25 kredenca kredenca || kārdè:nca -e; -e ž – nizka omara z krlja* || ką:rlja -e ž ed. – 1. ihta; 2. ekspr. ihtav vitrino človek | 1. gl. tudi fota krepa || krìėpa -e; -e ž – 1. posoda: pumă: krljast* || ką:rljĝst -a -o prid. – ihtav krìėpe; 2. slabš. glava: mo nĝ γrìė nĝč tu krìėpo krncniti* || ką:rncĝntĝ -cnĝm dov. – z nožem / mà: krìėpo ku cĝdí:lo > ima slab spomin narediti majhno zarezo (Bavšica) krepačina* || kārpá:čna -e; -e ž – 1. mrhovina; kročla* || krùočla -e; -e ž – 1. držalo na 2. ekspr. lena, razvajena žival, npr. mačka; 3. koncu krivin pri saneh za seno; 2. čačka; 3. ekspr. kdor se slabo počuti nerazločno napisana črka; 4. grčava veja krepan || krĝpà:n -a -o prid. – 1. ekspr. poginul, krof gl. fancel crknjen; 2. ekspr. utrujen krog gl. kolajec krepati || krĝpá:tĝ -à:m dov. – 1. poginiti; 2. krošnja gl. kršulja slabš. umreti; 3. pokvariti se (za aparat) krošnjariti gl. guzirati kresnička gl. bolskalica krotek gl. gnamen krešta || krìėšta -e; -e ž – 1. gmota, gruda; krotica* || kruótca -e; -e ž – dereza s štirimi 2. zmrznjena kepa snega; 3. ekspr. neroden konicami človek krotica* || krutí:ca -e; -e ž – štrleč vozliček, krevljast || krìėųljĝst -a -o prid. – kriv, gobav, ki nastane pri prepletanju, sukanju dveh npr. drevo volnenih niti (Bavšica) kreželc* || krìėžĝlc -a; -ĝ m – 1. naborek, krožnik gl. talir volanček 2. maščobno tkivo, ki se drži krpelj1 || kă:rpĝlj -plja; -pljĝ m – krplja, priprava svinjskih črev | Plet. kreželjc za hojo po snegu: ubù:j kă:rplje kri || krì: kārjà: s ed. – kri: je blu ųˈse ut kārjà: krpelj2 || kārpè:lj -a; -ĝ m – kokošja uš | gl. tudi krives krsta gl. trugla kričati gl. krikati kršulja* || kāršù:lja tudi kršù:ja -e; -e ž – 1. krikati || kriká:tĝ krá:čĝm nedov. – kričati: nĝ drevesna krošnja; 2. veja: γná:tĝ žbí:no s krà:čĝ tˈku fè:jst kāršù:ljo krikovec* || krí:kuwĝc -uca; -ucĝ m – muren | krtača gl. ščet, štrigelj Plet. krikavec krukla || krù:kla -e; -e ž – palica, navadno z krišpati (se)* || krì:špĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. ukrivljenim koncem za opiranje – 1. stepati, npr. preprogo (Bavšica); 2. ekspr. krumpnati* || krumpná:tĝ -à:m nedov. – šepati tepsti; 3. ekspr. ubadati se, mučiti se: ˈjejš, kaj (Bavšica) smo se krì:špĝlĝ, dĝ smo nĝrìėdlĝ kruncelj* || krú:ncĝlj -na; -nĝ m – kratko, krivda gl. kavža grčavo, skrivenčeno poleno (Bavšica) krives* || krì:bes -a s ed. – kri: ma tu krì:besĝ > krunkelj || krú:ŋkĝlj -na; -nĝ m – 1. grčav, ima v krvi | gl. tudi kri skrivenčen del debla; 2. grčavo poleno krivolov gl. ravbšic krvavi mlečnik gl. škroblja krivonog gl. korenčast kselj* || ksè:lj -a; -ĝ m – obrtnikov pomočnik krivopetnica || kriwopìėtĝnca -e; -e ž – bajno | KKJ bitje, hudobna vila z zasukanimi stopali kšajt* || kšà:jt tudi šà:jt – v povedkovi rabi prebri- (Trenta) san, zvit: te pārpé:lje žé:jnĝγa čĝz wă:do, tˈku križ || krì:š krí:ža; krí:žĝ m – 1. črtalo, zobat preč- je kšà:jt ni tram za pripravljanje vrst pri sajenju, npr. ku gl. kako krompirja; 2. ekspr. težava, skrb: sam krì:š je kuča* || kù:ča -e; -e ž – 1. pasja uta, hišica; 2. z╧njùo 3. ekspr. desetletje: mà: žiė wé:sĝm ekspr. nožnica, del ženskega spolovila krì:žu kučica* || kù:čca -e; -e ž – ekspr. nožnica, del krjanca* || kārjà:nca -e ž ed. – olika | KKJ; ESSJ ženskega spolovila karjanca kudelc* || kù:dĝlc -a; -ĝ m – 1. iztrebek kloba- krjančen* || kārjà:nčĝn -čna -o prid. – olikan saste oblike; 2. zmer.: kù:dĝlc smārdljì:wĝ | gl. krleti* || kārliĕtĝ kă:rlĝm nedov. – 1. ekspr. štrleti; tudi kungelc 2. ekspr. dreti se kufer || kú:fār -fra; -frĝ m – kovček: pubá:sĝtĝ krliti se* || kārlì:tĝ se kă:rlĝm se nedov. – ekspr. kú:fre > oditi / te ˈmam žiė pù:hĝn kú:fār razburjati se, repenčiti se kugenlager* || kú:γĝnlà:γār -γra; -γrĝ m – ležaj 58 Bovski_No2_finale.indd 58 10.4.2007 12:42:25 kvintal kugla || kù:γla -e; -e ž – 1. krogla, del naboja; 2. kaj kù:pcu ste pusprá:blĝ; 3. velika količina: žoga: pudà:ji kù:γlo | 2. gl. tudi bala, covpra ĝn kù:pc dìĝla; 4. kar je brez reda zbrano: kuglica* || kù:γĝlca -e; -e ž – kroglica | KKJ sprá:bĝ nĝ kù:pc > spravi skupaj kuhalnica gl. kuhrnica, trnač kupilo || kpí:lo -a s ed. – nakup, kar je kupljeno: kuhalnik gl. kovhar dĝmá:ča mùoka, pu rí:tĝ pùoka, k╧ prí:de nĝ kuhar gl. kovh kpí:lo, γlìėda ă:rt mí:lo / dó:klār je dĝmá:- kuhrnica* || kù:hrinca -e; -e ž – kuhalnica: ča mùoka, ă:rt dó:bro pùoka, k╧ prí:de nĝ A: ku γrìė? B: kabì:š dĝ sĝm pukùoncĝ ku kpí:lo, je le fulí:lo kù:hrinca tu lùoncĝ > nisem ravno zdrav kuplinga* || kú:pliŋγa -e; -e ž – menjalnik kujati se gl. mužiti se, mužo držati kura || kú:ra -e; -e ž – kokoš kuk | kù:k -a; -ĝ m – lesen stebriček ob kmečki kurtlast* || kú:rtlĝst -a -o prid. – ekspr. majhen, peči, na katerega so odlagali klobuke, rožni nizek, potlačen, nepravilnih oblik, kratkih venec … nog kukavica || kú:kuca -e; -e ž – kukavica kurtli* || kú:rtlĝ -tĝlna; -tĝlnĝ m – ekspr. človek kukrli* || kù:kārlĝ -lija; -lijĝ m – 1. strešno ali žival nizke rasti in kratkih nog okno; 2. daljnogled; 3. kukalo, linica v kurtovec* || kú:rtuwĝc -uca; -ucĝ; m – ročni vhodnih vratih voziček, navadno na dveh kolesih (Bavšica): kumba || kù:mba -e; -e ž – komat γá:ruwĝc kú:rtuwĝc | gl. tudi gare, garovec kumina gl. komina kušten* || kú:štĝn -tna -o prid. – prebrisan, zvit, kumpac gl. kapac pameten: kú:štĝn ku lĝsí:ca | SSKJ kunšten kumpel* || kù:mpĝl -na; -nĝ m – prijatelj, kvamati* || kwá:mĝtĝ -ĝm nedov. – javkati, tovariš, pajdaš | gl. tudi kumpelc tarnati kumpelc* || kù:mpĝlc -a; -ĝ – m – prijatelj, kvanta || kwà:nta -e; -e ž – izmišljotina, čenča tovariš, pajdaš | gl. tudi kumpel kvantati || kwĝntá:tĝ -à:m nedov. – čenčati, kunda* || kù:nda v povedkovi rabi – ekspr. obrekovati | gl. tudi obdavati, pšaditi prebrisan: on je kù:nda kvarte || kwà:rte -- ž mn. – gradaše | gl. tudi ahlje, kungelc* || kù:ŋγĝlc -a; -ĝ m – ekspr. iztrebek gradaša klobasaste oblike | gl. tudi kudelc kvas gl. feca kunštnež* || kù:nštnĝš -ža; -žĝ m – bistroumen, kvaša gl. pac prebrisan človek kviht* || kˈwāht kwí:hta; kwí:htĝ m – utež, npr. kup1 || kù:p -a; -ĝ m – kupčija: duóbār kù:p > pri uri, za tehtanje | KKJ poceni, ugodno kvintal || kwintà:l -a; -ĝ m – utežna mera, 100 kup2 gl. kupec kg kupec || kù:pc -a; -ĝ m – 1. kup; 2. kopica sena: 59 Bovski_No2_finale.indd 59 10.4.2007 12:42:26 labrje L labrje || lá:bārje -a s ed. – 1. kamnit svet s tanko laški || là:škĝ -a -o prid. – italijanski: pučá:sĝn plastjo slabe zemlje; 2. naplavljen grušč | Plet. ku là:ška pè:nzija / tą:rmĝst ku là:ška mú:la laberje lašt* || ˈlešt lá:šta; lá:štĝ m – tlakovan pločnik lačna* || là:čna -čĝn s mn. – ledje: fà:nj lavanda || lavà:nda -e ž ed. – sivka, dišeča ublĝcì:╧se, dĝ nĝ pārhlá:deš là:čĝn rastlina z modrimi cvetovi: dìėt lavà:ndo tu ladelc* || là:dĝlc -a; -ĝ m – predal | IT ladeljc cú:nje lahek gl. lohan lavandin* || lavandì:n -a; -ĝ m – umivalnik | gl. lahet | là:ht lĝhtù:; lĝhtì: m – komolec: smo tudi kedin žlà:hta ud rì:t dĝ là:hta lavf* || là:ųf -a; -ĝ m – 1. puškina cev; 2. tek lajben* || là:jbĝn -bna; -bnĝ m – stranišče: lavfati* || là:ųfĝtĝ -ĝm nedov. – teči là:jbĝn nĝ štārbù:ŋk | gl. tudi lajven lavšprna gl. lošprna lajbič || là:jpč -a; -ĝ m – brezrokavnik, lavta || là:ųta -e; -e ž – 1. čeljust; 2. zobna telovnik proteza: še štiĕrdĝsìėt lìėt nì:ma, pa ˈma žiė lajbnar* || là:jbnār -ja m ed. – gnoj iz človeških là:ųto iztrebkov, ki se zbirajo v stranišču na štrbunk: lavtati || là:ųtĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. opletati: puγnují:tĝ z╧là:jbnārjĝm črìėųljĝ mo là:ųtĝjo > se mu sezuvajo lajdati* || là:jdĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. prenašati, lavtniti || lá:ųtĝntĝ -tnĝm dov. – 1. ekspr. požreti, trpeti koga/kaj: tè:jste bá:be nĝ muórĝm ˈĉāč v enem grižljaju pogoltniti: pą:s je lá:ųtnu là:jdĝtĝ / še dú:γo γa je là:jdĝla cìĝlo klubá:so; 2. ekspr. ugrizniti: mìėrki, dĝ lajha* || là:jha -e; -e ž – njiva (Bavšica) te pą:s nĝ là:ųtne lajhtar* || lá:jhtār -ja; -jĝ m – svečnik lažej* || lĝžè:j prisl. – lažje lajtmeser* || lajtmĝsè:r -ja; -jĝ m – ročni lažje gl. ležej skobljič leben* || liĕbĝn -bna; -bnĝ m – život, telo lajven* || là:jvĝn -vna; -vnĝ m – stranišče lebet* || lĝbè:t v povedkovi rabi – brez vsega: čĝz (Bavšica) | gl. tudi lajben nùojč so ustá:l lĝbè:t, bˈrĝs hì:še, bˈrĝz žbì:ne lam* || ˈlĝm lá:ma; lá:mĝ m – brest | Plet. lim leca* || lé:ca -e ž ed. – ara | ESSJ leca I lampa || là:mpa -e; -e ž – svetilka: tà:šĝn╧là:m- ledje gl. lačna pa > žepna svetilka ledrik || lĝdră:k -rí:ka m ed. – radič: nĝbè:r lanterna || lĝntìėrna -e; -e ž – svetilka s lĝdră:k steklenim ohišjem: se svìėti ku dˈrek tu ledvice gl. oblisti, oblistje lĝntìėrnĝ > kdor/kar se pretirano sveti (kdor lejdek* || lé:jdĝk v povedkovi rabi – neporočen, je preveč namazan z briljantino ali kremo, samski | SSKJ ledik, ledig zloščeni čevlji ...) | Plet., SSKJ laterna lejder* || lé:jdār -dra m ed. – usnje: juópa wĝn╧z lapuh gl. lepenje lé:jdra / buo lè:jdār an šnà:jdār > izraža lasati gl. cotati grožnjo, da bo nekdo tepen s pasom po lasnica gl. frketa zadnjici lastnik drobnice gl. tropar lejdrast* || lé:jdrĝst -a -o prid. – usnjen: lé:j- lastnik planine gl. stanik drĝsta juópa lastovka gl. fedegornik, lastvrica, podgorida lejstrati* || lé:jstrĝtĝ -ĝm nedov. – strogo lastvrica* || lá:stwārca -e; -e ž – lastovka vzgajati, priganjati koga pri delu z veliko lasulja gl. peruka avtoriteto: ˈjĝh je lè:jstrĝla, ní:so wà:γĝlĝ ní:ti mă:rdĝntĝ 60 Bovski_No2_finale.indd 60 10.4.2007 12:42:26 lovs* lejtre* || lè:jtre -tār ž mn. – lestev likalnik gl. peglajzen, pejgel lejtrnik* || lè:jtrĝŋk -a; -ĝ m – jarmu podobna lim || ˈlĝm lí:ma m ed. – lepilo priprava, v katero se vpne dva ovna | lejtrnik limanice gl. moščada preprečuje, da bi se ovna bila ali skakala čez ogrado, lintorn* || lĝntuórĝn -rna; -rnĝ m – zmaj, bajno sestavljen je iz prečnih in pokončnih deščic; gl. tudi bitje | Plet. lintver, lintvern krčnik lisičji rep || lĝsì:čjĝ rìėp frazem – preslica, lek* || ˈlek lé:ka m ed. – krma iz soli in otrobov zdravilna rastlina lekarna gl. farmačija liter gl. litra lelej* || lĝlè:j medm. – ekspr. izraža začudenje, litra* || lí:tra -e; -e ž – liter: prnè:s ˈno lì:tro posmeh: lĝlè:j, lĝlè:j, ku se je nĝprá:bla mliĕka / je pupì:ų ˈno lì:tro ví:na lementati se* || lĝmĝntá:tĝ se -à:m se nedov. ljubček gl. šoceli – ekspr. pritoževati se | IT ljubi || ljù:bi -bja; -bjĝ m – fant, ljubimec lempa || liĕmpa -e; -e ž – 1. lesena posoda za lofčati* || lufčá:tĝ -à:m nedov. – mlaskati: zé:prĝ vodo, ki se nosi na hrbtu; 2. slabš. trebuh, já:dārno, k╧ pārsìė lufčà: vamp: mo je zrá:sla lìėmpa > zredil se je lohan* || luhà:n ló:hna luhnù: prid. – lahek lengir* || lĝŋγìĝr -ja; -jĝ m – dolg lesen drog lohno* || ló:hno prisl. – lahko za lovljenje ali potiskanje plavajočega lesa, lohno* || ló:hno člen. – mogoče, morda hlodov | SSKJ lenir loj || lùoj -a m ed. – maščobno tkivo slabše kako- lepen gl. lepenje vosti pri govedu, prašičih, ovcah, kozah: je lepenje || lĝpé:nje -a s ed. – 1. lapuh; 2. lepen, bí:la takabì:š mižè:rja, dĝ so z lùojĝm bĝlí:lĝ rastlina z velikimi, spodaj dlakavimi listi, ki lola || lò:la -e; -e ž – ekspr. neumnica: tì: lò:la uspeva v mokrem okolju tì: lerpob* || lerpùop -ba; -bĝ m – vajenec loli* || lò:li -ja; -jĝ m – ekspr. tepček lestenec gl. luster lombrena* || lumbré:na -e; -e ž – dežnik lestev gl. lejtre lon* || lùon -a; -ĝ m – 1. dar, darilo; 2. v zvezi leščje || lìėščje -a s ed. – leščevje, leskovo dá:tĝ, dubí:tĝ zĝ lùon za plačilo, v zahvalo: grmovje ˈkej ˈwem dà:m zĝ lùon leška || lìėška -e ž ed. – bilnica, ostra trava lopa gl. guta, lovpa le-te* || ĝltìė ĝltà: ĝltù: zaim. – ekspr. tisti lopar* || lopà:r -ja; -jĝ m – lopati podobna deska leteti || lĝtiĕtĝ lé:tĝm nedov. – teči, zelo hitro za čiščenje hleva hoditi, hiteti: je lé:tu, dĝ nubè:na nó:γa ni lopata gl. šobla tìėla ˈbit tĝ╧zà:dnja lopatica gl. jenke letričist * || letričì:st -a; -ĝ m – električar lopoč || lĝpò:č -a; -ĝ m – mlaka, luža, planinski letrika || lè:trika -e ž ed. – elektrika | gl. tudi kal štrom lopuča || lĝpú:ča -e; -e ž – tolkalo, veliko leseno letvana || lĝtwá:na -e; -e ž – porodnica | gl. tudi kladivo (za tolčenje in iztepanje) | Plet. ≠ posteljnica loščilo gl. čera letvo || lìėtwo -a; -a s – dleto lošna* || ló:šna -e; -e ž – skoba, kovinska spona leza || lą:za -e ž ed. – srobot: kĝdì:t lą:zo za spenjanje lesenih delov | gl. tudi klanfa ležati || lĝžá:tĝ lé:žĝm nedov. – spati: bìėš lè:žĝt, lošprna* || ló:špārna tudi là:ųšpārna -e; -e ž ˈlej kaj je žiė ù:ra / lé:ži ku krá:wa – zgodnja, mehka hruška lice1 gl. blanja, bunja lot* || lùot -a m ed. – lesena drča, iz hlodov lice2 || lì:ce -a s ed. – prednja stran: ubă:rnĝ nĝ narejen žleb za spravljanje lesa v dolino: lì:ce štò:nf, srá:jco / hí:ša je γlìedala z lì:cĝm so mučì:l lùot, dĝ so štó:kĝ fà:nj šlă: | gl. tudi ta prùot ciĕstĝ drasta, riža lifrati* || lí:frĝtĝ -ĝm dov. – 1. ekspr. odnesti; 2. lovpa* || lò:ųpa -e; -e ž – 1. mrliška veža; 2. ekspr. vzeti; 3. ekspr. ukrasti drvarnica, lopa, uta | 2. gl. tudi guta lih || lì:h prisl. – ravno, ravnokar: ˈlih sĝm lovs* || lò:ųs v povedkovi rabi – 1. narobe, krivo: pą:ršu | Plet. glih ní:sĝm vìėdu, ˈkaj je lò:ųs, dĝ γrìė ųˈse nārùobe lih || lì:h člen. – ravno, samo: ˈlih má:lo / ˈlih 2. rešen, odrešen: nĝ bùomo lò:ųs tą:γa dą:ža ó:na je še mà:jŋkĝla > ne bomo se znebili, rešili (dolgotrajnega) lijak gl. trahter dežja 61 Bovski_No2_finale.indd 61 10.4.2007 12:42:27 lovsati se* lovsati se* || lò:ųsĝtĝ se -ĝm se dov. – znebiti lupina gl. bužina, žbina se: se γa ni mó:γla lò:ųsĝtĝ / sem se lò:ųsu lupiti gl. majiti tą:γa krí:ža luskati || lú:skĝtĝ -ĝm nedov. – močno loputati lučnik gl. papeževa sveča z vrati, okni luft* || ˈloft lú:fta m ed. – zrak | IT luster || lú:stār -tra; -trĝ m – lestenec luftati (se)* || lù:ftĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. – 1. luščiti1 || lú:ščtĝ -ĝm dov. – 1. s pokom se zračiti: lù:ftĝm hí:šo; 2. ekspr. potepati se | IT razleteti, eksplodirati: je žà:rnica lù:ščla; 2. lukež || lù:kĝš -ža; -žĝ m – 1. smolnata bakla; udariti, dati zaušnico | 2. gl. tudi osmoditi 2. železna, s smolo napolnjena ponev za luščiti2 gl. bužiti razsvetljavo (Plet.) lušt* || lù:št -a; -ĝ m – volja, veselje do česa: luknja gl. jama mà: krá:tke lù:šte > pri delu hitro izgubi lulica* || lù:lica -e; -e ž – otr. žensko spolovilo voljo | IT luminič* || lumì:nč -a; -ĝ ž – sveča, večna luč, luža || lú:ža -e ž ed. – 1. blato; 2. umazanija: lú:- goreč stenj v kozarcu olja ža tem zĝ nuhtmì: | 1. gl. tudi žmorča lump || ˈlump lú:mpa; -ĝ m – nepridiprav 62 Bovski_No2_finale.indd 62 10.4.2007 12:42:27 maso* M maca* || mà:ca -e; -e ž – macola, veliko, težko namen: a maš má:jŋγo itì: nùotār al buoš kladivo | DJ stà:ų kar tem u ųrá:tĝh; 3. razpoloženje: k╧ je macafizelj || mĝcĝfì:zĝlj -lna; -lnĝ m – ekspr. ví:du, kà:jšne má:jŋγe je, je šù: rà:jš spùod nekaj majhnega, nedoločenega: dé:nĝs nuγìė | DJ majninga buomo ją:dlĝ mĝcĝfì:zĝlne u sĝlà:tĝ > kosilo majnik* || mà:jnik -a; -ĝ m – španski bezeg | se še ne kuha Plet. ≠ macesen gl. mesen, mesnovec majveč* || ˈmajˈvĝč prisl. – nikoli več mača* || má:ča -e; -e ž – madež, packa | DJ makala* || má:kĝla -e; -e ž – bilka: nĝbrá:tĝ já:- maća γude γor nĝ má:kĝlo | Plet. maklja mačast* || má:čĝst -a -o prid. – umazan, malica gl. južina, poprednica popackan maljica* || mà:ljca -e; -e ž – jagnje, mlada ovca mačefit* || mĝčĝfì:t -a m ed. – sperma, izliv | gl. tudi jare semena | ESSJ malopridnež gl. šklefut maček || má:čĝk -čka; -čkĝ m – 1. na ročaj malora || malò:ra -e ž ed. – v zvezi je šlo ųˈse u nataknjen valjček z dolgimi vlakni za malò:ro > je propadlo beljenje; 2. ekspr. izkušen človek: je má:čĝk zĝ malora || malò:ra medm. – kletv.: ò:rka malò:ra tù:; 3. slabo počutje po nezmernem uživanju maloršiga* || malò:ršiγa medm. – kletv.: malò:r- alkohola; 4. na sani z žico privezano poleno šiγa, ku je ųˈse drĝγù: | DJ maloršega ali krajši hlod za zaviranje pri prevažanju manča || mà:nča -e ž ed. – napitnina | gl. tudi težjega tovora po bregu navzdol: so zĝvĝzà:l trinkelt trì: má:čke ta zĝ sĝnì: / se dą:rži ku má:čĝk mandelc* || mà:ndĝlc -lca; -lcĝ m – živalski mačkara* || má:čkāra -e; -e ž – 1. pustna šema: samec | SSKJ mandeljc so pą:ršle má:čkāre; 2. maska: ˈden doų mà:č- manjk || mà:jŋk člen. – vsaj: mà:jŋk tì: kāro | DJ m╧ pumà:j mačna* || má:čna -e; -e ž – bodeča neža | gl. tudi maren || má:rĝn -rna; -rnĝ m – vest, novica, kompava, neža obvestilo, sporočilo madež gl. mača mari* || mà:ri člen. – 1. menda: mà:ri (dĝ) sta magari || mĝγà:rĝ tudi mĝγà:r člen. – 1. izraža užè:njĝna; 2. morda, mogoče, izraža upanje željo: mĝγà:r d╧blu rìės / A: a ˈmaš dé:nĝs v uresničitev česa: mà:ri prí:jo hmà: lĝ | 1. gl. frà:j? B: ja, mĝγà:rĝ! > ko bi le; 2. sicer: tudi nemara, rajtende, višno mĝγà:r je dá:la má:lo, dá:la je pa; 3. v vezniški marovd* || mārò:ųt v povedkovi rabi – 1. bolan: rabi, v zvezi s če čeprav, četudi: nĝ ˈdam, mĝ- sĝm ˈwĝs mārò:ųt; 2. ki ima menstruacijo: γà:r če me nĝ kulìėnĝh prùosjo a╧s mārò:ųt | SSKJ marod; 2. gl. tudi fešta, narobe maj* || ˈmaj prisl. – nikoli (Žaga) marš || ˈmārš medm. – izraža ukaz za takojšnji majiti* || mà:jtĝ -ĝm nedov. – 1. lupiti lubje odhod: ˈmārš dĝmò:ų leskove veje; 2. delati piščal iz vrbove ali martrnik || mà:rtrĝŋk -a; -ĝ m – mučenec jesenove veje spomladi: ˈmaj ˈmaj rú:da maruskle || mārù:skle -kĝl ž mn. – ošpice kubí:la, čĝ se buoš mà:jla, t╧dà:m krú:ha an maseljc || mà:sĝljc -a; -ĝ m – prostorninska sìėra mera, 3,54 dl majleber* || majlìėbār medm. – izraža začudenje, maska gl. mačkara odobravanje: majlìėbār, ku╧z žiė ĉé:lĝk maso* || mà:so prisl. – preveč: ni mà:so dó:bro majnga* || má:jŋγa -e ž ed. – 1. mnenje; 2. 63 Bovski_No2_finale.indd 63 10.4.2007 12:42:27 masovec* masovec* || má:suwĝc -uca; -ucĝ m – ekspr. menstruacija gl. fešta, marovd, narobe izbirčnež pri jedi meravkast* || mārá:ųkĝst -a -o prid. – ekspr. mast gl. žmavc neprespan, zdelan zaradi ponočevanja mašča || má:šča -e ž ed. – maščoba, mast merda || mè:rda -e ž ed. – 1. drek, govno: ˈkej je matera* || má:tāra -e; -e ž – stara mama tu zĝ ˈna mè:rda; 2. v medmetni rabi, kletv.: mè:r - (Koritnica) da, mliĕko je šˈlo črìės mati || má:tĝ -tāre; -tāre ž – 1. nekdaj mama; 2. merkati || mìėrkĝtĝ -ĝm nedov. – paziti, stara mama varovati matofir || mĝtufìėr -ja; -jĝ m – netopir | gl. tudi merkovca || mìėrkuca -e; -e ž – opica netofir mernik || mìėrĝŋk -a; -ĝ m – na planini merilni matora* || mĝtùora -e; -e ž – 1. ekspr. pijanec dan, ko izmerijo količino mleka vsakega (Bavšica) | Plet. ≠ tropa matorast* || mĝtùorĝst -a -o prid. – pijan mesen || mé:sĝn -sna; -snĝ m – macesen | gl. tudi (Bavšica) mesnovec matrikula* || mĝtrì:kula -e; -e ž – številka, mesnovec* || mĝsnò:ųc -a; -ĝ m – macesen | gl. števka, npr. na osebni izkaznici tudi mesen mecljati || mĝcljá:tĝ -à:m nedov. – negotovo, mešalo gl. rogla zatikajoče se govoriti (Bavšica) mešetar || mĝšìėtār -ja; -jĝ m – mešetar, mečkati gl. muškati pogajalec | gl. tudi gondljar medenica || mĝdĝní:ca -e ž ed. – pijača iz medu mešjanica* || mĝšjà:nca -e; -e ž – mešanica, in vode zmes mednožje gl. korača meštir* || mĝštìėr -ja; -jĝ m – 1. poklic; 2. obrt medon* || mĝdùon -a; -ĝ m – opeka | gl. tudi | IT cegla metati || mĝtá:tĝ miĕtljĝm nedov. – metati medvejka* || mĝdĉè:jka -e; -e ž – brusnica | Plet. metohati se* || mĝtò:hĝtĝ se mĝtohà:m se nedov. ≠; gl. tudi farjeva moda – 1. ekspr. obotavljati se; 2. ekspr. sem ter tja mehaca* || mĝhà:ca -e; -e ž – ekspr. drobna hoditi, opotekati se (Žaga) | 1. gl. tudi cincati, čujati ženska se, očajati se, očavljati se, ogrebati se, upuljevati se mehur gl. ploter metuda || mĝtú:da -e ž ed. – pinjenec mejaš, mejiti gl. kofnant, kofnati metulj gl. tica mel || mìėų mĝlù:; mĝlì: m – melišče mevcati* || mìėųcĝtĝ -ĝm nedov. – pretirano melegovt* || mĝlĝγò:ųt -a; -ĝ m – 1. kdor razvajati: nĝ mìėųci pą:sa | gl. tudi crkljati zagovarja bolezni; 2. čarovnik mevtek* || miĕųtĝk v povedkovi rabi – izbirčen melerin* || mĝlĝrì:n -a; -ĝ m – tesarska sekira | (Bavšica) | gl. tudi žmahten DJ; SSKJ malarin mezda || mą:zda -e; -e ž – 1. utežna mera melevela* || mĝlĝwè:la -e; -e ž – lesen kol, za skuto, maslo, 40 funtov; 2. vrstni red vzvod za potiskanje hlodov pastirjev pri paši: jú:tre mà:m jest mă:zdo; 3. meljava* || mĝljà:wa -e ž ed. – žerjavica v zvezi: mà: pă:rwo mą:zdo > položaj, status melon* || mĝlùon -a; -ĝ m – 1. melona; 2. ekspr. gospodarja, katerega trop ima v planini glava | DJ največ mleka | 2. Plet.: »Planinsko gospodarstvo menanje* || mĝnà:nje -a s ed. – govorjenje, na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 govorica: kaj mĝnà:nja je ukò:ų putrìėsa liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v menati se || mĝná:tĝ se -à:m se nedov. – mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima pogovarjati se, govoriti največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj menažka gl. ejsenšala, gaveta imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; mencati gl. feterati, mezerati, očavljati se, kar je črez 80 liber, gre v venalnico« ogrebati se, prekladati se mezelič* || mĝzé:lĝč -lča; -lčĝ m – mozolj menda gl. mari, nemara, rajtende, višno mezerati* || mĝzĝrá:tĝ -à:m nedov. – 1. ekspr. menjalnik gl. kuplinga postopati; 2. ekspr. mencati, nesmotrno menjati gl. tavšati se obnašati pri delu; 3. ekspr. biti čudaški, menjek* || 'mĝjŋk mě:jŋka; mě:jŋkĝ m – kapelj omejene pameti: saj mĝzĝrà: | 1. gl. tudi | Plet. mānāk postapljati 64 Bovski_No2_finale.indd 64 10.4.2007 12:42:28 mrkati se* mežikati gl. mežurkati mona || mó:na -e; -e ž – 1. neumen človek, mežla* || mă:žla -e; -e ž – brlivka, preprosta, tepec; 2. kletv.: prĝklìėta mó:na medla luč monada* || muná:da -e; -e ž – 1. neumnost, mežurkati || mĝžú:rkĝtĝ -ĝm nedov. – mežikati neumno, nesmiselno govorjenje ali ravnanje: mežurkli* || mĝžù:rklĝ -kĝlna; -kĝlnĝ m – so bliė sá:me muná:de mežikavec, kdor neobičajno pogosto mežika montel* || mó:ntĝl -na; -nĝ m – 1. plašč; 2. obroč micfrštonden* || mì:cfārštondĝn v povedkovi rabi iz gume za na kolo vozila | IT mantel – dogovorjen mora1 || mó:ra -e; -e ž – bajno bitje, duh spečega mičken || mì:čkĝn -a -o prid. – majhen: mì:- človeka, ki blodi okrog in muči druge: dĝ se čkĝna ščí:ca ubrá:nĝš mó:re, muórĝš tu╧urá:ta ut kà:mre mihen || mì:hĝn -hna -o prid. – majhen pa upí:čtĝ nùož an bí:lce al pa pārbĝzá:tĝ ká:- mikelc* || mì:kĝlc -a; -ĝ m – neumna šala: je mĝn z╧ já:mo γó:re nĝ kljú:ko; uγá:nju mì:kĝlce mora2* || mò:ra -e; -e ž – ženska temnih las in/ miken || mì:kĝn -a -o prid. – otr. zelo majhen: ali temne kože, oči: liĕpa mò:ra s╧bí:la mì:kĝna, mì:kĝna, le ˈno kí:lo, k╧se moščada* || muščá:da -e ž ed. – limanice rudí:la mošnja || mó:šna mušnìė; mušnìĝ ž – denarnica milo, militi gl. žejfa, žejfati | gl. tudi bačkar, gobec mina* || mí:na -e; -e ž – cestni jašek mot* || ˈmot mó:ta m ed. – blaten, moker pesek mir || mìėr -a; -ĝ m – suhi zid (okoli pašnika) | Plet. ≠ mirakel || mārà:kĝl -kla; -klĝ m – čudež: ˈkej je mota* || mò:ta -e; -e ž – gib, izraz na obrazu, s tu z╧ĝn mĝrà:kĝl katerim se kaj sporoča, npr. soigralcu pri igri mišica gl. muskel s kartami: dìėlĝt mò:te mižati gl. movkati motika gl. praljčica mižerija* || mižè:rja -e; -e ž – 1. revščina, motiti se || mutì:tĝ se mùoti se 3. ed. dov. – imeti beda; 2. tradeskancija, okrasna rastlina | DJ; vrtoglavico: se mĝ mùoti SSKJ mizerija motovilo || motobí:lo -a; -a s – 1. motovilo; 2. mjarda* || mjà:rda -e; -e ž – krava s prvim ekspr. neroden, nepripraven človek teletom movkati* || mò:ųkĝtĝ -ĝm nedov. – 1. mižati mlaka gl. lopoč pri igri skrivalnice (Čezsoča); 2. pri balinanju mnenje gl. majnga metati kroglo tako, da se prisloni ob balinec moc* || ˈmoc mó:ca; mó:cĝ m – končni, ožji del mozek || mùosk -a m ed. – mozeg: pucù:zĝtĝ lesene cokle (košpe) mùosk wĝn╧s kustì: moč gl. gajst mozolj gl. mezelič modec* || mùodĝc -a m ed. – regrat (Srpenica) | mraščiti* || mrá:ščtĝ mrá:šči 3. os. ed. nedov. gl. tudi kojnčarica, poljska solata, žentivnica – skominati: γè:nji γá:rĝtĝ z╧bì:lcĝ ta pu tĝ- model | mó:du -dla; -dlĝ m – model, kalup: mó:- lì:rjĝ, k╧me mrá:šči du zĝ să:r / je ˈmoų sùoj mó:du zĝ škì: nārdì:- mrč || ˈmārč mą:rča m ed. – rahla megla, ki pri tĝ jasnem vremenu povzroča slabšo vidljivost modras gl. ketnar mrha || mą:rha -e; -e ž – 1. slabš. žival, npr. modrc gl. nedrc krava: ustà:nĝ, mą:rha; 2. ničvredna ženska mogoče gl. lohno mrhar || mă:rhār -ja; -jĝ m – lovec, ki ne strelja mojca* || mò:jca -e ž ed. – na tilniku zavezana v skladu s predpisi ruta mrharica || mă:rhārca -e; -e ž – mesarska molčati || mučá:tĝ mó:ųčĝm nedov. – molčati: muha mó:ųči ku nùojč / mó:ųči ko ă:rt / A : a je mrhovina gl. krepačina pą:ršu žiė dĝmò:ų? B: mò:ųčĝ! > kje pa mrkač || mārkà:č mārká:ča; mārká:čĝ m – molsti || mú:stĝ mú:zĝm nedov. – molsti | gl. tudi plemenski oven: so mìėl mārká:ča / puγùon, palčati puγùon, ˈma já:jca ku╧n zγùon, tí:ča nĝ tārnà:č, molža || mú:ža -e; -e ž – 1. molža; 2. na planini jĝsìėn buo dùobār mārkà:č > zbadljivka prostor za molžo v hramu mrkati se* || mārká:tĝ se mă:rčĝm se nedov. molžnik* || mù:žĝŋk -a; -ĝ m – molzni stolček – goniti se, kazati nagnjenje za parjenje (za ovce): wą:ca se mă:rče 65 Bovski_No2_finale.indd 65 10.4.2007 12:42:28 mrkoldes* mrkoldes* || mārkò:ldĝs -a; -ĝ m – ekspr. burkež, mulo || mù:lo -lja; -ljĝ m – 1. ekspr. fant, pavliha: je lìėn ku mārkò:ldĝs smrkavec, paglavec, mulec; 2. mn. več otrok, mrmranje gl. ščrbljanje otroci mrska kost* || mă:rska kùost frazem – 1. muna || mù:na -e; -e ž – 1. ekspr. mačka; 2. hrustanec (Soča); 2. divja ali mrtva kost kosem prahu: pumè:d mù:ne ųĝnspùot pusté:- (eksostaza), grčast koščen izrastek, navadno lje; 3. ekspr. muca, strdek smrklja v nosu na kosteh gležnja ali roke | 2. Plet. morska kost munja* || mú:nja -e; -e ž – nuna, redovnica mrtal || mārtà:ų -à:la; -à:lĝ m – kembelj pri muren gl. krikovec zvonu | Plet. ≠ murka || mù:rka -e; -e ž – 1. kumarica; 2. ekspr. mrtelati* || mārtĝlà:tĝ -à:m nedov. – 1. ekspr. nos; 3. ekspr. glava pohajkovati; 2. ekspr. potepati se; 3. ekspr. muskel* || mú:skĝl -na; -nĝ m – mišica tavati muš || ˈmoš mú:ša; mú:šĝ m – osel mrtija || mārtì:ja -e; -e ž – pomor, poboj: je muša || mú:ša -e; -e ž – veha, zelje, ki ne naredi bí:la mārtì:ja mĝd wĝjskùo glave mrva || mă:rba -e; -e ž – drobtina mušica* || mú:šca -e; -e ž – drobna, sladka mrvalo* || mrbá:lo -a; -a s – priprava za ročno hruška (tudi jabolko) robkanje koruze | gl. tudi čuženik, krampovec, muškati || mù:škĝtĝ -ĝm nedov. – 1. mečkati; 2. ognjilo tlačiti; 3. ekspr. ljubkovalno prijemati, tipati mrvčica || mą:rčca -e ž ed. – 1. ekspr. mrvica, koga ščepec: ˈno mă:rčco sulì: mà:njka tu žù:pĝ; 2. mušon || mĝšùon -a; -ĝ m – brencelj v prislovni rabi malo muštacar || muštà:cār -ja; -jĝ m – ekspr. kdor mrve* || mą:rbe mă:rp ž mn. – 1. žaganje; 2. ima brke senen drobir: puγrá:btĝ mą:rbe | Plet. mrva muštace || muštá:ce muštà:c ž mn. – brki mrzlica gl. trešljika muta || mú:ta -e; -e ž – 1. mitnica; 2. lesena mucina || mú:cna -e; -e ž – sekira za klestenje pregrada vej mutec || mù:tc -a; -ĝ m – mutec, nem človek | mucka gl. tujica gl. tudi mutli mufa* || mú:fa -e ž ed. – plesen mutli* || mù:tlĝ -tĝlna; -tĝlnĝ m – mutec, nem mufast* || mú:fĝst -a -o prid. – plesniv človek muha || mú:ha -e; -e ž – nihalo pri stenski uri muza* || mù:za -e; -e ž – ekspr. požeruh: ję: ku muhič || mù:hč -a m ed. – muhvič, plevel mù:za | Plet. ≠; v Čezsoči naj bi nekoč res živel mož, muhorep* || mú:horìėp v povedkovi rabi – v diru: ki so mu pravili Muza; menda je jedel za sedem ljudi krá:wa se je ustrà:šla, šiė je šlà: mú:horìėp (vojakov); gl. tudi črep, pošnoder (Čezsoča) muža* || mù:ža -e; -e m – odprtina v zidu ali muksniti || mú:ksĝntĝ -snĝm dov. – spregovoriti, leseni steni reči, pisniti: še mú:ksnu ni mužgalja* || mužγá:lja -e ž ed. – moka iz slabo mula || mù:la -e; -e ž – 1. mula: tą:rmĝst ku là:š- posušenega zrnja (Bavšica) ka mù:la; 2. ekspr. dekle, smrklja, deklina: mužgaljast* || mužγá:ljĝst -a -o prid. – ki je iz ˈnĝč nĝ ubò:ųγa, mù:la smă:rkuwa nekakovostne, grudičaste moke: mužγá:ljĝsta mularija || mulĝrì:ja -e ž ed. – ekspr. otroci, plìėnta (Bavšica) mularija mužiti se* || mú:štĝ se mù:žĝm se nedov. – kujati muleraj* || mulrà:j -a m ed. – ekspr. otroci, se: γè:nji se žiė mú:štĝ mularija mužo držati* || mù:žo držá:tĝ frazem – kujati mulica || mù:lca -e; -e ž – krvavica se, kuhati zamero, mulo: žìė cìėų dà:n dą:rži muljati* || muljá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. jesti, mù:žo grizljati, počasi žvečiti: mí:čkĝn utrò:k naj- rà:jš muljà: ká:jšĝn kˈroh 66 Bovski_No2_finale.indd 66 10.4.2007 12:42:28 nakajfati* N na hojladri* || nĝ╧hojladrì: frazem – 1. površno, ekspr. zadovoljiti svojo potrebo po potepanju nedodelano: so zĝzidá:lĝ kar nĝ hojladrì:; 2. (Bavšica) nepremišljeno: so šlă: kar nĝ hojladrì: nafotrati* || nĝfùotrĝtĝ -ĝm dov. – 1. nakrmiti; na migo* || nĝ mì:γo frazem – izraža nasprotje 2. ekspr. ukaniti, prevarati, potegniti koga: so od pričakovanega: je pužlìėmpu cìėlo lì:tro γa nĝfùotrĝlĝ žγá:nja, nĝ mì:γo dĝ je ˈmoų ˈdost! Je šù: nafrejzati se* || nĝfrè:jzĝtĝ se -ĝm se dov. – ekspr. nĝprè:j še tu ˈno bè:tulo! zelo se najesti (Bavšica) na pravo pošto* || nĝ prà:wo pùošto frazem – nagačen gl. naštovfan nalašč za to (kam iti, kaj storiti): sĝm šlà: nĝ nagelj gl. šklefon prà:wo pùošto, dĝ sĝm jo ví:dĝla naglih* || nĝγlì:h prisl. – naravnost na roke* || nĝ╧rùoke frazem – ročno: je trìėba naglihati* || nĝγlì:hĝtĝ -ĝm dov. – 1. naravnati, ųˈse nĝ╧rùoke nārdí:tĝ izravnati; 2. ekspr. pretepsti koga: so γa nĝγlì:- na šček* || nĝ╧ščè:k frazem – popolnoma, do hĝlĝ, dĝ je bių kar čă:rn | IT konca (pomolsti) | to zmorejo le najboljši pastirji naglo || ná:γlo prisl. – hitro na črez* || nĝ črìės v povedkovi rabi – na skrbi: tu nagobčnik gl. korp ˈmam ˈjest nĝ črìės / je uzìėų nĝ črìės še nìėki nagravžen || nĝγrá:ųžĝn -žna -o prid. – zrà:wĝn > prevzel je, začel je skrbeti ostuden nabasati || nĝbá:sĝtĝ -ĝm dov. – 1. napolniti: nagravžnež* || nĝγrà:ųžnĝš -ža; -žĝ m – nĝbà:si pù:hno tò:rbo jà:pk; 2. naložiti: nĝbá:- ostudnež, nemarnež sĝtĝ kĝdĝrjùolo / nĝbá:sĝtĝ γor nĝ hą:rbĝt nagravžnica* || nĝγrà:ųžĝnca -e; -e ž – nabor gl. štelinga ostudnica, nemarnica nabrkan* || nĝbă:rkĝn -a -o prid. – nakodran, nagumpati || nĝγù:mpĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. podoben kodru: tĝ nĝbă:rkĝna sĝlá:ta natepsti, nabiti, namlatiti: so γa nĝγù:mpĝlĝ nabuljan* || nĝbú:ljĝn -a -o prid. – nadevan nahebati* || nĝhĝbá:tĝ -há:bĝm dov. – ekspr. nadev, nadevan gl. bulja, nabuljan natepsti nadirjati || nĝdìėrjĝtĝ -ĝm nedov. – robkati nahkaselc* || nà:hkà:sĝlc -a; -ĝ m – nočna koruzo omarica nadonjen* || nĝdòunjĝn -a -o prid. – 1. ki ima nahod gl. pošast prve znake bolezni, npr. prehlada; 2. ekspr. nahrbtnik gl. ruksok pijan | 1. gl. tudi natrešen nahujskati gl. nakajfati, napumpati naduha || nĝdù:ha -e ž ed. – astma najbrž gl. višno nafa || ná:fa -e ž ed. – 1. lastniški delež planine najemnina gl. fit (delnica); 2. utežna mera za mleko, 24 funtov; najlon borša* || ˈnajlon╧bò:rša frazem – 3. utežna mera za sir in skuto, 20 funtov | polivinilasta vrečka različne razlage informatorjev najlon torba* || ˈnajlon╧tò:rba frazem – nafarati || nĝfĝrá:tĝ -à:m dov. – ekspr. narediti polivinilasta vrečka kaj neprimernega, nedovoljenega, ušpičiti najprej gl. toprve kaj nakaditi* || nĝkĝdì:tĝ nĝká:dĝm dov. – ekspr. nafica* || ná:fca -e; -e ž – lesena posoda za zapoditi, nagnati skuto nakajfan* || nĝkà:jfĝn -a -o prid. – nahujskan nafledrati se* || nĝflĝdrá:tĝ se -à:m se dov. – nakajfati* || nĝkà:jfĝtĝ -ĝm dov. – nahujskati 67 Bovski_No2_finale.indd 67 10.4.2007 12:42:29 nakažen* nakažen* || nĝké:žĝn -a -o prid. – pokvarjen: narendati* || nārĝndá:tĝ -à:m dov. – razmetati, nĝké:žĝno mlìėko | gl. tudi narežen spraviti v nered nakodran gl. nabrkan narežen* || nāré:žĝn -a -o v povedkovi rabi – nakovalo gl. gampes pokvarjen, skisan, npr. za mleko: mliĕko je nakrhniti* || nĝką:rhĝntĝ -hnĝm dov. – 1. nĝré:žĝno | gl. tudi nakažen nabrekniti: kˈroh tu mlìėkĝ je nĝkă:rhnu; 2. narobe* || nĝrùobe v povedkovi rabi – ekspr. imeti ekspr. zrediti se | Plet. ≠ menstruacijo: k╧ je nĝrùobe, je zmìėri sì:tna | nakrhnjen* || nĝkă:rhnjĝn -a -o prid. – 1. gl. tudi fešta, marovd nabuhel; 2. nabrekel; 3. ekspr. debel naslov gl. entres nakrmiti gl. nafotrati naspreče* || nĝsprĝčìė prisl. – navkreber (Na nakrpenčen* || nĝkārpìėnčĝn -a -o prid. – ekspr. Skali) slabovoljen, nataknjen nastradati gl. posati nakrpučen* || nĝkārpù:čĝn -a -o prid. – 1. ekspr. naštovfan* || nĝštò:ųfĝn -a -o prid. – nagačen našemljen, vpadljivo oblečen, z veliko okrasja naštovfati* || nĝštò:ųfĝtĝ -ĝm dov. – nagačiti ali nakita: s╧nākārpù:čĝna ko Kārstì:na Wè:- natajčati* || nĝtà:jčĝtĝ -ĝm dov. – razložiti, lārjĝwa; 2. ekspr. slabovoljen, nataknjen podučiti, usmeriti koga nakrputiti se || nĝkārpú:ttĝ se -ù:tĝm se dov. natakar, natakarica gl. kejnar, kejnarica – slabš. vpadljivo, gizdavo se obleči, počesati, natepsti gl. nagumpati, nahabati, natrupiti našopiriti se natikač gl. šlapen nakup gl. špeža natrupiti || nĝtrupì:tĝ nĝtrú:pĝm dov. – 1. namen gl. majnga nasekati, natolči; 2. ekspr. natepsti namera* || nĝmìėra -e ž ed. – na planini paša na nauk || ˈnaųk nà:ųka m ed. – verouk merilni dan naveličati se gl. štufirati se namesto zlodja biti* || nĝˈmest╧zlùodja navkreber gl. naspreče bí:tĝ frazem – 1. biti hudoben: tè:jsta bá:ba navlaka gl. klump, krafelj, škalonja je nĝˈmest╧zlùodja; 2. biti poreden, živahen nazarenjska mati* || nĝzĝrè:jnska má:tĝ frazem otrok: ˈjejš, skùos lìėtĝmo zĝ nˈjĝm, je – v medmetni rabi izraža čustven odnos do nĝˈmest╧zlùodja, mù:lc povedanega: nĝzĝrè:jnska má:tĝ, ku sĝm se naoknica gl. paljki ustrá:šla napajkljov* || nĝpà:jklju -uwa -o v povedkovi rabi nebes || nìėbĝs -a m ed. – 1. nebo, nebesni svod; – ekspr. razdražen, nerazpoložen 2. nebo v ustih napajsan* || nĝpà:jsĝn -a -o prid. – ekspr. nečke gl. binklja, vinklja nataknjen, razdražen nedek* || niĕdĝk v povedkovi rabi – nevoščljiv: napaka gl. faler a╧s╧ˈmĝ nìėdĝk napitnina gl. manča, trinkelt nedrc || nìėdārc -a; -ĝ m – modrc napoditi gl. zagozditi nehati gl. genjati, kelati napor gl. štrpac nejkelc* || nè:jkĝlc -a; -ĝ m – cmok (Log) napotje || nĝpùotje -a s ed. – napota: ta krà:ma nekdaj gl. pri starem nam dìėla sà:mo nĝpùotje neke || nìėke prisl. – nekje napraviti || nĝprà:ĉtĝ -ĝm dov. – pripraviti, nekje gl. neke napraviti nemara || nĝmà:ra člen. – 1. verjetno; 2. menda: napreči || nĝpré:jčĝ -priĕžĝm dov. – ekspr. rà:jš ubá:ra ko nĝmá:ra | 2. gl. tudi mari, nemara, nepovabljen se pridružiti komu: se╧m je rajtende, višno nĝprìėγu, šiė se γa ní:sĝm vĝč rìėšu | Plet. ≠; gl. neodločen gl. tušlast tudi prifuliti se, prištuliti se nepriljudno gl. divljo naprstnik gl. fingert neseč || nĝsìėč -a; -ĝ m – nepokošen travnik napumpati || nĝpù:mpĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. neslasten || nĝslá:stĝn -tna -o prid. – neokusen nahujskati (za jed) narajmati || nārà:jmĝtĝ -ĝm dov. – naleteti na nesramen gl. obleven koga/kaj netofir* || nĝtufìėr -ja; -jĝ m – netopir | gl. tudi narendan* || nārĝndà:n -dá:na -o prid. – raz- matofir metan, nepospravljen: nĝrĝndá:na kà:mra netopir gl. matofir, netofir 68 Bovski_No2_finale.indd 68 10.4.2007 12:42:29 nunc neumen gl. bukov, hlepnjen nohčer* || nò:hčār -ja; -jĝ m – nočna posoda, neumnež gl. butli, čuk, loli, tolkar kahla nevesta || nĝviĕsta -e; -e ž – snaha nona || nó:na -e; -e ž – stara mama, babica nevoščljiv gl. nedek nono || nò:no -nĝta; -njĝ m – stari oče, ded neža || nìėža -e; -e ž – bodeča neža (Na Skali) | nosen* || nùosĝn -sna -o v povedkovi rabi – noseč: gl. tudi kompava, mačna je nùosna žìė pìėt mìėscu > noseča je že pet nihati gl. cinkati mesecev nikoli gl. maj nosila gl. tragle njiva gl. lajha nuc* || ˈnuc nú:ca m ed. – korist: kar je nú:ca, se njuhanec gl. šnjofovec u wá:sĝ punú:ca, kar ni prí:da, γrìė pa mí:mo noben gl. obeden Kubārí:da > pregovor o ženinih in nevestah noco* || ĝncùo prisl. – nocoj | IT noga || nó:γa -e; nuγìė, mest. nó:zĝh ž – 1. noga: nucati || nù:cĝtĝ -ĝm nedov. – 1. potrebovati, sem žiė cìėų dà:n nĝ nó:zĝh; 2. velik kos rabiti; 2. koristiti, pomagati: ˈnĝč ni nù:cĝlo / zavitka (navadno se v pekaču spečeta dva tiė čà:j nú:ca zĝ ųˈse bulìėznĝ, k╧ jĝh ní:mĝš kosa hkrati ali en velik kos v obliki črke U): nucen* || nú:cĝn -cna -o v povedkovi rabi – ˈna nó:γa štrú:dlja | 1. gl. tudi gaksen, gare uporaben, koristen: tu ni nù:cno | IT nogavica gl. čamp, fuzejkel, sejkel, štebal, numera || nù:māra -e; -e ž – številka štunf nuna1* || nú:na -e; -e ž – botra nogavnica* || nuγà:wĝnca -e; -e ž – hlačnica nuna2 gl. munja noh* || ˈnoh v povedkovi rabi – v zvezi dà:t ˈnoh: 1. nunc || nù:nc -a; -ĝ m – 1. boter; 2. starejši popustiti, odnehati: je trú:cĝk, ĝŋkò:l nĝ dà: moški, znanec: dobār╧dà:n, γĝspùod nù:nc ˈnoh; 2. pokvariti se, odpovedati 69 Bovski_No2_finale.indd 69 10.4.2007 12:42:29 obcegati* O obcegati* || upcìėγĝtĝ -ĝm dov. – obračunati: priprava, po kateri se oblikuje sir; 2. kovinski m╧ je pārvă:č upcìėγu obroč pri sodu obcosti* || upcùostĝ -cùodĝm dov. – odcveteti | obok gl. belf Plet., SSKJ odcvesti obotavljati se gl. čujati se, feterati, metohati se, občina gl. gemajnde očajati se, očavljati se, ogrebati se, prekladati občutljiv gl. gakelj (se), upuljevati se obdati || ubdá:tĝ -à:m dov. – 1. zmeniti se za obračati gl. rejdati koga/kaj: še ubdá:la me ni; 2. ceniti koga/ obračun gl. rajtunga kaj: γa zlò: ubdà:jo | gl. tudi šacati obrajtati || ubrà:jtĝtĝ -ĝm dov. – zanimati se, obdavati* || ubdà:wĝtĝ -ĝm nedov. – obrekovati, meniti se za koga/kaj : jo ni ˈnĝč ubrà:jtu, opravljati | gl. tudi kvantati, pšaditi k╧ je šù: mì:mo obdonkati* || ubdó:ŋkĝtĝ -ĝm dov. – opraviti, obraz gl. siht končati kako delo obrekljivka gl. čakera, flavzerica obeden || ubè:dĝn -dna -o tudi ubè:n -a -o zaim. obrekovati gl. kvantati, obdavati, pšaditi – nihče, noben obrentati* || ubrĝntá:tĝ -à:m dov. – ekspr. obho- obela || ubìėla -e ž ed. – zabela diti, obresti, preiskati: Marì:ja je z╧Jé:zusĝm obeljen || ubé:ljĝn -a -o prid. – zabeljen > a so ubrĝntá:la cĝlùo wà:s, dĝ╧ b bí:la dubí:la zĝ čùompe žiė ubé:ljĝne spá:tĝ oben gl. obeden obrentiti (se) || ubrìėntĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. obeven || ubìėwĝn -ųna -o prid. – širok, ohlapen, – ekspr. zrediti (se), odebeliti (se): klubá:sa prevelik: ta juópa m╧ je ubìėųna ă:rt nĝbà:sa, plìėnta jo pa ubrìėnta obgavžvati* || ubγà:ųžwĝtĝ -ĝm dov. – obrisalka || ubrisà:ųka -e; -e ž – 1. krpa za gospodarsko propasti brisanje posode; 2. brisača | 2. gl. tudi antvilja obiskati gl. gledati obrisovati || ubriswá:tĝ ubrisù:jĝm nedov. – oblejkan* || ublè:jkĝn -a -o prid. – zakrpan brisati oblejkati* || ublè:jkĝtĝ -ĝm dov. – 1. zakrpati; 2. obriti se gl. ostrgoncati podložiti, prišiti podlogo obsekavati gl. šproncati obleven* || ublìėwĝn -ųna -o prid. – neotesan, obšesan* || ubšìėsĝn -a -o prid. – zbledel od nevljuden, nesramen sonca: ubšìėsĝne bārγìėše obličnik || ublì:čĝŋk -a; -ĝ m – krompirjev obšesati* || ubšìėsĝtĝ -ĝm dov. – zbledeti | ESSJ olupek šlesati oblika || woblì:ka -e; -e ž – oblika (Žaga) obuševati* || ubušwá:tĝ -bušú:jĝm nedov. – oblisti* || ublì:stĝ ublì:stĝ ž mn. – ledvice: pār- poljubljati | Plet. puševati sé:jče ublì:stĝ | gl. tudi oblistje obušniti* || ubú:šĝntĝ -šnĝm dov. – poljubiti oblistje || ublì:stje -a s ed. – ledvice (Čezsoča): obžalovati gl. grivati se me bó:li ublì:stje | gl. tudi oblisti ocmeniti* || ucmiĕntĝ -ĝm dov. – oveneti oblištati* || ublì:štĝtĝ -ĝm dov. – uokviriti: ublì:- ocmenjen* || ucmiĕnjĝn -a -o prid. – ovenel štĝtĝ slì:ko oča || ò:ča -ĝ; -ĝ m – 1. oče; 2. stari oče obliž gl. čerot, flajšter očajati se* || učá:jĝtĝ se -ĝm se nedov. – 1. ekspr. območje gl. becirk obotavljati se, omahovati; 2. ekspr. počasi obod || uˈbot tudi ubùot ubuóda; -ĝ m – 1. obod, kaj delati | 1. gl. tudi cincati, čujati se, metohati se, očavljati se, ogrebati se, upuljevati se 70 Bovski_No2_finale.indd 70 10.4.2007 12:42:29 okaljati očala, očalar gl. špegle, špeglar ogaran* || uγà:rĝn -a -o prid. – odrsan, opraskan, očavljati se* || učà:ųljĝtĝ se -ĝm se nedov. zdrgnjen – obotavljati se, mencati (Bavšica) | gl. tudi ogarati || uγà:rĝtĝ -ĝm dov. – odrsati, odrgniti, cincati, čujati se, metohati se, očajati se, ogrebati se, zdrgniti upuljevati se ogel || wè:γu -γla; -γlĝ m – vogal, ogel očce || ò:čce -a; -a s – očesce oglavnik* || uγlà:ųŋk -a; -ĝ m – čeljust, prečna oče gl. oča, tata letev pri grabljah, v katero so nasajeni zobje očesce gl. očce ogledalo gl. špegel očim gl. očman oglje || wè:γlje -a s ed. – oglje očistiti gl. poglajštrati, popucati, spucati ognica* || wé:γĝnca -e; -e ž – oglenica, oglarska očman || ò:čmĝn -a; -ĝ m – očim kopa odcvesti gl. obcosti ogniti se || wĝγnì:tĝ se wé:γnĝm se dov. – oddurhniti* || udú:rhĝntĝ -hnĝm dov. – na izogniti, umakniti se skrivaj oditi, zbežati (Bavšica) ognjilo || uγnjì:lo -a; -a s – ozek jeklen klin odeja gl. dejkna z ročajem za ravnanje rezila kose (kadar odguzniti* || udγú:zĝntĝ -znĝm dov. – povleči, se skrha ob kamnu) | uporabljali so ga tudi kot odmakniti kaj tako, da se stalno dotika pripomoček za robkanje koruze podlage: udγú:znĝ kĝdré:jo ta ud mì:ze / je ogon gl. vrat udγú:zĝlna ųrá:tca ut kó:stna > odprla je ogovati se* || wĝγwá:tĝ se wĝγú:jĝm se nedov. omaro z drsnimi vrati / udγú:zĝntĝ kultrì:no – izogibati se > odgrniti zaveso ograd || uγˈret uγrà:da; uγrà:dĝ m – dvorišče odklanfan* || utklà:nfĝn -a -o prid. – odpet ograda gl. tumrček odklanfati* || utklà:nfĝtĝ -ĝm dov. – odpeti, ograjnica || uγrà:jnca -e; -e ž – ograjen, navadno npr. gumb, zadrgo, verigo položnejši travnik v bližini hiše odlasek || udlà:sk v povedkovi rabi – odveč, za ogrebati (se)* || uγrìėbĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. malo (Bavšica): mo je udlà:sk nārdì:t tu – 1. okopavati; 2. ekspr. obotavljati se; 3. dìėlo (pre)počasi kaj delati | 2. gl. tudi cincati, čujati se, odpeti, odpet gl. odklanfati, odklanfan metohati se, očajati se, očavljati se, upuljevati se odpočivati || udpučiwá:tĝ -pučí:wĝm nedov. ogrebti || uγré:ptĝ -γré:bĝm dov. – okopati, npr. – počivati, odpočivati krompir odpreti | upriĕtĝ ò:prĝm dov. – odpreti: ò:prĝ ogreja* || uγré:ja -e; -e ž – ograjena senožet | wè:kna | IT; gl. tudi ofnati ograja preprečuje vstop živini, ki se pase v bližini, v odprt || upă:rt -a -o prid. – odprt: pò:j nùotār, jesenskem času pa je senožet namenjena za pašo saj je upă:rto ogrempati se* || uγrĝmpá:tĝ se -à:m se dov. odreti || udriĕtĝ udé:rĝm dov. – 1. zaklati; 2. – ekspr. poškodovati, raniti se pri padcu odreti ogvalten* || uγwà:ųtĝn -tna -o prid. – domišljav, odrmastiti* || udārmà:stĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. bahav | gl. tudi gvalten, sprhaven opraskati ohkič* || ó:hkĝč -kča; -kčĝ m – šilce, odrsati, odrsan gl. ogarati, ogaran prostorninska mera, 1/8 l | gl. tudi ohteljc odtrupiti || utrupì:tĝ utrú:pĝm dov. – odbiti ohlapen gl. obeven odveč gl. odlasek ohlep* || uhˈlep uhliĕpa; uhliĕpĝ m – močan odvečen gl. ibrčen sunek vetra (Bavšica) ofer || wé:fār -fra; -frĝ m – denarni prispevek v ohtar* || ò:htār -ja; -jĝ m – 1. osmerak, jelen cerkvi ob večjih praznikih s štirimi odrastki na vsakem rogu; 2. ofiljcati* || ufì:ljcĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. ošteti, nepravilen, elipsast krog: kulù: mà: ò:htār; ozmerjati 3. osmica pri kartah ofirati* || ufìėrĝtĝ ufìėra 3. os. ed. nedov. – ohteljc* || ó:htĝljc -a; -ĝ m – šilce, prostorninska povzročati praznjenje črevesja, imeti drisko mera, 1/8 l | gl. tudi ohkič > nĝ smìėm ˈpit kó:fe, me ufìėra ojnica || wé:jĝnca -e; -e ž – ojnica ofnati* || wè:fnĝtĝ -ĝm dov. – 1. odpreti: wè:f- okaljan* || ukĝljà:n -a -o prid. – popackan nĝtĝ flà:ško / pă: mĝtú:do, dĝ te wè:fna; 2. okaljati || ukĝljà:tĝ -à:m dov. – popackati zagnojiti se, vneti se: rá:na se je wè:fnĝla 71 Bovski_No2_finale.indd 71 10.4.2007 12:42:30 okoli okoli || uˈkoų prisl. – okoli opejstrati (se)* || upè:jstrĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. okoli || uˈkoų člen. – približno: ù:ra mùore bí:tĝ – 1. opomoči se od bolezni; 2. ekspr. zrediti uˈkoų ne sé:dme se okoli in okoli || uˈkoų╧n╧uˈkoų prisl. – vse na- opeka gl. cegla, korec, medon okoli, vse naokrog: uˈkoų╧n╧uˈkoų je wé:da opekarna gl. frnjaža / sĝm te γliĕdu uˈkoų╧n╧uˈkoų > povsod sem operšati* || upìėršĝtĝ -ĝm dov. – opešati, te iskal omagati okolnice* || okò:wĝnce -- ž mn. – nizke premične opešati gl. operšati jasli na sredi hleva, okoli katerih se lahko opikan gl. oprincan hodi (Na Skali) oplen || upˈlen upliĕna; upliĕnĝ m – oplen, pre- okomandati (se) || ukumĝndá:tĝ (se) -à:m (se) mični prečni drog na sprednjem ali zadnjem dov. – urediti (se), spraviti (se) v red delu voza, sani okoren || ukùorĝn -rna -o prid. – neroden: opogumiti se gl. skoražiti se ukùorĝn ku tĝ╧zà:dnjĝ ˈkonc krá:we opomoči se gl. opejstrati (se), popejstrati se okrogel gl. kolajčast oprezati gl. trahtati okrušiti gl. oškrbniti oprincan* || uprì:ncĝn -a -o prid. – opikan okusen gl. žmahten oprincati* || uprì:ncĝtĝ -ĝm dov. – opikati okusno gl. fino ordinga || wè:rdiŋγa -e; -e ž – red: ˈkej je tu okužiti, okužba gl. skruniti se, skrunitba zĝ╧ˈna wè:rdiŋγa | ESSJ ordninga olika, olikan gl. krjanca, krjančen oreh || urè:h uriĕha; uriĕhĝ m – oreh (drevo) | gl. olje || wé:lje -a s ed. – olje tudi čajič, kokotec, koščeneli, koščenjak olša || ú:ša -e; -e ž – jelša orglice || wè:rγĝlce -- ž mn. – orglice olšje || ù:šje -a s ed. – jelševje, jelšev gozd ornica || wārní:ca -e ž ed. – ostra trava z dolgimi omahljivec gl. cagovec, cincar koreninami, plevel: smo pubìėrĝlĝ wārní:co omaka gl. toč wĝn╧z zurá:ne njí:we omara gl. kosten orodje gl. cevlje omedlo || umé:dlo -a; -a s – omelo orošen gl. zasopljen omelj || umè:lj -a; -ĝ m – 1. majhen snežni plaz; oselnik || wé:sunĝk -uŋka; -uŋkĝ m – oselnik 2. sneg, ki se usiplje s hiš ali drevja | Plet. osem || wé:sĝm wé:smĝh štev. – osem omel oskrbovati gl. pegovati omelo gl. maček, omedlo oslačiti se* || uslá:čtĝ se -ĝm se dov. – poželeti si ometavati gl. rajhati | Plet., ESSJ oslaščiti se (gl. slast.) omladelj* || umlà:dĝlj -dlja; -dljĝ m – kosem osmoditi || usmudì:tĝ -smuódĝm dov. – 1. ožgati; volne pri gradašanju 2. ekspr. dati zaušnico | 2. gl. tudi luščiti one* || unìė unà: unù: zaim. – izraža osebo, osmojen || usmó:jĝn -a -o prid. – ožgan stvar, ki se noče ali ne more imenovati: dé:- ostrgača || ustārγá:ča -e; -e ž – ostrv, tanjše nĝs ní:sĝm ˈnĝč ví:du unìėγa (npr. Pè:pija); a smrekovo deblo ali vrh debla s prisekanimi je blà: tlìė unà: (npr. Pè:pca); puγlè:j tu unù: vejami, za sušenje krme po košnji ( pè:jč) , čĝ ˈkej γò:ri / uγà:snĝ unù: > izklopi ostrgoncati se* || ustārγó:ncĝtĝ se -ĝm se dov. tisto – obriti se (Bavšica) onegasten* || unìėγĝstĝn -tna -o prid. – ki ima oškopolati* || uškupulá:tĝ -à:m dov. – ozdraveti lastnost, značilnost, ki se noče, ne more ime- (Bavšica) novati: je uˈse unìėγĝstno (npr. umà:zĝno) oškrbniti || ušką:rbĝntĝ -ĝm dov. – okrušiti onegati || unìėγĝtĝ -ĝm nedov. – izraža dejanje, ošokol* || ošokò:l -a; -ĝ m – suha vratovina v ki je znano, a se noče, ne more imenovati: žìė mrežici: je bĝlì:mbĝlo pù:hno ošokò:lu tu cìėų dà:n unìėγĝm (npr. pusprà:ųljĝm) špà:jzĝ onuča || unú:ča -e; -e ž – onuča, krpa za ovijanje ošpice gl. maruskle stopala ošpičiti || ušpí:čtĝ ušpì:čĝm dov. – z nožem opajsati* || upà:jsĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. odrgniti, ošiliti, priostriti: ušpí:čtĝ sbì:nčnik narediti sled z ostrim predmetom, npr. na oštarija || uštārì:ja -e; -e ž – gostilna pločevini avtomobila, koži na kolenu ošteti gl. oficljati opaziti gl. primerkati, zamerkati oštir || uštìėr -ja; -jĝ m – gostilničar 72 Bovski_No2_finale.indd 72 10.4.2007 12:42:30 ožuliti oštja* || ò:štja -e ž ed. – v medmetni rabi, kletv.: ozdraveti gl. oškopolati ò:štja, ˈkem sĝm dìėų klá:dwo / ò:štja malò:ra ozimka* || uzì:mka -e; -e ž – dekle bogatih ošutrati se* || ušù:trĝtĝ se -ĝm se dov. – obrisati staršev, ki je šlo pozimi (brez potrebe) služit si čevlje na predpražniku: a╧s╧se ušù:tru v Trst | Plet. ≠ otavčič || utà:ųčč -a m ed. – otavič, trava tretje ožebrati || užìėbrĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. umiti: se košnje je užìėbru pu tĝm vìėnčĝ > za silo se je umil otepnik* || utìėpĝŋk -a; -ĝ m – 1. ekspr. oženiti se || užĝnì:tĝ se -žiĕnĝm se dov. – poročiti neodločen, bojazljiv človek, reva; 2. ekspr. se | gl. tudi ugrempati se revež, siromak ožeti gl. ožoljati otka || wé:tka -e; -e ž – otka, orodje za čiščenje ožlepan* || užlìėpĝn -a -o prid. – ekspr. umazan zemlje s pluga (Bavšica) ovca || wą:ca ucìė; ucìė ž – ovca ožoljati* || užùoljĝtĝ -ĝm dov. – 1. ožeti, ovčji || ú:čjĝ -a -e prid. – ovčji: ú:čja skú:ta izmencati (za perilo); 2. ekspr. porabiti denar ovčka gl. maljica komu | ESSJ žoljati oveneti, ovenel gl. ocmeniti, ocmenjen ožuliti gl. zagarati ovinek gl. rejda, vinek 73 Bovski_No2_finale.indd 73 10.4.2007 12:42:30 pac* P pac* || ˈpac pá:ca m ed. – kvaša, zmes kisa, pà:nj, dĝ zĝpì:čĝm skiĕro wà:nj; 2. veliko, začimb in vode, v kateri se kvasi meso, npr. trdo poleno | 1. gl. tudi čolja divjačina: dìėt mĝsù: tu ˈpac panola || pĝnùola -e; -e ž – koruzni storž pacati || pá:cĝtĝ -ĝm nedov. – kvasiti, povzročati, pant || ˈpant pá:nta; pá:ntĝ m – tečaj pri vratih da postaja kaj v kvaši mehkejše: pá:cĝtĝ | gl. tudi kankrt mĝsù: tu wé:dĝ an kí:sĝ panti* || pá:ntĝ -u m mn. – zgornji del podstrešja pacelj* || pá:cĝlj -clja; -cljĝ m – nekdaj udarec s v hiši (pod slemenom), navadno namenjen za palico ali šibo po roki (v šoli) shranjevanje otave packati gl. kaljati papeževa sveča* || pà:pĝžuwa své:jča frazem pač || ˈpeč člen. – pač – lučnik, zdravilna rastlina pačiti || pá:čtĝ -ĝm dov. – 1. motiti, vznemirjati, paradižnik gl. pomidora plašiti, npr. divjad, živino; 2. spakovati se parapet | parapè:t -a; -ĝ m – pločnik pred hišo padar gl. čmar parati gl. trjati padati gl. pajati paražon* || pārĝžùon -a; -ĝ m – zapor, ječa: le paglavčič* || pĝγlà:ųčč -a; -ĝ m – mlad, še ne γlè:j, dĝ nĝ pó:jdĝš u╧ pārĝžùon | SSKJ pržon; razvit močerad gl. tudi kajha paglavec gl. čoljec, ponovčica, ponovčič pare gl. parna pajati* || pà:jĝtĝ -ĝm nedov. – padati: pà:ja dă:š parkelj1 || pá:rkĝlj -na; -nĝ m – spodnji del ku bé:je > močno dežuje svinjske noge | gl. tudi krampelj pajčevina || pà:jčuna -e; -e ž – pajčevina parkelj2 || pá:rkĝlj -na; -nĝ m – hudič | gl. tudi pajsar* || pà:jsār -ja; -ĝ m – vzvod, železen antedoj, hudir, hudoba, ta slabi, zlodi, zlomek drog za dviganje, premikanje bremen parma gl. parna pajsati* || pà:jsĝtĝ -ĝm nedov. – 1. odstranjevati parna* || pà:rna pà:rĝn tudi pà:rma pà:rĝm s mn. kaj s praskanjem, npr. z zida; 2. postopoma – pare, mrtvaški oder | Plet. ≠ premikati z vzvodom | IT parolež* || pāró:lĝš -ža; -žĝ m – ekspr. bahač, pajšel* || pá:jšĝl -na; -nĝ m – priželjc širokoustnež pajštva || pà:jštwa -e; -e ž – sušilnica za sadje part* || ˈpert pá:rta; pá:rtĝ m – zakoniti delež pakelc* || pà:kĝlc -a; -ĝ m – zavitek, zavoj: ˈen premoženja pà:kĝlc ciγārè:t / dwà: pà:kĝlca pà:šte sĝm parta || pà:rta -e; -e ž – velika tesarska sekira dìėla kú:hĝt | SSKJ pakeljc partiti* || pārtì:tĝ pá:rtĝm nedov. – 1. deliti; 2. pakirati gl. pokati razmejevati | IT palčati* || pà:ųčĝtĝ -ĝm nedov. – molsti s palci pasati* || pĝsá:tĝ -à:m dov. – 1. iti mimo: kar palčnik* || pà:ųčĝŋk -a; -ĝ m – 1. rokavica z γă:rlo pĝsà:, ˈrit nĝ fá:li; 2. miniti: ku je hí:- enim prstom; 2. zelo velika gozdna jagoda tro pĝsà:la zí:m a / štrì:kĝm zĝ cà:jt pĝsà:tĝ > pale* || pà:le prisl. – spet, zopet pletem za kratek čas | IT palec || pà:ųc -a; -ĝ m – 1. palec; 2. ekspr. prst: je past gl. skopec, šlajgelc pārščí:pnu ųsĝh pìėt pà:ųcu tu ųrá:ta pasti gl. cepniti, gelumpniti, grimati, klafutniti, palica gl. paljica, štiklarica povezniti se, zgalodrati, zgrimati, zvaljati se, paljica* || pá:ljca -e; -e ž – palica žlempniti paljki* || pà:ljkĝ -u m mn. – naoknica pastir gl. domar, kozar, pašavec, pogon panj | pà:nj pĝnjù:; pĝnjì: m – 1. tnalo: ki je paša gl. kozrnje, namera, pokozrnje, zakozrnje 74 Bovski_No2_finale.indd 74 10.4.2007 12:42:30 peta pašareta* || pašārè:ta -e; -e ž – nekdaj pijača iz pelegrina* || pĝlĝγrì:na -e; -e ž – pelerina malinovca in sode | DJ pelerina gl. burmus, pelegrina pašati* || pà:šĝtĝ -ĝm nedov. – 1. pristajati: peličo* || pelì:čo -čĝta; -čĝtĝ m – krznen plašč; t╧ pà:ša ta kì:klja; 2. prijati: ku╧m pà:ša ˈdoų 2. krznen ovratnik : mà: pelí:čo ukò:ų krá:γ- sìėstĝ na pašavec* || pĝšà:ųc -a; -ĝ m – pastir na paši penis gl. cura, čima, klinec, pinči, tič pašta | pà:šta -e; ž ed. – 1. testenine; 2. jed pentlja gl. čuška, petljica iz testenin: smo ją:dlĝ pà:što; 3. sladkarija, penzelc* || pè:nzĝlc -a; -ĝ m – čopič keks; 4. ekspr., v zvezi: tu je uˈse ì:sta pà:šta penzion || pĝnzjùon -a; -ĝ m – 1. pokojnina; 2. paština* || paštì:na -e ž ed. – drobne jušne pokoj testenine pepel || pupìėų -ìėla m ed. – pepel patenošter* || pĝtĝnùoštār -tra; -trĝ m – rožni pepeljugar* || pĝpĝljú:γār -ja; -jĝ m – ekspr. venec | Plet., SSKJ paternošter zapečkar | Plet. pepelugar ≠ patrona || pĝtró:na -e; -e ž – naboj pepeljugarica* || pĝpĝljù:γārca -e; -e ž – ekspr. pavati* || pà:wĝtĝ -ĝm nedov. – graditi, zidati zapečkarica pavkati* || pà:ųkĝtĝ -ĝm nedov. – zvečer pred pepeljuhar* || pĝpĝljù:hār -ja; -jĝ m – ekspr. godovnim dnem slavljencu pod oknom mlad, nedorasel fant, ki še ni bil sprejet v ropotati s pokrovkami in drugo posodo fantovsko skupnost | gl. tudi fecalar pazduha gl. pazka peračar* || pārà:čār -ja; -jĝ m – obcestni paze || pá:ze pà:s ž mn. – opaž kamen paziti gl. variti pere || pé:re pĝrìėsa; pĝrìėsa s – pero: še ˈno pá:- pazka* || pà:ska -e; -e ž – pazduha: né:stĝ/ wĝwo pé:re tu ă:rt mo mà:njka > vsega ima dāržá:tĝ put pà:sko dovolj pecelj gl. štom perje || pìėrje -a s ed. – 1. ptičje perje: γa je blu peč || pè:jč pĝčì:; pĝčì: ž – peč sá:mo pìėrje > šopiril se je; 2. listje: je γludà:- pečara* || pĝčà:ra -e; -e ž – pri balinanju napačno la kó:za pìėrje ˈtem u γă:rmĝ izbijanje krogle (krogla se pred udarcem v perkopato* || pārkupà:to prisl. – zvrhano drugo kroglo dotakne tal) perlmandelc* || perlmà:ndĝlc -a; -ĝ m – bajno ped gl. pedilj bitje, škrat, majhen možiček | gl. tudi škratelc, pedela* || pĝdìėla -e; -e ž – 1. ponev; 2. kozica, škrinfič posoda pernica gl. tohna pedenati* || pĝdìėnĝtĝ -ĝm nedov. – streči komu, perovlati se* || pĝrò:ųlĝtĝ se -ĝm se nedov. dobro skrbeti za koga: γa je pĝdìėnĝla sprìėt – hvaliti se, postavljati se (Bavšica) | gl. tudi an ˈzat | ESSJ pedentar hrupiti se, štrejkati se pedilj* || pĝdì:lj -a; -ĝ m – ped, pedenj perta || piĕrta -e; -e ž – bajno bitje, bela žena, s peglajzen* || pĝγlà:jzĝn -zna; -znĝ m – 1. katero so strašili otroke | ESSJ Perhtra likalnik; 2. osebni avtomobil znamke Fiat peruka* || perù:ka -e; -e ž – lasulja 125p, poljski fiat | gl. tudi pejgelj perutnica gl. repetnica pejgelj* || pè:jγĝlj -γlja; -γljĝ m – likalnik pes || pă:s pé:sa; pą:sĝ m – pes: pè:s naj rìėpo (Čezsoča) | gl. tudi peglajzen uká:že pejglati* || pè:jγlĝtĝ -ĝm nedov. – likati | IT, ESSJ pesič || pą:sĝč pą:šča; pą:ščĝ m – psiček: má:mo peglati tĝ╧mlá:de pą:šče pekač gl. štampo pest gl. punja pekel || pą:ku pá:kla m ed. – pekel: se buo crù: peš gl. k nogam tu pà:klĝ peštati || pĝštá:tĝ pìėštĝm nedov. – 1. tlačiti; 2. pelc* || pè:lc -a; -ĝ m – krznen plašč teptati: nĝ pĝštà:jte trá:we, se nĝ buo dà:- pelcan* || pìėųcĝn -a -o prid. – cepljen: pìėųcĝno lo sé:jčĝ; 3. s smučmi se vzpenjati bočno v drìėųlje breg s prestavljanjem smuči drugo za drugo; pelcati* || piĕųcetĝ -ĝm dov. in nedov. – 1. cepiti 4. ekspr. obirati se, počasi delati: kej pìėštĝš sadno drevje; 2. vnašati v telo cepivo: kajlìė cà:jta | 3. gl. tudi trejtati pìėųcĝtĝ se prùot rú:njĝm / je pìėųcĝn prùot peta gl. kopica bārzí:nĝ > je počasen, len 75 Bovski_No2_finale.indd 75 10.4.2007 12:42:31 peterišče* peterišče* || pĝtārí:šče -a; -a s – toporišče | gl. piti || pí:tĝ pí:jĝm; vel. 2. os. ed. pă: nedov. – piti: tudi štilj pă:, dĝ nĝ bùoš žé:jĝn / γa je pì:ų ku žú:na Peteruša* || Pĝtārú:ša -e; -e ž – šalj. prebivalec pitoven | pí:tun -a -o prid. – 1. domač, priljuden, Bovca prijeten; 2. gojen: a má:te tĝ pí:tune já:γude petlar* || pìėtlār -ja; -jĝ m – berač > velike vrtne jagode petlarica* || pìėtlārca -e; -e ž – beračica pitovno* || pí:tuno prisl. – domače, domačno, petljati* || pĝtljá:tĝ -à:m nedov. – beračiti | IT prisrčno, priljudno, prijetno: k╧ je zĝkú:rjĝno, petljica* || pĝtljí:ca -e; -e ž – 1. pentlja; 2. rà:ta kar bùolj pí:tuno kravata; 3. zanka za obešanje pri zvoncu | 1. plača gl. colinga, suha nafa, venajnica gl. tudi čuška plahtica gl. gorska resa peton gl. beton plajba || plà:jba -e; -e ž – svinčnica, vrvica z petregati* || pĝtrìėγĝtĝ -ĝm nedov. – goljufati, utežjo za določanje navpične lege npr. pri kartah, tehtanju blaga | gl. tudi gljati plajbati* || plà:jbĝtĝ -em nedov. – meriti s petrič* || pìėtārč -a; -ĝ m – repinec (Log) svinčnico pevgovati* || piĕųγwĝtĝ -ĝm nedov. – skrbeti za planina || plà:nna -e; -e ž – planina, svet v koga/kaj, oskrbovati koga/kaj: piĕųγwa té:to, gorah, namenjen za poletno pašo: γnà:t ucìė k╧ je nĝ pusté:ljĝ nĝ plà:nno peza || pìėza -e; -e ž – 1. tehtnica; 2. teža planiti gl. zaburiti pezati || pĝzá:tĝ pìėzĝm nedov. – tehtati planja || plá:nja -e; -e ž – jasa pezdečivka || pĝzdĝčì:ųka -e; -e ž – pezdičevka, planjka || plá:njka -e; -e ž – deska za plot sinica planka gl. planjka pezdeti || pĝzdiĕtĝ pą:zdĝm nedov. – potiho plašč gl. montel, pelc, peličo spuščati pline iz črevesja in pri tem oddajati platelc* || plà:tĝlc -a; -ĝ m – stran, list, npr. v močen neprijeten vonj knjigi: zmìėrĝm vìė ˈĝn plà:tĝlc vĝč ku ti╧drù:- pičla* || pì:čla -e; -e ž – puran | Plet. pičla, pičlja ≠ γĝ > je bolj pameten kot drugi / ubă:rn plà:- pika || pí:ka -e; -e ž – 1. krajec pri štruci kruha; tĝlc > spremeni temo pogovora 2. kljun; 3. roževinasta obloga na sprednjem plavka || plà:ųka -e; -e ž – jetrnik, spomladanska delu jezika pri perutnini, kurja bolezen; 4. rastlina | Plet. ≠ slabš. usta, goflja: zè:prĝ pì:ko > utihni | 1. gl. pledra* || plìėdra -e; -e ž – ekspr. klepetulja tudi krajec; 3. bolezen so zdravili tako, da so kokoši pledrati* || plĝdrá:tĝ -à:m nedov. – slabš. odprli kljun in vanj kanili nekaj olja klepetati, govoriti tjavendan pikelj || pí:kĝlj -kĝlna; -kĝlnĝ – 1. železna pleh || pˈleh plé:ha; plé:hĝ m – 1. pločevina: se konica na palici; 2. cepin | 2. gl. tudi cempin smé:je ku dĝ╧b kó:za ˈdoų pu plìėhĝ srà:la; 2. pila gl. filja pekač: je pują:dla cìėų pˈleh bγà:nce pildič* || pì:ldĝč -ltča; -ltčĝ m – 1. podobica; 2. plejhati* || plè:jhĝtĝ -ĝm nedov. – 1. ekspr. močno manjši kos papirja: dè:j ˈĝn pì:ldĝč, dĝ zĝpí:- deževati; 2. ekspr. vleči koga za nos šĝm plena || plìėna -e; -e ž – 1. na planini nadstrešek, piliti gl. filjati streha na stebrih brez sten pred vhodom v pinca | pì:nca -e; -e ž – sladko, kiti podobno molžo pecivo iz kvašenega testa plenčati* || plĝnčá:tĝ -à:m nedov. – ekspr. neumno pince || pì:nce -- ž mn. – montažne klešče govoriti, blebetati pinči* || pì:nči -ja; -jĝ m – otr. lulček plenčka* || plè:nčka -e ž ed. – ristanc, dekliška pinjenec gl. metuda igra pipec gl. činkerli, kinčerli plene gl. plenica pipica | pì:pca -e; -e ž – piščanček plenica || plĝní:ca -e; plĝnìė ž – plenica : ubè:s pipipi* || ˈpi ˈpi ˈpi medm. – klic kokošim šì:t plĝnìė | gl. tudi povojec pirh || pìėrh -a; -ĝ m – pirh plenkač* || plĝŋkà:č -a; -ĝ m – tesarska sekira pirjav* || piĕrju -uwa -o prid. – preperel plentati* || pliĕntĝtĝ -ĝm nedov. – slepiti, sijati v pirna* || piĕrna -e; -e ž – žarnica oči: me sù:nce plìėnta pisalo gl. grifelj plesen gl. mufa piskalica || piskà:lca -e; -e ž – piščalka plesniv || pliĕsnu -uwa -o prid. – plesniv | gl. tudi piščanček gl. pipica mufast, utohnjen 76 Bovski_No2_finale.indd 76 10.4.2007 12:42:31 pofuliti (se)* plesno || plé:sno -a; -a s – nart počistiti gl. popucati, poščiniti, pošotrati pletenec || plĝtè:nc -a; -ĝ m – 1. širok, nizek počrez* || pučrìės prisl. – počez: je šù: kar koš iz leskovih viter z dvema ročajema za pučrìės > opotekal se je / hitro je hodil | Plet., pobiranje krompirja; 2. pletena košara (Log) SSKJ počez; gl. tudi spreče plezati se || pliĕzĝtĝ se -ĝm se nedov. – smučati podboj gl. rožanec, talar se, sankati se | gl. tudi garati se podedovati gl. pogerbati plingalica* || plí:ŋγĝlca -e; -e ž – gugalnica | gl. podfuljen* || putfú:ljĝn -a -o prid. – 1. ekspr. tudi cingalica potuhnjen; 2. hinavski plingati* || plí:ŋγĝtĝ -ĝm nedov. – 1. gugati (se); podgorida || pudγurí:da -e; -e ž – mestna 2. viseti; 3. ekspr. opletati lastovka | gl. tudi fedegornik pliska || plì:ska -e; -e ž – pastirica, ptica pevka podhranjen gl. poklajen, zaharet, zaklajban, pločnik gl. lašt, parapet zlaknjen ploprna* || pló:pārna -e; -e ž – 1. slaba kava; podjedica || pudìėtca -e; -e ž – bramor 2. proja, pijača iz kavnega nadomestka podkovica gl. gnif (Bavšica) podlesek gl. ušivka ploščica gl. ceglica podlezen* || pudliĕzĝn -zna -o prid. – ekspr. ploter* || pló:tār -ja; -jĝ m – 1. mehur, ki se zahrbten, potuhnjen, hinavski pojavi na koži zaradi opekline; 2. lisa od podlizniti* || pudlí:zĝntĝ -znĝm dov. – ekspr., udarca, podplutba: γa je nĝmlá:tu, dĝ je ˈmoų navadno v zvezi z jo zbežati, popihati jo: jo je kar pló:tārje ta pu rì:tĝ | ESSJ plotar pudlí:znu plucer* || plù:cār -ja; -jĝ m – termofor podloga gl. foter plug gl. drevo, flog podmenati se* || pudmĝná:tĝ se -à:m se dov. plunkati gl. klumpati – skrivaj se dogovoriti po vasi || pu wé:sĝ prisl. – na obisk: prì:t kej pu podobica gl. pildič wè:sĝ podoblačiti se || pudublá:čtĝ se -blá:čĝ se 3. ed. pob || pùoĉ -a; -ĝ m – fant dov. – pooblačiti se pobarvati, pobarvan gl. poplejhati, poplejhan podpreti gl. podšprajcati pobasati || pubá:sĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. zgrabiti, podrigniti se* || pudrí:γĝntĝ se tudi purí:γĝntĝ se pograbiti, vzeti -γnĝm se dov. – spahniti se, podreti kupček pobič || pùobĝč tudi pùopč -a; -ĝ m – fantek podrigovati se* || pudriγwá:te se tudi puriγwá:- poblejati || publĝjá:tĝ -blé:jĝm dov. – ekspr. 1. tĝ se -riγù:jĝm se nedov. – spahovati se: ud nepremišljeno reči, povedati: ųˈsĝm publé:je; čbú:le se╧m pudriγú:je | Plet. podrigavati se 2. ekspr. zatožiti koga, povedati, izdati kaj podrsavati gl. pošukovati pobnati* || pùobnĝtĝ -ĝm nedov. – pomniti, spo- podsakniti* || pudsá:kĝntĝ -knĝm dov. – minjati se: nĝ pùobnĝm, kˈda sĝm nĝzà:dnje spotakniti | gl. tudi pofiksljati pobrkljati* || pubārklá:tĝ -à:m dov. – 1. povreti; podstreharica || putstrìėhārca tudi pustrìėhārca 2. pomešati s kuhalnico, žlico | SSKJ ≠ -e; -e ž – strigalica | gl. tudi kleščarica pocepati* || pucìėpĝtĝ -ĝm dov. – pokapati podstrešje gl. hrame, vrh pocerati (se)* || pociĕrĝtĝ (se) -cìėrĝm (se) dov. podšprajcati* || putšprá:jcĝtĝ -ĝm dov. – prebaviti: kù:mi se m╧ je pucìėrĝlo – podpreti kaj s koli (drevo, obok, strop v počakati || pučá:kĝtĝ -ĝm; vel. čà:j dov. – rudniškem rovu) počakati: čà:j me tem dĝmà: podžrd* || pudžă:rt prisl. – pod žrdjo | seno počati* || pučá:tĝ puóčĝm nedov. – ekspr. buljiti, prevažati tako, da se na vrh naloženega voza pritrdi strmeti debelejši drog, da je tovor trdneje nameščen počen gl. poknjen pofetati* || pufĝtá:tĝ -à:m dov. – 1. pomendrati, počeniti || pučìėntĝ -ĝm dov. – počepniti poteptati; 2. ekspr. nenatančno opraviti kaj počeplja* || pučìėplja -e; -e ž – 1. posoda, pofiksljati* || pufì:ksljĝtĝ -ĝm dov. – spotakniti v katero se toči iz soda; 2. ekspr. majhna koga, podstaviti nogo komu | gl. tudi podsakniti ženska pofuliti (se)* || pufulì:tĝ (se) -fú:lĝm (se) dov. počez gl. počrez – 1. ekspr. potuhniti se, priplaziti se; 2. ekspr. počikati || pučì:kĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. pojesti, vsiliti se, npr. v družbo; 3. ekspr. potuhnjeno požvečiti 77 Bovski_No2_finale.indd 77 10.4.2007 12:42:32 pogalejdrati* neopazno oditi: se je kar pufú:lu; 4. ekspr. pokaljan* || pukĝljà:n -a -o prid. – ki ima od ukrasti, izmakniti hrane popackano obleko pogalejdrati* || puγĝlè:jdrĝtĝ -ĝm dov. – pokaljati || pukĝljá:tĝ -à:m dov. – pokapati, poribati, zdrgniti s trdo krtačo popackati obleko s hrano pogenjcati* || puγè:jncĝtĝ -ĝm dov. – otr. pokati1* || pò:kĝtĝ -ĝm nedov. – pripravljati prenehati, ponehati: le puγè:jnci, pĝtĝlì:nčĝč prtljago pogerban* || puγìėrbĝn -a -o prid. – podedovan, pokati2* || puókĝtĝ -ĝm nedov. – trkati | Plet. ≠ iz druge roke: ta juópa je žie tˈrikrāt pokazanje* || pukĝzà:nje -a; -a s – osebna puγìėrbĝna izkaznica pogerbati* || puγìėrbĝtĝ -ĝm dov. – podedovati, pokca* || pùokca -e; -e ž – kovinski del vezalk dobiti kaj iz druge roke: je puγìėrbu bà:jto / za čevlje (Srpenica) | uporabljali so ga tudi za puγìėrbĝtĝ bulìėzĝn risanje z voskom po pirhih poglajštrati* || puγlà:jštrĝtĝ -ĝm dov. – pogladiti, pokec* || pùokc -a; -ĝ m – razpoka | Plet. ≠ očistiti (konja) s kovinsko krtačo poklajen* || puklá:jĝn -a -o prid. – podhranjen pognjedenik* || puγnjé:dĝnĝk -ŋka; -ŋkĝ m (za živino) – postržek, zadnji otrok v (številni) družini, poknjen* || pùoknjĝn -a -o prid. – počen rojen po daljšem presledku pokozlati || pukuzlá:tĝ -à:m dov. – pobruhati pogoltniti gl. poždreti pokozrnje || pokozārnjìė neskl. s ed. – pogon || poγùon -a; -ĝ m – na planini nižji pastir, popoldanska oz. večerna paša po molži v ki je moral poleg drugega dela nabirati smolo bližini staje za lukež pokracati || pukrĝcá:tĝ -krá:cĝm dov. – pogreben || puγré:bĝn -a -o prid. – 1. pokopan; počečkati 2. izkopan pokriva* || pukrí:wa -e; -e ž – kopriva pogrebsti || puγré:bstĝ -γré:bem dov. – 1. pokrovec || pukrò:ųc -a; -ĝ m – pokrov pokopati: puγré:bstĝ mĝrlí:ča; 2. izkopati, poldan || pudà:n pudnìė m ed. – poldan: t╧žiė npr. krompir: a ste žiė puγré:blĝ čùompe puká:žĝm, ˈkaj je ù:ra, k╧ pudà:n zγó:ni pogrešek || puγrìėšk -a; -ĝ m – napaka polementru* || pulĝmè:ntrĝ prisl. – zaman, pogristi* || puγrì:stĝ -γrí:zĝm dov. – ekspr. zastonj: so pą:ršlĝ pulĝmè:ntrĝ pojesti: so puγrí:zlĝ ųˈse, kar so dubì:lĝ poleno gl. gumpovec pogruntati || puγrù:ntĝtĝ -ĝm dov. – ugotoviti, polenovka gl. štokfiš dognati polenta || plìėnta -e ž ed. – polenta | gl. tudi pogum gl. koraža treflja poguzniti (se) || puγú:zĝntĝ (se) -znĝm se dov. polh || ˈpoh pú:ha; pú:hĝ m – polh – 1. premakniti kaj tako, da se stalno dotika polhen || pú:hĝn -hna -o prid. – poln: jo mà:m podlage: pumà:j mĝ puγú:zĝntĝ kò:stĝn ta╧h žiė pú:hĝn kú:fār > dovolj zì:do; 2. ekspr. primakniti, prispevati kaj: polhno* || pù:hno prisl. – veliko, mnogo a╧t╧ je té:ta puγú:zĝlna ˈkej poljska solata* || pùoljska sĝlá:ta frazem – regrat pohajati || puhá:jĝtĝ -ĝm nedov. – 1. sprehajati | gl. tudi kojnčarica, modec, žentivnica se; 2. potepati se poljubiti, poljubljati gl. bušniti, obušniti, pohajkovanje gl. pranganje obuševati pohajkovati gl. flankirati polkna* || pò:lkna -e; -e ž – naoknica, oknica pohleven gl. brumen | Plet. polkne pohrepati* || puhrìėpĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. pobiti polno gl. polhno koga/kaj: lĝsì:ca je puhrìėpĝla ųse kù:re | Plet. polter* || pó:ltār -ja; -jĝ m – rezervoar, vodnjak ≠ polž | pù:š pú:ža; pú:žĝ m – polž poizvedovati gl. žebnati pomagati* || pumá:tĝ pumá:γĝm nedov. pojesti gl. pogristi, popaštati, porekljati, – pomagati: pumà:j mĝ ustá:tĝ | gl. tudi poždreti spomagati pokalati se* || pukĝlà:tĝ se -à:m se dov. – pomakati gl. točati potolažiti, pomiriti se pomaranča gl. komeranča pokalica gl. škrlipovec pomedljati* || pumĝdljá:tĝ -à:m dov. – ekspr. zatajiti 78 Bovski_No2_finale.indd 78 10.4.2007 12:42:32 posteljica pomendrati, pomendran gl. pofetati, sfetan poprednica* || puprìėdĝnca -e; -e ž – malica po pomendrati, pomendran gl. popeštati, po- napornem delu | gl. tudi južina peštan popucati* || pupù:cĝtĝ -ĝm dov. – počistiti pomidora* || pomidó:ra -e; -e ž – paradižnik porati* || pó:rĝtĝ -ĝm nedov. – vrtati s svedrom: pomlad gl. blažji zó:bār m╧ je pó:ru ta pu zubìėh pomniti gl. pobnati poravnati* || puruná:tĝ -rò:ųnĝm dov. – pomočnik gl. kselj popraviti ponev gl. kastrovla, pedela, ponovca, rajna, porekljati* || purĝkljá:tĝ -à:m dov. – ekspr. teča pojesti (Bavšica) ponj || pùonj zaim., navezna oblika za tož. m, s, ž za porestan* || purè:stĝn -a -o prid. – pražen (za vse osebne zaimke – ponj: pārdì: me pùonj > krompir): purè:stĝne čùompe pridi pome / bží:te jo pùonj > pojdite ponjo / porestati* || purè:stĝtĝ -ĝm dov. – popražiti te prí:dĝm pùonj > pridem pote / so ˈjĝx šlā: porigniti se, porigovati se gl. podrigniti se, pùonj podrigovati se ponovca* || pĝnò:ųca tudi punò:ųca -e; -e ž porka* || pò:rka -e; -e ž – slabš. umazanka, – ponev: se kó:tu pĝnò:ųcĝ špùota > oba sta nemarnica enako črna, umazana / A: kej kú:hĝš? B: tĝ porkarija* || porkārì:ja -e; -e ž – 1. ekspr. vĝlí:ko pĝnò:ųco tu tej mà:li > kaj te briga umazanija, nemarnost; 2. grdo, neprimerno, ponovčica || punò:ųčca -e; -e ž – žabji paglavec opolzko dejanje ali ravnanje: je γwă:ru an (Bovec, Čezsoča) | gl. tudi čoljec, ponovčič dìėlu sà:me porkārì:je ponovčič* || punò:ųčĝč tudi pĝnò:ųčĝč -čča; porkiš* || pò:rkiš medm. – kletv.: pò:rkiš, ku me -ččĝ m – žabji paglavec (Soča) | gl. tudi čoljec, jé:zĝ ponovčica porko* || pò:rko -a m – slabš. umazanec, pont* || ˈpont pó:nta; pú:ntĝ m – 1. točka, npr. nemarnež pri balinanju; 2. ekspr., v zvezi pˈrit wĝn╧s pó:n- porko* || pò:rko in -a medm. – kletv.: dí:ndjo pò:r- ta > priti iz ustaljenega reda / prí:tĝ h╧ pó:nto ko / pò:rka malò:ra > spametovati se poročiti se gl. oženiti se, ugrempati se popackati, popackan gl. okaljati, pokaljati, porodnica gl. letvana, posteljnica okaljan, pokaljan portapaki* || portapà:ki -ja; -jĝ m – prtljažnik, popaštati* || pupà:štĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. pojesti, priprava za prtljago na vozilu pohrustati: lĝsí:ca je pupà:štĝla ųˈse kù:re posati1* || pùosĝtĝ -ĝm dov. – postati deležen popejstrati se* || pupé:jstrĝtĝ se -ĝm se dov. – 1. česa neprijetnega, slabega, skupiti jo: jih je opomoči se; 2. ekspr. zrediti se | gl. tudi opejstrati pùosu | ESSJ se posati2* || pusá:tĝ -à:m dov. – posesati (Bavšica): popendejkel* || popĝndè:jkĝl -na m ed. – strešna té:le pusà: mlìėko lepenka | gl. tudi dahpapa posesati gl. posati popeštan* || pupìėštĝn -a -o prid. – pomendran, posnemalka gl. posnemnica, snemalnica, poteptan snemnica popeštati* || pupĝštá:tĝ pupìėštĝm dov. – posnemnica || pusnìėmĝnca -e; -e ž pomendrati, poteptati, potlačiti – posnemalka, velika lesena žlica za popiti gl. požlempati, požuliti posnemanje skute iz kotla | gl. tudi snemalnica, poplejhan* || puplè:jhĝn -a -o prid. – slabš. snemnica pobarvan (za lase) posodba1 || pusùodba -e ž ed. – posoda poplejhati* || puplè:jhĝtĝ -ĝm dov. – slabš. grdo, posodba2 | pusùodba -e ž ed. – izposoja: ni nĝ neenakomerno pobarvati pusùodbo popokati* || pupuókĝtĝ -ĝm dov. – potrkati | Plet. postapljati* | pustà:pljĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. ≠ postopati: cìėų ˈdan sĝmù: pustà:plja | gl. tudi popoldan | pupudà:n prisl. – popoldne mezerati popolnoma gl. ščin postaven gl. štalten popraviti, popravljati gl. poravnati, ravnati postelja gl. kovelesna popražiti gl. porestati posteljica gl. trebljav 79 Bovski_No2_finale.indd 79 10.4.2007 12:42:32 posteljnica posteljnica || pusté:ljĝnca -e; -e ž – porodnica, potep || putìėp -a; -ĝ m – ekspr. lump, baraba, ženska po porodu | gl. tudi letvana nepridiprav, potepin: je bių ĝn putìėp, je postnovka* || pustnò:ųka -e; -e ž – vrsta ukrà:du╧n pà:r rìėp hruške potica gl. beganica postopati gl. mezerati, postapljati potikati* || putiká:tĝ -tí:kĝm nedov. – nalagati postrani gl. všrejh na ogenj, vzdrževati ogenj postranice || pustrĝní:ce -strĝnì:c ž mn. – 1. stran- potok || pĝˈtok pĝtuóka; pĝtùokĝ m – potok ske jasli v ovčjem hlevu; 2. stranska deska, potolažiti gl. pokalati se, zatuliti npr. pri plugu, posteljna stranica (Plet.) potovfel || putò:ųfĝl -na; -nĝ m – natikač, postreharica gl. podstreharica copata pošada* || pušá:da -e ž ed. – manjši kuhinjski potrkati gl. popokati predmeti | ESSJ potuhniti se, potuhnjen gl. potuliti se, pošast | pušà:st -ĝ ž ed. – nahod, prehlad potuljen, tuhlast poščiniti* || puščí:nĝtĝ -ĝm dov. – temeljito potuhnjenec gl. fula počistiti, pospraviti potuliti se || putú:ltĝ se -ĝm se dov. – potuhniti pošedi || pušìėdĝ prisl. – potem | Plet. pošled, se, prihuliti se pošledi, ESSJ pošled; gl. tudi še, šedi potuljen || putú:ljĝn -a -o prid. – 1. ekspr. poškodovati se gl. ogrempati se potuhnjen, prihuljen; 2. ekspr. sključen, z pošleviti* || pušlĝbì:te -liĕbĝm dov. – 1. posliniti; glavo med rameni | SSKJ pod potuliti 2. ekspr. kaj slabo narediti: je sĝmù: pušlĝbí:la povden* || pó:ųdĝn -dna; -dnĝ m – 1. dno; 2. tem pu kú:hnjĝ > le za silo je pospravila prostor za drobnico | SSKJ poden pošmunder || pušmú:ndār -dra m ed. – pribolj- povdnica* || pó:ųdĝnca -e; -e ž – deska v podu šek, poobedek | Plet., SSKJ podnica pošnoder* || pušnùodār -ja; -jĝ m – ekspr. povernica* || puwé:rĝnca -e ž ed. – žganci iz požrešnež | gl. tudi črep, muza poparjene koruzne moke, koroški žganci pošnoderca* || pušnùodārca -e; -e ž – ekspr. povezniti (se)* || pubìėzĝntĝ (se) -znĝm (se) dov. požrešnica – 1. povezniti, obrniti narobe; 2. ekspr. pasti pošotrati* || pušùotrĝtĝ -ĝm dov. – počistiti v (Bavšica) hlevu povk* || pò:ųk -a; -ĝ m – kozel: smă:rdĝš ku pošta* || pùošta -e; -e ž – črka: a nĝ pùoznĝš pò:ųk | ESSJ pok pùošt povkati se* || pò:ųkĝtĝ se -ĝm se nedov. – sankati poštokan* || puštùokĝn -a -o prid. – pomečkan, se (Čezsoča): a se γriĕmo pò:ųkĝt pretlačen: puštùokĝno strùočje povke* || pò:ųke -- ž mn. – sani, sanke poštokati || puštùokĝtĝ -ĝm dov. – 1. podrezati, (Čezsoča) pobezati; 2. pretlačiti: puštùokĝtĝ strùočje povojec* || puwè:jc -a; -ĝ – 1. povoj; 2. plenica pošukniti* || pušù:kĝntĝ -knĝm dov. – podrsati povraz | purà:s -za; -zĝ m – ročaj pri vedru, s podplati po tleh, npr. pri plesu loncu, kanglici pošukovati* || pušukwá:tĝ -ù:jĝm nedov. – povret* || pò:ųrĝt -a; -ĝ m – 1. na planini ležišče podrsavati, drsaje hoditi za sirarja ob ognjišču; 2. pograd pošunder* || pušú:ndār -ja; -jĝ m – sladokusec, pozabiti gl. zabiti gurman poždreti* || puždriĕtĝ -ždé:rĝm dov. – 1. pošunderca* || pušú:ndārca -e; -e ž – sladoku- pogoltniti, požreti; 2. ekspr. pojesti: pù:hno ska, gurmanka puždé:re poteflati se* || putĝflà:tĝ se -à:m se dov. – pritajiti požegniti* || pužìėγĝntĝ -γnĝm dov. – blagoslo- se, postati neodkrit, neiskren (Bavšica) viti potejpa* || puté:jpa -e; -e ž – 1. ženska, ki se požegnjen || pužìėγnjĝn -a -o prid. – blago-rada potepa; 2. vlačuga (Log) | 2. gl. tudi korba slovljen potem gl. pošedi, še, šedi poželeti si gl. oslačiti se potenfan* || putìėnfĝn -a -o prid. – 1. zmečkan, požirek gl. šluk potlačen, stisnjen: putìėnfĝna kì:klja / požlempati || pužlĝmpá:tĝ -žlìėmpĝm tudi putìėnfĝn frì:s; 2. dušen: putìėnfĝne jà:pka / -žlĝmpà:m dov. – ekspr. popiti z velikimi putìėnfĝna rìėpa 80 Bovski_No2_finale.indd 80 10.4.2007 12:42:33 pretrgati se požirki / popiti veliko pijače: je pužlĝmpò:ų precepec || pārcìėpc -a; -ĝ m – 1. lesena ščipalka cĝlùo lì:tro bí:na za obešanje perila; 2. precep, na enem koncu požrešen gl. volkat preklana palica za lovljenje modrasov | 1. gl. požrešnež gl. črep, muza, pošnoder tudi čepin, klikel požrešnica gl. pošnoderca precepica* || pārcìėpca -e; -e ž – tesen, skalni požuliti || pužulí:tĝ -žú:lĝm dov. – 1. posesati, precep posrkati; 2. polizati; 3. ekspr. počasi popiti preča gl. prečalo prajčica* || prá:jčca -e; -e ž – vile za seno z prečalo* || pārčá:lo -a; -a s – preča: pučìėsĝn ukrivljenimi roglji | gl. tudi krampež nĝ pārčá:lo praljčica* || prá:ljčca -e; -e ž – motika s kratkim predal gl. ladelc ročajem preddverje gl. žgrdola pranganje* || prà:ŋγĝnje -a s ed. – izzivalno predpasnik gl. bortoh pohajkovanje po ulicah v času nabora prefrigan || pārfrì:γĝn -a -o prid. – ekspr. prase || pārsìė pārsiĕta; pārsiĕta s – prašič: smo premeten, prebrisan, zvit udă:rlĝ pĝrsiĕta pregoda* || priėγudà: prisl. – vnaprej, že prej: praskati gl. garati, grajspati, grintati, krampati, s╧ˈmoų štĝdìėrĝtĝ priėγudà: rušati (se) pregrinjalo gl. kobjarta praščiti || prá:ščtĝ -ĝm dov. – 1. ekspr. silovito prehiteti gl. preteči brizgniti: je prá:ščlo ta z╧nją:γa > imel je prehod gl. sek drisko; 2. ekspr. planiti: je prà:ščla u jùok / so prejle gl. toška uˈsĝ hkrà:tĝ prá:ščlĝ nùotār ų╧ì:zbo prekajevalnica gl. kadilnica prašič gl. koca, kocli, kočič, prase prekla gl. raglja prata | prà:ta -e ž ed. – svinjski kare, ribica: prekladati (se) || pārklá:dĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. prà:ta je sĝrò:wa, Mì:ca, lè:t pu drò:wa – 1. prelagati; 2. ekspr. ne vedeti, kaj delati, po- pravca* || prá:ĉca -e; -e ž – 1. pravljica; 2. četi: žie cìėų ˈdan se pārklà:dĝm tlìė╧ukò:ų; neresnična izjava, pripoved 3. omahovati, obotavljati se, mencati: ˈkej se pravi || prà:wĝ -a -o prid. – desen: ˈjej s╧tĝ prà:- pārklà:dĝš, nārè:d žiė ˈkej wo rukùo | Plet. prav prekucniti gl. prekutiti pravica gl. reht prekutiti (se) || pārkú:ttĝ (se) -kù:tĝm (se) dov. praviti || prá:ĉtĝ -ĝm nedov. – praviti, – 1. prevrniti, zvrniti, prekucniti: pārkù:t pripovedovati plìėnto ta╧s kó:tla ta nĝ mí:zo; 2. ekspr. pasti: pravljica gl. pravca se╧m je pārkú:tlo ųˈse ˈdoų pu tlìėhĝ pravočasno gl. zagodoma prenočišče gl. jerprge praznen || pārznìėn -a -o prid. – prazničen, prepir gl. barufa, bendima, intrig, zarod boljši: mà: γó:re pārznìėn γˈwent prepreči gl. forajtati prazničen gl. praznen preslica gl. lisičji rep pražen gl. porestan preštudirati || pārštĝdìėrĝtĝ -ĝm dov. – 1. prdec* || ˈpārtc pă:rtca; pă:rtcĝ m – 1. nekdaj premisliti; 2. ugotoviti, dognati napihnjen, nato posušen svinjski mehur, preštukniti (se)* || pārštú:kĝntĝ (se) -knĝm uporaben za spravljanje zaseke ali za otroško (se) dov. – prevrniti (se), narediti preval, igro, balon: jĝγrá:tĝ se s pă:rtcĝm / ˈvĝč cà:j- prekotaliti se ta ku ˈpārtc γudljà:š, vìėnčĝ rata; 2. prdec; preštukovati se* || pārštú:kwatĝ se -štĝkù:jĝm 3. vrečka, embalaža iz polivinila, npr. za se nedov. – delati prevale, kotaliti se mleko: uˈkup mlìėko tu pă:rtcĝ preteči || pārté:jčĝ -té:čĝm dov. – prehiteti: so prdla* || pă:rdla -e; -e ž – pastirska trobenta, me ųˈsĝ pārtè:klĝ zvočna igrača iz lubja, zvitega v rog pretep gl. barufa prebrisan gl. kšajt, kunda, kušten, prefrigan, pretepenica || pārtĝpìėnca -e ž ed. – 1. polenta šajt s kuhanimi hruškami; 2. jed iz maslenih prebrisanec gl. kunštnež tropin, masla, pinjenca in moke (Plet.) precej || pré:ce štev. – izraža veliko količino, pretlačen gl. poštokan mero: pré:ce āldì: pretrgati se || pārtą:rγĝtĝ se -ĝm se dov. – ekspr. precep gl. precepec 81 Bovski_No2_finale.indd 81 10.4.2007 12:42:33 pretrupnik* izčrpati se, izmučiti se: saj se╧t ni trìėba prisuta polenta* || pārsù:ta plìėnta frazem – jed pārtą:rγĝtĝ / se je ˈtoų kar pārtą:rγĝtĝ iz koruzne moke in krompirja pretrupnik* || pārtrù:pĝŋk -a; -ĝ m – pohablje- prišlek || pă:ršlĝk -a; -ĝ m – kdor ni povabljen, nec, nenavadno raščen človek zaželen | SSKJ ≠ preužitkar gl. avcigar prišpičnik* || pāršpì:čĝŋk -a; -ĝ m – špila, prevideti || pārĉí:dĝtĝ -ĝm dov. – 1. blagosloviti; paličica za spenjanje koncev črev pri klobasi 2. podeliti zakrament maziljenja prištrembljati* || pārštrĝmbljá:tĝ -à:m dov. umirajočemu; 3. v medmetni rabi, v zvezi Bùoh – hrupno priti s težkimi, okornimi koraki te pĝrĉì:di izraža dvom o uspehu, uresničitvi (Bavšica) česa, pomilovanje prištuliti se || pārštú:ltĝ se -ĝm se dov. – ekspr. previdinga* || pārbì:dĝŋγa tudi pārvì:diŋγa -e ž nepovabljen, nezaželen pridružiti se ed. – zakrament maziljenja pritajiti se gl. poteflati se prevrniti (se) gl. preštukniti (se) priti || prí:tĝ prí:dĝm; vel. pò:jte dov. – priti: preža* || priĕža -e ž ed. – ščepec | gl. tudi mrvčica pārdì:te kej pu wé:sĝ / pò:j dĝmò:ų > pridi pri starem* || pār╧stá:rĝm frazem – nekdaj, v domov / je pą:ršu prè:j nĝzà:j ku nĝprè:j > davni preteklosti: pār╧stà:rĝm je blu ųse (pre)hitro se je vrnil dārγà:či priti gore || prí:tĝ γó:re frazem – spoznati, priboljšek gl. pošmunder ugotoviti: ˈmo nĝ prí:dĝš γó:re > ni ga mogoče pričen || prí:čĝn -čna -o prid. – svež (za mleko) prepričati / ni mogoče ugotoviti, kaj misli pričo || prì:čo prisl. – vpričo, v navzočnosti: prì:- pritiskač gl. šušta čo mé:ne je lá:γu pritisniti || pārtí:sĝntĝ -snĝm dov. – 1. spojiti, prifuliti se* || pārfulì:tĝ se -fú:lĝm se dov. – 1. speti dva dela, npr. škatlice: je pārtí:snu šù:- ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti; 2. što uˈkop; 2. ekspr. udariti koga: mo je pārtí:- potuhniti se | 1. gl. tudi prištuliti se snu ˈno ukò:ų ušìės > dal mu je zaušnico; 3. prijatelj gl. kumpel ekspr. pojaviti se, nastopiti: je pārtí:snu mˈres prijeti || pārjé:tĝ prí:mĝm dov. – izraža nastop / γa je pārtí:sĝlno sˈret > začelo ga je tiščati telesnega ali čustvenega stanja, dogajanja, na veliko potrebo razpoloženja: γa je pārjè:lo sˈret, scà:t / so γa pritrucati* || pārtrú:cĝtĝ -ĝm dov. – 1. prisiliti; pārjè:lĝ žì:ųcĝ > zbolel je na živcih, postal je 2. doseči svoje živčen / me je pārjé:la γlá:wa > začela me je privoščiti gl. frgnati, uderati boleti glava / je, ˈkuj γa prì:me > je tak, kot se privoščiti si gl. darati mu zahoče / nĝ vìėm, ˈkej γa je pārjè:lo > ne priželeti || pāržĝliĕtĝ -žé:lĝm tudi -žĝlè:jĝm dov. vem, kaj mu je – zaželeti prileteti || pārlĝtiĕtĝ -lé:tĝm dov. – priteči priželjc gl. pajšel prilivati || pārliwá:tĝ -lí:wĝm nedov. – zalivati probati || prò:bĝtĝ -ĝm dov. – 1. poskusiti; 2. (rože) pomeriti primeljuzniti* || pārmĝljú:zĝntĝ -znĝm dov. prodajati || pārdà:jĝtĝ -ĝm nedov. – prodajati – ekspr. klofniti, dati klofuto propasti gl. obgavžvati primerkati* || pārmìėrkĝtĝ -ĝm dov. – opaziti, prosnica* || prosní:ca tudi pró:stĝnca -e ž ed. ugotoviti | gl. tudi zamerkati – sveža, še topla sirotka primojduš* || pārmĝjdù:š medm. – ekspr. izraža prosno || pró:sno -a s ed. – zdrob, grobo mleto močno podkrepitev trditve: pārmĝjdù:š, dĝ žito (Bavšica) je rìės prostnica gl. prosnica pripeštati* || pārpĝštá:tĝ -à:m dov. – 1. prigaziti; prot || prùot pruóta; pruótĝ m – dolg drog za 2. ekspr. počasi priti klatenje orehov pripetnica* || pārpìėtĝnca -e; -e ž – nekdaj prskati se || pă:rskati se -ĝm se nedov. – 1. kazati spodrec, vrvica za spodrecanje dolgega krila nagnjenje za parjenje (za koze, srnjad); 2. | ženske so si krilo spodrecale pri hoji, delu v strmini ekspr. obotavljati se, omahovati pristlati || pārstlá:tĝ -sté:ljĝm dov. – nastlati, s prsten || pārstìėn -a -o prid. – lončen, iz žgane trosenjem stelje pripraviti ležišče domačim gline: pārstìėnĝ ló:ncĝ živalim prtepika* || pārtĝpí:ka -e; -e ž – jerebika, drevo 82 Bovski_No2_finale.indd 82 10.4.2007 12:42:34 putna* prtiček gl. dejkelc, tovelič pumpa | pù:mpa -e; -e ž – 1. zračna tlačilka; prtljažnik gl. portapaki 2. črpalka pručka gl. stolič pumpati* || pù:mpĝtĝ -ĝm nedov. – 1. polniti z pruh* || pˈruh prù:ha m ed. – kila: nĝ uziγù:j (zračno) tlačilko; 2. črpati s črpalko; 3. ekspr. ˈsam, dĝ nĝ dubùoš prù:ha hujskati psok gl. visok punja* || pú:nja -e; -e ž – pest: m╧ je ká:zu pú:- pšada* || pšá:da -e; -e ž – čenča, kvanta njo > mi je grozil pšaditi* || pšá:ttĝ pšà:dĝm nedov. – obrekovati, punkelj || pú:ŋkĝlj -klja in -kĝljna; -kljĝ in -kĝljnĝ opravljati | gl. tudi obdavati m – 1. cula; 2. ekspr. hrbet: me bó:li pú:ŋ- pšela || pšìėla -e; -e ž – čebela kĝlj / mìėt nĝ pù:ŋkljĝ > skrbeti za koga/kaj | pšica || pší:ca -e; -e ž – puščica 2. gl. tudi pukelj ptiček gl. tičica, tičič pupa || pú:pa -e; -e ž – punčka, igrača: pú:pa pucati || pù:cĝtĝ -ĝm nedov. – 1. čistiti; 2. otr. wĝn╧s cù:nj piti: pù:ci lĝpù: mlìėko puran gl. pičla pudelj || pù:dĝlj -dlja; -dljĝ m – prodajni pult: je purič* || pù:rĝč -a; -ĝ m – skodelica črne kave pārdà:ju pud pù:dljĝm > prodajal je na črno pustiti gl. stiti puf* || pù:f pú:fa; pú:fĝ m – dolg: plĝčá:tĝ pù:f pustna nedelja gl. debelnica pukelc* || pù:kĝlc -a; -ĝ m – 1. grba; 2. puša || pù:ša -e; -e ž – puška: hí:tār ku pù:ša, grbavec duóbār ku dú:ša > nagle jeze, a dobrega srca pukelj || pú:kĝlj -klja; -kljĝ m – ekspr. hrbet | gl. puščica gl. pšica tudi punkelj pušelj || pù:šĝlj -na; -nĝ m – šop pukljast* || pú:kljĝst -a -o; – 1. grbast; 2. pušeljc || pù:šĝljc tudi pù:šĝlc -a; -ĝ m – 1. šopek; sključen | SSKJ puklast 2. cvetlica, roža pula* || pù:la -e, -e ž – 1. kokoš; 2. priprava za pušica gl. kasela kuhanje ekspresne kave | 2. gl. tudi kofetjera puška gl. puša, šerotarica pulež* || pù:lĝš -ža; -žĝ m – bolha (Bavšica) puter || pú:tār -tra m ed. – maslo pulica* || pù:lca -e; -e ž – ekspr. majhna kokoš putla || pù:tla -e; -e ž – lesena posoda, sodček pult gl. pudelj za mleko | gl. tudi putna pultre* || pultrè: neskl. ž – fotografija (Bavšica): putna* || pú:tna -e; -e ž – lesena posoda, sodček ˈdej sem tè:jsto/ tè:jste pultrè:, dĝ jo/ jĝh za mleko | gl. tudi putla puγlìėdĝm pulver* || pú:lĉār -ja m ed. – smodnik 83 Bovski_No2_finale.indd 83 10.4.2007 12:42:34 rabota R rabota || rĝbuóta -e; -e ž – tlaka, dnina rajtende* || rà:jtĝnde člen. – nemara, menda | gl. rabotiti* || rĝbùottĝ -ĝm nedov. – ekspr. ropotati, tudi rajtende, mari višno delati hrup | Plet. ≠ rajtunga* || rá:jtuŋγa -e; -e ž – obračun računati || rĝčù:nĝtĝ -ĝm dov. in nedov. – 1. upati, rajž || rà:jš -ža m ed. – riž: rà:jš rà:jš ku ˈnĝč / zanašati se na kaj, nadejati se; 2. misliti, rà:jš ku rà:jš, rà:jš ˈnĝč razmišljati: rĝčù:ni, kaj cà:jta je hó:du u rajža || rá:jža -e; -e ž – potovanje šùolo > pomisli, predstavljaj si ramerca* || rà:mārca -e; -e ž – priprava za radič gl. ledrik čiščenje pipe radoveden gl. šaftik ramošljati* || rĝmušljá:tĝ -à:m nedov. – rositi, radovednež gl. radovednik rahlo deževati radovednik* || rĝduĉìėdĝŋk -a; -ĝ m – rado- ramovš || rĝmò:ųš -a m ed. – ropot, hrup vednež rancida* || rá:ncida neskl. prid. – žarek (za raduna* || rĝdù:na -e; -e ž – živinski sejem meso): rà:ncida klubá:sa, ošokò:l rafka* | rà:fka -e; -e ž – kombineža (Žaga) | gl. randati* || rĝndá:tĝ -à:m nedov. – šrangati, s tudi kombine, raska, srajca, šluk pregrado poti ovirati svate in nevesto pri raglja1 || rà:γlja -e; -e ž – prekla, fižolovka | odhodu od doma: Mĝtì:ja je rĝnˈdoų, tu Plet. ragla rùocĝh je ˈmoų ˈkoų … raglja2 gl. brzla rapljati* || rà:pljĝtĝ rà:plja 3. os. ed. nedov. – rajati || rà:jĝtĝ -ĝm dov. – 1. plesati; 2. ekspr. ho- ekspr. povzročati neuravnovešenost, čudno diti v krogu, brez cilja, orientacije: je rà:ju vedenje: γa rà:plja má:lo / ˈkej γa rà:plja pu cìėlĝm Tă:rstĝ, prej ko je dubì:ų tĝ prà:ų rasast || rá:sĝst -a -o prid. – iz raševine, grobega nĝslò:ų; 3. opletati domačega sukna: rá:sĝsta kì:klja rajda* || rá:jda -e; -e ž – 1. črta: žĝndă:rmĝ má:- raska* || rà:ska -e; -e; ž – 1. kombineža (Log); jo ārdé:jče rá:jde te nĝ bārγìėšĝh; 2. vrsta 2. doma narejeno žensko volneno krilo (Plet.) rajhati || rà:jhĝtĝ -ĝm nedov. – ometavati, | 1. gl. tudi kombine, rafka, raska, srajca, šluk nanašati malto na zid ratati || rà:tĝtĝ -ĝm dov. – 1. nastati; 2. posrečiti rajkel* || rà:jkĝl -na; -nĝ m – lesen zapah se: čĝ rà:ta, buo prà:ta, čĝ ne, pa žĝliĕzna rajmati se || rà:jmĝtĝ se -ĝm se nedov. – ustrezati, ųrà:ta ujemati se: se fà:jn rà:jma ratavati* || rĝtá:wĝtĝ -ĝm nedov. – 1. postajati; rajna* || rà:jna -e; -e ž – 1. lesena skleda za 2. nastajati; 3. uspevati mleko; 2. ponev: je kó:fe zγˈroų kar tu rà:jnĝ ravbšic || raųpšì:c -a; -ĝ m – 1. divji lovec; 2. (Čezsoča) krivolov rajniš || rá:jnĝš -a; -ĝ m – goldinar ravfati || rà:ųfĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. kaditi rajnki || rà:jŋk -a -o prid. – pokojni, umrli: a se ravfenik* || rà:ųfĝŋk tudi rà:ųfĝnĝk -ŋka; -ŋkĝ zmì:slĝš rà:jncγa Pìėtra / bùoh se usmì:l čāz m – dimnik rà:jŋko tá:ščo k╧ je mìėla rá:da má:ščo ravfenkerar* || rà:ųfĝŋkè:rār -ja; -jĝ m – rajsovec* || rá:jsuwĝc -uca; -ucĝ m – garač, dimnikar delavec, ki veliko dela ravnati* || runá:tĝ ró:ųnĝm nedov. – popravljati rajtati || rà:jtĝtĝ -ĝm nedov. – 1. razmišljati; 2. razbit gl. hlepnjen pričakovati; 3. nameravati | gl. tudi računati, razdražen gl. napajkljov, napajsan študirati razgrajati gl. zganjati razjeziti se gl. ubasati 84 Bovski_No2_finale.indd 84 10.4.2007 12:42:34 rit razkaditi se gl. skaditi se krogla, s katero se izbija, ostane na mestu razmetan gl. narendan izbite krogle razmišljati gl. rajtati, računati, študirati reva gl. otepnik, revež, šlevdar, tušli razmršen gl. scotan reven gl. božec razor || rĝzùor -ja; -jĝ m – podolgovata vdolbina: revež || rìėwĝš -ža; -žĝ m – 1. siromak; 2. ekspr. se ˈmo je ví:du rĝzùor ud rì:tĝ reva | 1. gl. tudi božec, otepnik razpelo gl. božja martra revica gl. božica razpihniti (se) || rĝspí:hĝntĝ (se) -hnĝm (se) dov. revma gl. skrnina – 1. razcveteti se; 2. ekspr. prasniti v smeh; 3. revščina gl. mižerija ekspr. zrediti se rezan* || rìėzĝn -a -o prid. – skopljen, kastriran: razpihnjen* || rĝspì:hnjen -a -o prid. – 1. dˈboų ku rìėzĝn má:čĝk razcvetel; 2. ekspr. debel, okrogloličen rezanec gl. fedelin (človek) rezati || riĕzĝtĝ rìėžĝm nedov. – skapljati, razpoka gl. pokec kastrirati | gl. tudi strojiti razpoloženje gl. majnga rezavec || rĝzà:ųc -a; -ĝ m – kdor kastrira živali: razsolnica gl. salamorja, salamornica s╧umà:zĝn an kārwà:ų ku╧n rĝzà:ųc raženj || rá:žĝnj -žnja; -žnjĝ m – v nadzidek nad rezervni del gl. beštandtajl odprtim ognjiščem vpeta lesena palica, na rezina gl. feta katero obesijo klobase med sušenjem režati (se) || rĝžá:tĝ (se) riĕžĝm (se) nedov. – 1. rdeča pesa gl. rona imeti režo, štrleti narazen; 2. ekspr. smejati rdečec || ārdè:jčc -a; -ĝ m – ptica z živordečim se oprsjem, nekoliko večja od taščice: sĝm ujè:ų reži* || rìėži -žja; -žjĝ m – 1. kdor se rad smeje; ārdè:jčca | morda pogorelček ali šmarnica 2. ekspr. slabovoljen, siten človek rdeči škratec gl. smrdoli, šoštar režla* || rìėžla -e; -e ž – ženska, ki se rada recelj || riĕcĝlj -na; -nĝ m – vrv pri rjuhi za smeje seno riba || rí:ba -e; -e ž – svetlo, mehko meso s recnija* || rĝcnì:ja -e; -e ž – zdravilo svinjskega hrbta brez kosti redovlje || rĝdó:ųlje -a s ed. – več redi pokošene riganje* || riγà:nje -a s ed. – preobjeda, travniška trave rastlina z visokim steblom in vijoličastimi regrat gl. kojnčarica, modec, poljska solata, zvončastimi cvetovi: smo nĝbìėrĝlĝ riγà:nje žentivnica šiė smo γa pa pārdà:lĝ reh* || ˈreh ré:ha; ré:hĝ m – srnjak rigati || riγá:tĝ rí:žĝm nedov. – bruhati | gl. tudi reht || ˈreht ré:hta m ed. – 1. pravica; 2. prav: je kozlati ˈtoų mìėt sùoj ˈreht rigelj || rí:γĝlj -γlja; -γljĝ m – manjši kovinski rejda* || rè:jda -e; -e ž – ovinek | Plet. rajda, rida; zapah za zaklepanje vrat SSKJ rida; gl. tudi vinek rihtar || rí:htār -ja; -jĝ m – sodnik rejdati* || rè:jdĝtĝ -ĝm nedov. – upravljati, rimonika || rimò:nika -e; -e ž – harmonika obračati, npr. vozilo rina || rí:na -e; -e ž – žleb, navpična strešna rejt* || rè:jt -a; -ĝ m – večje cedilo, posoda z odtočna cev (Bavšica) | Plet. ≠ luknjičastim dnom za odcejanje rinčica || rì:nčca -e; -e ž – 1. prstanček; 2. renčati gl. grnjati obroček repenčiti se gl. krliti se rinčič* || rì:nčĝč -čča; -ččĝ m – kosir, obroček, repetnica || rĝpĝtní:ca -e; -e ž – perut, s katerim je rezilo kose pritrjeno na kosišče perutnica ringel* || rí:ŋγĝl -na; -nĝ m – uhan repilj || rĝpì:lj -a; -ĝ m – repinec | gl. tudi petrič ringelšpil || riŋγĝlšpì:l -ja; -jĝ m – vrtiljak repinec gl. petrič, repilj rinka || rì:ŋka -e; -e ž – 1. prstan; 2. obroč repnica || rìėpĝnca -e ž ed. – voda, v kateri se ristanc gl. plenčka kisa repa rit || ă:rt rì:tĝ; rì:tĝ ž – 1. rit: itì: ukò:ų rì:tĝ tu reponzel* || rĝpó:nzĝl -na; -nĝ m – konec wà:ržĝt > iti po daljši poti / miĕtĝ pù:hno klobase ă:rt usą:γa; 2. ekspr. zadnja, včasih tudi rešta* || rè:šta -e; -e ž – pri balinanju položaj, ko spodnja stran česa: wĝn╧s tą:γa ló:nca nĝ muórĝš nĝlì:t tu flà:ško, kār té:če pud ă:rt > 85 Bovski_No2_finale.indd 85 10.4.2007 12:42:35 ritati* pri prelivanju tekočina teče po zunanji strani ki živi na podstrešju v senu in straši otroke posode (Čezsoča) ritati* || rí:tĝtĝ -ĝm nedov. – tekmovati rona || ró:na -e; -e ž – rdeča pesa: rdè:jč ku ró:- ritnik* || rì:tĝŋk -a; -ĝ m – košček semenskega na krompirja, odrezan zaradi preverjanja rondati* || rò:ndĝtĝ -ĝm nedov. – z drsanjem zdravosti gomolja | Plet. ≠ noge po tleh upravljati, obračati sani med riž gl. rajž vožnjo: a bùoš tì: rò:ndu riža || rí:ža -e; -e ž – 1. naravna drča za ronje* || rò:nje -- ž mn. – (črne) koze, kužna spravljanje lesa v dolino; 2. ozek žleb bolezen | gl. tudi runje (Bavšica) | 1. gl. tudi drasta, lot ropotati gl. rabotiti rjav || ārˈjoų ārjá:wa -o prid. – rjav ropotuljica gl. rogljica rjuti* || ārjú:tĝ ārjó:bĝm nedov. – 1. vpiti, rjoveti; ror* || rùor -a; ruórĝ tudi rurì: m – 1. cev; 2. 2. glasno jokati prostor za peko v štedilniku: nìėki se žγè: tu rkelj || ą:rkĝlj -klja; -kljĝ m – del hloda, daljše rùorĝ in debelejše poleno rovka gl. špičmar roba || rò:ba -e ž ed. – predmeti, izdelki: ˈden rozina gl. cveba pˈreč tùo rò:bo rožanec || ružà:nc -a; -ĝ m – podboj | gl. tudi robec gl. šnajc, šnajcar talar robidnica gl. berdebevnica rudel || rú:dĝl -dla; -dlĝ m – pokončni voziček robkati gl. nadirjati na dveh kolesih za prevažanje vreč, zabojev ročaj gl. povraz, uho, roka (v skladiščih) ročno gl. na roke ruksok* || ruksò:k -a; -ĝ m – nahrbtnik | ESSJ rod gl. sorta rukzak rog | rùoh ruγà:; ruγìė m – 1. rog: tą:ma ku runja || rú:nja -e; -e ž – 1. okrogla brazgotina, ki tu ruóγĝ; 2. buška, oteklina (na glavi) od nastane na koži zaradi cepljenja; 2. koruzni udarca storž, ki ima malo zrn (Plet.) rogla* || rò:γla -e; -ĝ ž – mešalo, priprava za runje* || rù:nje -- ž mn. – (črne) koze, kužna mešanje mleka med sirarjenjem bolezen | Plet. runja; gl. tudi ronje roglja1 || rò:γlja -e; -e ž – 1. žvrklja; 2. rogata rupa | rú:pa -e; -e ž – dol, globel, klanec koza; 3. veja z rogovilo rusica || rú:sca -e; -e ž – 1. rdeča mravlja; 2. roglja2 || rùoγlja -e; -e ž – lesene senene vile | gl. rdeče zimsko jabolko tudi krampež, prajčica ruša || rú:ša -e ž ed. – garje | gl. tudi garnje rogljica* || rò:γĝljca -e; -e ž – ropotuljica rušati* || rù:šĝtĝ -ĝm nedov. – 1. osipavati, rogovila gl. cvizla, kobara rahljati zemljo okoli sadik: rù:šĝtĝ čùompe; roja | ró:ja -e; -e ž – jarek, odtočni kanal 2. branati zemljo; 3. praskati se | 3. gl. tudi roka || ró:ka -e, rod. tudi rukìė; rukìė, mest. mn. pār garati, grajspati, krampati ró:cĝh ž – 1. roka: kar z╧ruká:mĝ nĝriĕdi, pa rušelj || rú:šĝlj -na; -nĝ m – straniščna metlica z╧rì:tjo pudé:re / plìėna je u té:škĝh rùocĝh | Plet. ≠ > primanjkuje je; 2. ročaj: lò:nc z╧ruká:mĝ | ruševec || rú:šuwĝc -uca; -ucĝ m – ruševec 2. gl. tudi uho ruševica* || rú:šuca -e; -e ž – 1. plamenica, rokavnica* || rukà:wĝnca -e; -e ž – rokav : je bakla iz rušja; 2. ostra trava; 3. ogrc, akna, dìėų ubìė rukì: skùos ˈno rukà:wĝnco | Plet. ≠ mozolj (Bavšica) | 1. gl. tudi fagla rom || ˈrom ró:ma; ró:mĝ m – kovinski okvir pri rut || rù:t -a; -ĝ m – s kamnitim zidom obdan štedilniku, oknu kos obdelane zemlje romanje gl. božja pot ruta gl. facol rompeli* || rò:mpĝlĝ -a; -lnĝ m – bajno bitje, 86 Bovski_No2_finale.indd 86 10.4.2007 12:42:35 sinoči S sadika gl. flanca pletena nogavica | gl. tudi čamp, fuzejkel, štebal, sadlo* || sá:dlo -a s ed. – salo, loj štunf salamorja || sĝlĝmùorja -e ž ed. – razsolica | gl. sejnem* || sé:jnĝm -a; -ĝ m – sejem: sùoškĝ sé:j - tudi salamornica nĝm | Plet. senjem salamornica* || sĝlĝmùorĝnca -e; -e ž – 1. sek* || ˈsek sé:ka; sé:kĝ m – 1. ozka steza; 2. razsolica; 2. slana voda (Bavšica) | gl. tudi ozek prehod med dvema hišama salamorja sekira || skiĕra -e; -e ž – sekira | gl. tudi melerin, salo gl. sadlo mucina, parta, plenkač samec gl. mandelc sekup gl. vsekup samokolnica gl. kedrjola, samovoznica sekurant* || sĝkurà:nt -a; -ĝ m – zavarovalniški samovoznica* || sĝmuózĝnca -e; -e ž – samo- agent kolnica (Log) seler* || sè:lār -ja m ed. – zélena, začimbna sani gl. bosice, povke, šlite, žlejke rastlina sanjati gl. snivati senosek || sĝnĝsìėk -a; -ĝ m – kosec sankati se gl. garati (se), plezati se, povkati se senožet gl. črča sankristija* || sĝŋkārstì:ja -e; -e ž – zakristija sentin || sĝntì:n -a; -ĝ m – zemlja okrog hiše: je sardelon* || sārdĝlùon -a; -ĝ m – slanik zĝprá:bu sĝntì:n sati* || sá:tĝ sà:m nedov. – sesati (Bavšica): sá:- sesati gl. cuzati, sati tĝ mlìėko sestradan gl. zlaknjen scagati || scà:γĝtĝ -ĝm dov. – 1. obupati; 2. sesveti* || sĝsvìėtĝ -ĝh m mn. – vsi sveti, praznik podleči, omagati vseh svetnikov 1. novembra | gl. tudi vahte scati || scá:tĝ ščí:jĝm nedov. – 1. izpraznjevati seveda gl. kabi sečni mehur, opravljati malo potrebo; 2. ekspr. sezuti gl. zuti puščati tekočino: mĝ ščí:je wé:da ˈwān╧s brù:- sfadgan* || sfĝdγà:n -a -o prid. – ekspr. upehan, fola; 3. ekspr. deževati: kdà: buo γè:njĝlo scá:- utrujen tĝ | 1. gl. tudi curati, šorati sfenjati* || sfĝnjá:tĝ -à:m dov. – 1. ekspr. slabo scirati* || sciĕrĝtĝ -ĝm dov. – shujšati kaj narediti; 2. zelo na drobno narezati scotan* | scutà:n -a -o prid. – razmršen, sfetan* || sfĝtà:n -a -o prid. – pomendran skuštran sfrflati* || sfārflá:tĝ -à:m dov. – hitro zgoreti scotati || scutá:tĝ -à:m dov. – zlasati (Bavšica) sčasti se* || ščá:stĝ se ščà:zĝm se dov. – ekspr. shramba gl. šeberoba, špajz oditi (Bavšica) shraniti gl. skraniti seč || sìėč -a m ed. – košnja shujšati gl. scirati seči || sé:jčĝ sìėčĝm nedov. – kositi, s koso rezati siht || sì:ht -a; -ĝ m – obraz: ˈma lìėp sì:ht | SSKJ travo ksiht sedež gl. zic sikniti* || sí:kĝntĝ -knĝm dov. – pljuniti skozi segniti || siĕγĝntĝ -γnĝm dov. – 1. doseči: nĝ zobe sìėγnĝm γó:re dĝ wārh kó:stna; 2. ekspr. sila || sì:la -- s mn. – skrbi, sitnost, vznemirjenje: zalotiti: sĝm γa siĕγnu sà:ma sì:la smo mìėlĝ sejem gl. senjem sinica gl. jesenica, pezdečivka sejkel* || sè:jkĝl -na; -nĝ m – kratka, navadno sinji gl. čeleste sinoči gl. snojka 87 Bovski_No2_finale.indd 87 10.4.2007 12:42:35 sir sir gl. čuč, snednik, žvižgovec skrampati* || skrà:mpĝtĝ -ĝm dov. – spraskati, sirar gl. spravnik izpraskati sirec || sìėrc -a; -ĝ m – hlebec sira skraniti* || skrĝnì:tĝ skrá:nĝm dov. – shraniti, sirek || sìėrk -a m ed. – koruza spraviti sirišče || sìėršče -a s ed. – snov za usirjenje skranj | skrà:nj skārnjì:; skārnjì: ž – čeljust mleka skrbnik gl. gerof sirkov || siĕrku -uwa -o prid. – koruzen: skrinja gl. banka, kleja, vinkla siĕrkuwa muóka skrivši || skrì:ųšĝ prisl. – skrivaj sirnik || sìėrĝŋk -a; -ĝ m – čebriček za zajemanje skrlup* || skārlù:p -a m ed. – 1. suha razpokana, sira iz kotla skorjasta zemlja; 2. škrlup, bolezen drevja; sirotba* || sìėrĝtĉa -e ž ed. – sirotka (Na Skali) 3. v zvezi tārdù: ku skārlù:p zelo trdo: je | gl. tudi sirotev tārdù: ku skārlù:p, nĝ mùorĝm pārγrì:zĝntĝ sirotev || siĕrtu -twe ž ed. – sirotka (Bavšica) sirotka gl. prosnica, sirotev, sirotba skrnina || skārní:na -e ž ed. – revma sitnik* || sì:tĝŋk -a, -ĝ m – košček semenskega skrnjakov* || skārnjá:ku -uwa -o prid. – krompirja brez očesa | zato neprimeren za sajenje revmatičen sitnost gl. sila, škalonija skrumba | skrú:mba -e ž ed. – 1. krasta sivka gl. lavanda (Bavšica); 2. skopuh, pretirano varčen človek skaditi se* || skĝdí:tĝ se ská:dĝm se dov. – 1. (Na Skali) | 1. gl. tudi grinta, hrasta zaradi stanja, mirovanja izgubiti svežost: skrunitba* || skrunì:tĉa -e; -e ž – okužba pìėr se je ská:du; 2. razkaditi se, izpuhteti: skruniti se || skrunì:tĝ se skrú:nĝm se dov. – mą:γla se je skĝdí:la nalesti se, okužiti se skajen* || ská:jĝn -a -o prid. – postan, ki je izločil skupaj gl. vkup ogljikov dioksid (za pijačo): ská:jĝn pìėr skutna župa* || skù:tna žú:pa frazem – jed iz skeleti gl. ščepeti skute, vode in koruzne moke skladovnica gl. tasa skutnica || skù:tĝnca -e ž ed. – jed iz skute, sklanfati || sklá:nfĝtĝ -ĝm dov. – 1. speti; 2. prelite s kropom: skù:tĝnca pumá:γa prùot ekspr. s težavo, za silo kaj narediti, sestaviti pārhlà:do sklenica* || sklìėnca -e; -e ž – steklenica | gl. skvašiti se || skwá:štĝ se -ĝm se dov. – 1. tudi flaška razkoračiti se; 2. ekspr. pasti, npr. med skobacati se || skubĝcá:tĝ se skubá:cĝm se dov. smučanjem – ekspr. zlesti na kaj, povzpeti se slab || sˈlep slà:ba slĝbù: prid. – 1. slab: sˈlep kú:- skobla* || skùobla -e; -e ž – slabš. lena, nedelavna hār, tè:js╧k je lá:čĝn; 2. slaboten, onemogel ženska zaradi bolezni: nò:na je spìek slà:ba skod* || skùot prisl. – kod, le kje: skùot s╧hò:- slabeti || slĝbìėtĝ slĝbè:jĝ 3.os.ed nedov. – slabo du? biti, iti na bruhanje komu: m╧slĝbè:je, k╧se skodla gl. šinkel pé:ljĝm s kurjè:ro skodlja | skùodlja -e ž ed. – umazana voda slaboviden gl. činkast reke, potoka po neurju, ki prinese blato, veje slabovoljen gl. nakrpenčen (Bavšica) sladokusec, sladokuska gl. pošunder, skodrati, skodran gl. zafrleti, zafrljen pošunderca skominati gl. mraščiti slanovrat || slĝnò:ųrĝt -a m ed. – vrsta plevela skop gl. vohrn, zaščetljiv slina, sliniti se, slinast gl. šleva, žleva, šleviti skopec || skó:pĝc -pca; -pcĝ m – železna past se, žleviti se, šlebast, žlevast za živali slinček gl. brjolič skopuh gl. kleščar, skrumba, vohrnež slišati || šlí:šĝtĝ -ĝm dov. – 1. slišati; 2. ekspr. skoračiti se || skurá:čtĝ se -ĝm se dov. – 1. biti oštet: jih je slí:šu pù:hno ă:rt; 3. skrajšana razkoračiti se; 2. ekspr. prestopiti z velikim oblika v medmetni rabi izraža omiljen ukaz: šˈliš, korakom: se je skurá:ču ta ˈčĝs pĝˈtok kej so dˈjĝlĝ > povej mi, kaj so rekli / izraža skoražiti se* || skurá:štĝ se skurà:žĝm se dov. podkrepitev trditve: šˈliš, te prùosĝm > kje – opogumiti se pa slovensko || slubè:nsko prisl. – ne domače, 88 Bovski_No2_finale.indd 88 10.4.2007 12:42:36 spreti se nadnarečno, zborno (za jezik): nĝ znà: ˈbĝč solj | sò:lj -a; -ĝ m – lesen čebriček za skuto s pu bú:ško, γwé:ri kar pu slubè:nsko pokrovom služkinja gl. žvatera solnica || soųnì:ca -e; -e ž – na planini kamnita smetišnica gl. škovacera plošča, na katero so nasuli sol za drobnico smodnik gl. pulver solnik || sò:ųŋk -a m ed. – na planini prispevek za smrad gl. smraja sol | višina zneska je bila odvisna od števila živali smraja | smrá:ja -e; -e ž – 1. smrad; 2. ekspr. solze gl. ze ničvrednež sopara gl. dunf smrčati gl. grčati sorta || sùorta -e ž ed. – rod: ta bulìėzĝn je tu smrdeti gl. feglati sùortĝ / žlá:hta se zγú:bi, sùorta pa ustà:ne smrdlivka* || smārdlì:ųka -e; -e ž – smrdljivka, sova || są:wa -e; -e ž – sova (Lepena) | gl. tudi rastlina guli smrdoli* || smrdó:li -lja; -ljĝ m – rdeči škratec, spačiti* || spá:čtĝ -ĝm dov. – vznemiriti, šuštar, žuželka (Čezsoča) | gl. tudi šoštar preplašiti, npr. živali smreka gl. brina spadati gl. tikati smrlinje || smārlì:nje -a m ed. – brinje spati gl. ležati smrtnica || smă:rtĝnca -e; -e ž – teloh spehan* || spĝhá:n -a -o prid. – upehan, utrujen smučati se gl. garati (se), plezati se spek* || spìėk tudi spìė prisl. – zopet, spet | gl. smuči gl. ški tudi pale smučina gl. glajža spekelažen* || spĝkĝlá:žĝn -žna -o prid. smučka gl. škivnica – razposajen, neugnan, pretirano igriv (za snaha gl. nevesta otroka) sneden || sniĕdĝn -dna -o prid. – ješč, požrešen spekelažnež* || spĝkĝlà:žnĝš -ža; -žĝ m – snednik* || snìėdĝŋk -a; -ĝ m – 1. kos slabega nadležen otrok, ki skuša pritegniti pozornost sira; 2. na planini tridnevni prihodek od skute s svojo nagajivostjo in sira, namenjen za pastirjevo prehrano spekelažnica* || spĝkĝlà:žĝnca -e; -e; ž – ženska snemalnica* || snĝmà:lĝnca -e; -e ž – oblika od spekelažnež posnemalka, velika lesena žlica z luknjami sperma gl. mačefit za posnemanje skute iz kotla | gl. tudi snemnica, spet gl. pale, spek posnemnica spodaj gl. tamspod snemnica* || snìėmĝnca -e; -e; ž – posnemalka, spodrec gl. pripetnica velika lesena žlica z luknjami za posnemanje spolno občevati gl. zinzinati skute iz kotla | gl. tudi posnemnica, snemalnica spolzel || spú:zu -zla -o prid. – spolzek snežna* || snìėžna -e; -e ž – belka, snežna spolzniti || spú:zĝntĝ -znĝm dov. – 1. spodrsniti; jerebica 2. spolzeti, spolzniti snivati || sniwá:tĝ sní:wĝm nedov. – sanjati spomagati* || spumá:tĝ -pumá:γĝm dov. – po- snobes* || snùobĝs v povedkovi rabi – v zvezi itì: magati si s kom, čim: se je spumá:ų s╧ pà:lj- u snùobĝs > propadati (za hišo), se zaraščati co, dĝ je pą:ršu γor dĝ wą:rha (za posestvo) spomladi gl. tablazema snojka* || snùojka prisl. – sinoči spomniti se gl. zrajtati se sod gl. golber spona gl. klanfa, lošna sodra gl. briža sposoben gl. hajfik sohota || sohó:ta -e; -e ž – prostor na podstrešju spotakniti gl. podsakniti, pofiksljati | Plet. suhota spraskati gl. skrampati solarja || sĝlà:rja -e; -e ž – 1. lesene jasli, žleb, spravnik || sprà:wĝŋk -a; -ĝ m – na planini sirar, v katerega se vsuje sol za drobnico; 2. strešni mlekar, planšar, kdor vodi delo na planini žleb (Bavšica) spreče* || spārčìė prisl. – povprek, počez: bìėž sold || sò:ųt -da; -dĝ m – denar: ˈmo je zĝpù:- spārčìė γor pu brìėγĝ, dĝ bùoš lĝžè:j nìėsu stu pù:hno sò:ųdu / só:sĝd je pù:hĝn sò:ųdu spredaj gl. tamsprej, taspred > bogat / je kuštá:lo le╧n pà:r sò:ųdu > bilo sprehod gl. špas je poceni / sĝm dubì:ų sò:ųd dó:le nĝ tlìėhĝ > spremljati gl. kompanirati našel sem bankovec ali kovanec spreti se gl. ubasati se 89 Bovski_No2_finale.indd 89 10.4.2007 12:42:36 sprhaven* sprhaven* || spārhá:wĝn -á:ųna -o prid. – za uporabo planine | petdnevna količina sira in domišljav | gl. tudi gvalten, ogvalten skute spucati* || spù:cĝtĝ -ĝm dov. – 1. očistiti; 2. ekspr. stol1* || sˈtoų stó:la; stó:lĝ m – priprava za grobo ošteti, ozmerjati, odrezavo zavrniti: rezanje stelje ali butar ku me je spù:cu, k╧sĝm zĝmù:du stol2 gl. kedreja, kendreja spuščalnica || spuščà:wĝnca -e; -e ž – na planini stolči (se) || stú:čĝ (se) -ĝm (se) dov. – 1. stolči; 2. miza za odcejanje svežega sira z odtokom za ekspr. stepsti se | gl. tudi strupiti sirotko stolič || stó:lĝč -lča; -lčĝ m – 1. pručka; 2. sputiti se* || spú:ttĝ se spù:tĝm se dov. – 1. majhen stol razlesti se; 2. ekspr. zrediti se stopinja gl. štopinja srajca || srá:jca -e; -e ž – kombineža (Soča) | gl. storž gl. čurčel tudi kombine, rafka, raska, šluk strah || strà:h strĝhù:; strĝhì: m – strah: je prá:- srep || srìėp -a -o prid. – ki se pojavlja v visoki bu ut sà:mĝh strĝhì: stopnji, močni obliki (Soča): srìėpa puwă:- stranik* || strĝnì:k -ní:ka; -ní:kĝ m – prebivalec dĝnj iz okoliških vasi: so pą:ršlĝ u Bă:c strĝní:ke, srepo* || srĝpù: prisl. – zelo, močno (Soča): ta╧s Plú:žĝn, sem s╧Čĝsùoče, doų s Trìėnte srĝpù: lìėpa / srĝpù: bé:lĝk stranišče gl. lajben, lajven srnjak gl. reh streči || stré:jčĝ strìėžĝm nedov. – 1. striči: se srp gl. favč bùoš mùoγu itì: strè:jč; 2. ministrirati stan || stà:n stĝnù:; stĝnì: m – 1. staja; 2. na strelec gl. šic planini ograjen prostor, v katerem drobnica strelski jarek gl. šicengraben čaka na molžo strešna lepenka gl. dahpapa, popendekel stanik* || stĝnì:k -a; -ĝ m – lastnik planine strežič || stré:žĝč stārží:ča; stārží:čĝ m – (delničar) kraljiček, ptica pevka stanovati gl. stati strežnik || strìėžĝŋk -a; -ĝ m – ministrant stati* || stá:tĝ stó:jĝm nedov. – stanovati: ˈkjĝ stó:- strigalica gl. podstreharica jĝš? strjati* || stārjá:tĝ -à:m dov. – raztrgati, stavar* || stá:wār -ja; -jĝ m – težek planinski razparati, npr. volneno nogavico čevelj strmeti gl. počati staviti || stá:btĝ -ĝm dov. – staviti, sodelovati pri stročje || struóčje -a s ed. – stročji fižol stavi stroh* || strùoh -γa; -γĝ m – nož z ukrivljenim staza* || stá:za -e; -e ž – zidarski izravnalnik rezilom za rezljanje lesenih žlic stegniti se* || stĝγnì:tĝ se stìėγnĝm se dov. – 1. strojiti* || strují:tĝ stró:jĝm nedov. – 1. skapljati, razvleči se; 2. slabš. umreti kastrirati; 2. strojiti, obdelovati surovo stegnjen || stìėγnjĝn -a -o prid. – 1. podaljšan; 2. živalsko kožo | gl. tudi rezati ekspr. slab, brez okusa: ta žú:pa je stìėγnjĝna strop gl. žumfit > vodena strupiti || strupí:tĝ strú:pĝm dov. – ekspr. stolči, steklenica gl. flaška, sklenica skrhati stenica || stĝní:ca -e; -e ž – 1. na planini polica stržina* || stārží:na -e; -e ž – spodnji del med sirarno in prostorom za molžo, na koruznega stebla, ki ostane po žetvi na njivi katero so odlagali posode z mlekom; 2. na stuliti se || stulì:tĝ se stú:lĝm se dov. – 1. skrčiti planini visoka, zidana klop, pokrita z desko, se; 2. ekspr. stisniti glavo med ramena: se je ki se uporablja namesto mize (Plet.) kar stú:lu, tˈku se je ustrá:šu stepati gl. krišpati suh || sù:h sú:ha shù: prid. – suh: a so cú:nje steza gl. sek žiė shìė stikalo gl. šalter suha nafa* || sú:ha ná:fa frazem – sirarjeva stikati gl. šnjufati plača stirp || stìėrp -a; -ĝ m – enoletni gams, kozliček suhela* || shè:la -e; -e ž – ekspr. (pre)suha ali jagnje ženska, suhica stiti* || stì:tĝ pú:stĝm dov. in nedov. – pustiti suheli* || shè:li -lja; -ljĝ m – ekspr. (pre)suh stog | stùoh stùoγa; stùoγĝ m – kozolec otrok, moški stojina || stó:jna -e; -e ž – najemnina gospodarju suknjič gl. iberovk 90 Bovski_No2_finale.indd 90 10.4.2007 12:42:36 svinjak sušica gl. šica svečnik gl. lajhtar sušilnica gl. šilnica svetaren || svĝtá:rĝn -rna; -rnĝ m – železen sušiti gl. šiti podstavek za zatikanje bakle sut* || ˈsut sú:ta – m ed. – kavna usedlina (Log) svetev* || svìėtu v povedkovi rabi – v zvezi svìėtu | gl. tudi zoc, fundač dìėlĝtĝ > delati senco, zakrivati komu svak, svakinja gl. švoger, švagrnja pogled sveča gl. kandela svinjak gl. kolet, kotec 91 Bovski_No2_finale.indd 91 10.4.2007 12:42:37 šac* Š šac* || šà:c -a; -ĝ tudi ˈšec šà:ca; šà:cĝ m – 1. ščini* || ščì:nĝ zaim. – vse: pujè:j ščì:nĝ | gl. tudi zadetek; 2. zaklad sekup, vsekup šacati || šà:cĝtĝ -ĝm nedov. – spoštovati, ceniti | ščipa || ščí:pa -e ž ed. – šipek gl. tudi obdati ščipalka gl. čepin, klikel, precepec šaftik* || šá:ftĝk v povedkovi rabi – radoveden | ščrbljanje* || ščārbljà:nje -a s ed. – mrmranje ESSJ ščrkati || ščą:rkĝtĝ -ĝm nedov. – cvrčati, npr. za šajba* || šà:jba -e; -e ž – tarča kobilico: so tí:ce ščą:rkĝle γó:re u╧Klù:žĝh šajbati* || šà:jbĝtĝ -ĝm nedov. – ciljati še* || šìė prisl. – potem, nato: smo pują:dlĝ, šiė šajt gl. kšajt smo šlă: pa spà:t | gl. tudi pošedi, šedi šajta* || šà:jta -e; -e ž – cepanica, dolgo klano še* || šìė vez. – in, pa: spà:t šiė mulì:t poleno še* || šìė tudi šìėdĝ člen. – ekspr. ja in, kaj potem: šal gl. šjarpa A: se bùoš umá:zu. B: šiĝ ˈkaj╧ je! / šiėdĝ! šala gl. gejc, mikelc, špas šeberoba* || šĝbārò:ba -e; -e ž – shramba | gl. šaljivec gl. gejcar tudi špajz šalter* || šà:ltār -ja; -jĝ m – električno stikalo šedi* || šìėdĝ prisl. – potem, nato | gl. tudi pošedi, šarba* || šà:rba -e; -e ž – 1. zasek, globlja zareza še na pritalnem delu debla na strani, kamor šejlem* || šé:jlĝm -a; -ĝ – 1. nepridiprav, naj pri podiranju pade drevo; 2. zareza v ničvrednež; 2. ropar | ESSJ šelm ostrešnem tramu (kapni legi), v katero se šepati gl. hromljati, krompnati opre škarnik šeretel* || šārìėtĝl -na; -nĝ m – šibra, svinčena šarloh* || šá:rloh -a; -ĝ m – lesen ali kovinski kroglica za polnjenje nabojev žebelj šeromat* || šārumà:t -a m ed. – samo v zvezi ār- ščavlje* || ščá:ųlje -a s ed. – ščavje, malo vredno dè:jč ku šārumà:t > zelo rdeč, živo rdeč grmovje | Plet., SSKJ ščavje šerotarica* || šārùotārca -e; -e ž – šibrovka šček* || ščé:k -a m ed. – na planini prostor v kotu ševflja* || šìėųflja -e; -e ž – zajemalka (Log) | molže, kjer sta zadnja dva pastirja ovcam Plet. šeflja; gl. tudi ženfandelc, žufangelc ali kozam pomolzla zadnje curke mleka | na šibra | šì:bra -e; -e ž – 1. šipa; 2. naboj, planini so vsako ovco pomolzli trije pastirji: ovce so se napolnjen s šibrami pomikale po prostoru za molžo od prvega do zadnjega šic* || šì:c -a; -ĝ m – dober, natančen strelec pastirja šica* || ší:ca -e ž ed. – 1. sušica, posušeno drevo; ščepec gl. preža 2. jetika ščepeti || ščĝpiĕtĝ ščą:pĝm nedov. – skeleti: me šicati* || šì:cĝtĝ -ĝm nedov. – ciljati | gl. tudi ščą:pi rá:na šajbati ščesti(se)* || ščiĕstĝ (se) ščìėdĝm (se) dov. – 1. šicengraben || šì:cĝŋγrà:bĝn -bna; -bnĝ m – ekspr. uničiti; 2. izginiti, pobrati se; 3. ekspr. strelski jarek nadreti koga | Plet. ≠ šidlo* || ší:dlo -a; -a s – šilo ščet || ščìėt ščĝtì:; ščĝtì: ž – krtača šija || ší:ja -e; -e ž – strma senožet ščica* || ščí:ca -e; -e ž – deklica, punčka | ESSJ; šilnica* || šì:wĝnca -e; -e ž – 1. sušilnica za meso; Plet. ščijca 2. tramovi, leseno (lahko tudi pločevinasto) ščin* || ščì:n prisl. – popolnoma: sĝm ščì:n ogrodje nad ognjiščem, na katerem se sušijo mùokār drva, prekajujejo klobase šilo gl. šidlo 92 Bovski_No2_finale.indd 92 10.4.2007 12:42:37 šmoren šina || ší:na -e; -e ž – kovinski trak na drsni škrlipovec* || škārlí:puwĝc -uca m ed. – poka- ploskvi, npr. pri saneh: cù:h je puté:γnu, ší:- lica, travniška rastlina: minè:štra wĝn╧s ne so pa ustà:le > šala o nekom, ki je prvič škārlí:puca videl vlak škrlup gl. skrlup šinkel* || ší:ŋkĝl -na; -nĝ m – skodla | ESSJ šintel škrobiti gl. štirkati šipa gl. šibra škroblja* || škrùoblja -e; -e ž – krvavi mlečnik, šipek gl. ščipa rastlina širgakelj* || šìėrγà:kĝlj -na; -nĝ m – grebljica, škrtoc* || škārtò:c -a; -ĝ m – papirnata vrečka | priprava iz ukrivljene žice za razgrebanje SSKJ, ESSJ škartoc žerjavice | gl. tudi gašper, šrajgelc, šuber škufa* || v prislovni rabi, samo v zvezi u╧škú:fo – v šisa* || ší:sa -e ž ed. – ekspr. ihtav, zaletav rjuhi na ramenih: né:stĝ sĝnù: u╧škú:fo | način človek prenašanja težjih bremen na daljše razdalje v jutasti šiti* || šì:tĝ šú:šĝm nedov. – sušiti: mùorĝm dìėt rjuhi, ki so jo podpirali teme, vrat in hrbet nosača šì:t cú:nje šlajdra* || šlà:jdra -e; -e ž – zavorna veriga šiv gl. štih šlajdrati* || šlà:jdrĝtĝ -ĝm nedov. – s točilom šjarpa* || šjà:rpa -e; -e ž – šal: štrí:kĝna šjà:rpa spravljati med iz satovja | DJ; SSKJ, ESSJ šarpa šlajgelc || šlà:jγĝlc -a; -ĝ m – past za lovljenje škaf gl. šter ptic: a╧s ujè:ų ká:jšno sĝní:co tu šlà:jγĝlc škalja* || šká:lja -e; -e ž – 1. ploščat kamen; 2. šlampast || šlá:mpĝst -a -o prid. – površen, okrušek opeke | 1. gl. tudi šklefa nemaren: šlá:mpĝst mó:jstār škaljati || škĝljá:tĝ -à:m nedov. – oblagati z šlampasto* || šlá:mpĝsto prisl. – površno, opečnimi okruški, črepinjami nemarno: šlá:mpĝsto nārdì:tĝ škalonja* || škalò:nja -e; -e ž – 1. ekspr. sitnost; šlapen* || šlá:pĝn -pna; -pnĝ m – natikač, 2. navlaka, šara | 2. gl. tudi klump, krafelj copata škarja || škà:rja -e; -e ž – škarnik, strešni tram, šlatati || šlá:tĝtĝ -ĝm nedov. – tipati, otipavati ki sega od slemena do kapa | gl. tudi cimper šlavh, šlavhati gl. šlavf, šlavfati škarkla* || škà:rkla -e; -e ž – škatla šlavf* || šlà:ųf tudi šlà:ųh -a; -ĝ m – 1. plastična škarnik gl. cimper, škarja cev za zalivanje; 2. zračnica za kolo; 3. škatla gl. škarkla plavalni obroč ški* || škì: škì: ž mn. – smuči: se je plìėzu s ╧šká:- šlavfati* || šlà:ųfĝtĝ tudi šlà:ųhĝtĝ -ĝm nedov. – za- mĝ livati, brizgati s plastično cevjo: nĝ šlà:ųhi škinja || škì:nja -e; -e ž – šivilja wă:rta, k╧ je pārγurkù: škivnica* || škì:wĝnca -e ž ed. – smučka: se ˈmo šleva1 || šliĕba -e; -e ž – slina je utklà:nfĝla škì:wĝnca, šiė je zγrí:mu šleva2 gl. šlevdar šklefa* || škliĕfa -e; -e ž – manjši ploščat kamen šlevast || šliĕbĝst -a -o prid. – slinast | gl. tudi škalja šlevdar* || šlìėųdār -ja; -jĝ m – slabš. šleva, reva šklefon || šklĝfò:n -a; -ĝ m – nagelj z visečim šlevi* || šlìėbi -bja; -bjĝ m – 1. kdor se slini; 2. cvetom ekspr. kdor je počasen, počasne šklefut* || šklĝfù:t -a; -ĝ m – malopridnež, šleviti (se)* || šlĝbì:tĝ (se) šlìėbĝm (se) nedov. lump – sliniti (se) škovacera* || škubĝcè:ra -e; -e ž – smetišnica šlic || šˈlic šlì:ca; šlì:cĝ m – razporek pri hlačah | ESSJ šlite* || šlí:te šlì:t ž mn. – vprežne sani | ESSJ škrat gl. perlmandelc, škratelc, škrinfič šluk1* || šlù:k -a; -ĝ m – požirek škratelc || škrà:tĝlc -a; -ĝ m – škrat | Plet. škratālj, šluk2* || šlù:k -a; -ĝ m – kombineža (Srpenica) | škratljāc; gl. tudi perlmandelc, škrinfič gl. tudi kombine, srajca, rafka, raska škrimfast* || škrí:mfĝst -a -o prid. – ki ima šmajsniti* || šmá:jsĝntĝ -snĝm dov. – 1. odrezati, zajčjo ustnico odstraniti del celote; 2. ekspr. udariti škrimflja* || škrì:mflja -e; -e ž – ženska z šmitna* || šmí:tna -e; -e ž – kovačnica zajčjo ustnico šmoren || šmó:rĝn -rna m ed. – 1. praženec, škrinfič* || škrí:nfĝč -fča; -fčĝ m – bajno cvrtje; 2. ekspr. zmeda: ˈkej je tu zĝ ˈĝn šmó:- bitje, škrat, ki so se ga bali pastirji | gl. tudi rĝn / pa smo miėlĝ šmó:rĝn > bili smo v perlmandelc, škratelc zagati 93 Bovski_No2_finale.indd 93 10.4.2007 12:42:37 šnajc* šnajc* || šnà:jc -a; -ĝ m – robec : nĝrè:t knò:f tu sadovnjaku npr. prvi pobere jabolka, drugi jih zmelje, šnà:jc, dĝ nĝ zá:bĝš | gl. tudi šnajcar žganje pa si razdelita šnajcar* || šnà:jcār -ja; -jĝ m – robec : nĝ γó:r- šparati || špá:rĝtĝ -ĝm nedov. – varčevati: ˈtejs╧k kĝm ku smą:rkĝlj tu šnà:jcārjĝ | gl. tudi šnajc špà:ra, γa zlùodi γà:ra šnajt* || šnà:jt m ed. – v prislovni rabi, v zvezi nĝ špas1 || špà:s -a m ed. – šala (Žaga) šnà:jt izraža položaj predmeta, npr. deske, na špas2* || špà:s -a m ed. – sprehod: a╧s pé:lju pą:- najožji ploskvi: pustà:b dì:ljo nĝ šnà:jt sa nĝ špà:s | ESSJ šnicljati* || šnì:clĝtĝ -ĝm nedov. – žagati, rezljati špasen || špá:sĝn -sna -o prid. – šaljiv, smešen, iverko z manjšo žago: šnì:cljĝtĝ špè:rγolc zabaven šnirba* || šnìėrba -e ž ed. – kolomaz špegel || špìėγu -γla; -γlĝ m – 1. ogledalo; 2. šnita || šní:ta -e; -e ž – 1. rezina: šní:ta krú:ha; daljnogled 2. ocvrta kruhova rezina špeglar || špìėγlār -ja; -jĝ m – slabš. kdor nosi šnjofovec* || šnjó:fuwĝc -uca m ed. – 1. njuhanec; očala, očalar 2. ekspr. radovednež, vohljač špeglarica* || špìėγlārca -e; -e ž – slabš. ženska, šnjufati* || šnjù:fĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. stikati, ki nosi očala, očalarka vohljati, vohuniti | Plet., SSKJ šnofati špegle* || špiĕγle -γĝl ž mn. – očala šnjufi* || šnjù:fi -ja; -jĝ m – ekspr. kdor stika, špeka* || špé:ka -e; -e ž – posoda, iz katere je vohljač, vohun živina šnola || šnó:la -e; -e ž – zaponka, kaveljček pri špendati* || špĝndá:tĝ -à:m dov. in nedov. – trošiti, čevlju zapravljati: ˈkej tkalìė špĝndà:š / ni špĝnˈdoų šnuta* || šnú:ta -e; -e ž – slabš. usta (Bavšica): ˈte zĝ╧sìė prí:mĝm zĝ šnú:to špergolc* || špè:rγolc -a; -ĝ m – iverka, iverna šobla* || šùobla -e; -e ž – 1. lesena lopata, npr. plošča za čiščenje hleva, kidanje snega; 2. velika, špeža* || špé:ža -e ž ed. – nakup, kar je okorna lesena žlica | Plet., ESSJ šubla nakupljeno, navadno hrana: sĝm šlà: žiė šoceli* || šó:cĝlĝ -lna; -lnĝ m – fant, moški, ki je zγuódo pu špè:žo | gl. tudi fasenga v ljubezenskem odnosu do dekleta: rìėpa an špica || špí:ca -e; -e ž – 1. ost; 2. vrh; 3. tanka kurè:nje zdrá:wo (tudi slá:bo) žiblè:nje, šó:- kovinska palica, npr. pri kolesu, dežniku; 4. cĝlĝ mùoj, ki je pa lùoj? pletilka; 5. iver: sĝm dubì:ų špí:co tu pà:ųc; šoht* || ˈšoht šó:hta; šó:htĝ m – rudniški rov 6. okrasek za vrh božičnega drevesca šorati* || šò:rĝtĝ -ĝm nedov. – izpraznjevati špicipiranje* || špicipìėrĝnje -a s ed. – sečni mehur, opravljati malo potrebo | gl. tudi obdelovanje kamna s kamnoseškim dletom curati, scati (pri gradnji obcestnega kamnitega zidu) šoštar || šùoštār -ja; -jĝ m – 1. čevljar; 2. rdeči špičmar* || špí:čmār -ja; -jĝ m – 1. rovka; 2. škratec, šuštar, žuželka | 2. gl. tudi smrdoli ekspr. suhljat človek šovber* || šò:ųbār -ja; -jĝ m – baraka z enokapno špila gl. priščipnik streho, navadno za shranjevanje sena špiljati (se) || špì:ljĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. šovder* || šó:ųdār -dra m ed. – gramoz | SSKJ, – 1. igrati (karte, na glasbilo); 2. ekspr. imeti ESSJ šoder neresen, lahkomiseln odnos do česa: nĝ špì:- špaga || špá:γa -e; -e ž – vrvica lji se z╧ò:γnjĝm špahtelj* || špá:htĝlj -na; -nĝ m – lopatica za šplenta* || šplìėnta -e; -e ž – trska, iver, droben strganje, kitanje | SSKJ špahtel lesen odpadek špajz* || špà:js -za; -zĝ m – shramba | gl. tudi šplevta || špliĕųta -e; -e ž – ploščat kamen za šeberoba tlakovanje špalina* || špalì:na -e; -e ž – ozka naramnica: špliter* || šplì:tār -ja; -jĝ m – drobec granate kombiné:ža nĝ špalì:ne špogati se || špó:γĝtĝ se -ĝm se – 1. čez mero špampet || špá:mpĝt -ĝ; -ĝ ž – posteljna si privoščiti; 2. imeti neresen, lahkomiseln stranica odnos do česa špan* || šˈpen špà:na; špà:nĝ m – župan špola* || špùola -e; -e ž – nit ali vrv, navita na španovija || špunuvì:ja -e ž ed. – družabništvo: tuljavo | SSKJ, ESSJ špula mìĝt u špunuvì:jĝ | dva gospodarja imata kaj šponta* || špò:nta -e; -e ž – injekcija v skupni lasti in si pridelek ali uporabo delita, v 94 Bovski_No2_finale.indd 94 10.4.2007 12:42:38 štima šporgert* || špò:rγārt -a; -ĝ m – štedilnik | ESSJ štefaletni cug* || štĝfĝlìėtnĝ cù:h frazem – šalj., šporget v zvezi s štĝfĝlìėtnĝm cù:γĝm > peš: A: ˈjest špot* || špò:t -a m ed. – sramota | IT γrìėm h╧nó:γĝm B: ˈjest pa s štĝfĝlìėtnĝm cù:- špotati se || šputá:tĝ se špuótĝm se nedov. γĝm – posmehovati se: se špuóta lò:nc pĝnò:ųcĝ, štelaža* || štĝlà:ža -e; -e ž – polica, navadno v k╧sta ubà: γˈlih čą:rna shrambi | SSKJ stelaža šprajca* || šprà:jca -e; -e ž – opora, drog, štelinga* || šté:liŋγa -e; -e ž – vojaški nabor ki omogoča, da kaj ostane v pokončnem štempelj || šté:mpĝlj -na; -nĝ m – 1. model za položaju oblikovanje surovega masla; 2. žig; 3. soha, špric* || šprì:c -a; -ĝ m – 1. hrapav nabrizgan podporni drog za betonsko ploščo omet; 2. vino z mineralno vodo ali z drugo štenga || štè:jŋγa -e; -e ž – stopnica | gl. tudi pijačo z vsebnostjo oglikovega dioksida štengnica šprica* || šprì:ca -e; -e ž – 1. zalivalka; 2. štengnica* || štè:jŋγĝnca -e; -e ž – stopnica | gl. prazna injekcija, s katero otroci med igro tudi štenga brizgajo vodo štenjak || štĝnjà:k -a; -ĝ m – vedro | gl. tudi ejmar, špricati || šprì:cĝtĝ -ĝm nedov. – 1. škropiti: šprì:- goljmer cĝtĝ wă:rt; 2. brizgati; 3. izostajati od pouka štenkati || šté:jŋkĝtĝ -ĝm nedov. – dražiti koga, špriklja* || šprì:klja -e; -e ž – napera, norčevati se iz koga, izzivati koga na pretep podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže štenkovec || šté:ŋkuwĝc -uca; -ucĝ m – kdor pesto s platiščem pri lesenem kolesu | Plet. (rad) draži koga, se norčuje iz koga šprikla štepec* || štìėpc -a; -ĝ m – »rezijanska« copata s šproc* || šprò:c -a m ed. – jabolčni sok z podplatom iz več plasti blaga | gl. tudi čamp mineralno vodo šter* || šˈter štiĕra; štiĕrĝ m – škaf šproncati* || šprò:ncĝtĝ -ĝm nedov. – obsekavati šteren* || štìėrĝn -rna; -rnĝ m – vodnjak deblo številka gl. matrikula, numera šprudlja* || šprù:dlja -e; -e ž – žvrklja, lesena števnica* || štì:wĝnca -e; -e ž – na planini ozek priprava z odebeljenim zvezdastim koncem, prehod v obliki črke V v kamnitem plotu, pri zlasti za pripravljanje tekočega testa katerem štejejo ovce in koze (Na Skali) | šteli šrajgelc* || šrà:jγĝlc -a; -ĝ m – grebljica, priprava so po dvajset ovc, potem je kozar na palico zarezal znak iz ukrivljene žice za razgrebanje žerjavice | (npr. 440 ovac = 22 zarez) gl. tudi gašper, širgakelj, šuber števra* || štìėųra -e; -e ž – na planini štetje šrangati gl. randati živine šravbati (se)* || šrà:ųbĝtĝ (se) -ĝm (se) nedov. štigelc || štì:γĝlc tudi štì:ŋγĝlc -a; -ĝ m – lišček – 1. navijati ali privijati, npr. vijake; 2. ekspr. štigovnica* || ští:γwĝnca -e; -e ž – jedilni pult, zvijati, povzročati bolečine v trebuhu: me npr. v rudniku šrà:ųba; 3. ekspr. smukati, sukati se: kar štih || šˈtĝh ští:ha; ští:hĝ m – 1. šiv 2. vbod nĝprè:j se šrà:ųba ta ukò:ų nją:γa > se mu štihati1 || štì:hĝtĝ -ĝm – prekopavati vrt dobrika, namenja mu veliko pozornosti štihati2* || štì:hĝtĝ -ĝm – šivati z dolgimi šivi šrifta* || šrì:fta -e; -e ž – pisava | IT štihniti* || ští:hĝntĝ -hnĝm dov. – zbosti: me je štalten* || štà:ųtĝn -tna -o prid. – postaven nìėki ští:hĝlno skùos rìėbra štampo* || štà:mpo -a; -ĝ m – pekač štikan || štì:kĝn -a -o prid. – vezen, izvezen: štì:- štamprli* || štà:mpārlĝ -a; -ĝ m – šilce: pupă: kĝn pă:rt ˈĝn štà:mpārlĝ | SSKJ, ESSJ štamprl štikati || štì:kĝtĝ -ĝm nedov. – vesti štanga || štà:jŋγa -e; -e ž – kol, palica, drog: vé:- štikelj* || ští:kĝlj -na; -nĝ m – kovinska ost, lĝk ku tĝlĝγrà:f ╧štà:jŋγa konica na palici štar || štà:r -a; -ĝ m – velik čeber za skuto, ki štiklarica* || štì:klārca -e; -e ž – palica z drži okoli 100 litrov | gl. tudi solj, štarec železno konico na enem koncu | za oporo pri štarec* || štà:rc -a; -ĝ m – manjši čeber za skuto, hoji po zmrznjenem terenu, uporabljali so jo pastirji in ki drži 5–7 litrov | gl. tudi solj, štar lovci štebal* || štĝbà:l -a; -ĝ m – nogavica iz domače štilj* || šˈtĝlj ští:lja; ští:ljĝ m – toporišče | gl. tudi volne | gl. tudi čamp, fuzejkel, sejkel, štebal, štunf peterišče štedilnik gl. šporgert štima | ští:ma -e; -e ž – glas 95 Bovski_No2_finale.indd 95 10.4.2007 12:42:38 štirkati* štirkati* || štiĕrkĝtĝ -ĝm nedov. – škrobiti: štrholast* || štārhuólĝst -a -o prid. – votel štiĕrkĝtĝ srá:jco štrigelj || štrí:γĝlj -γlja; -γljĝ m – čohalo, krtači štok* || šˈtok štó:ka; štó:kĝ m – hlod podobna kovinska priprava za čiščenje krav štokati || štuókĝtĝ štùokĝm nedov. – 1. drezati, (Bavšica) bezati: nĝ štùoki tu nùos; 2. ekspr. zbadati, štrik || šˈtārk štrí:ka; štrí:kĝ m – vrv dražiti štrikan* || štrì:kĝn -a -o prid. – pleten štokavnik* || štuókunĝk -ŋka; -ŋkĝ m – žolna | štrikati || štrí:kĝtĝ -ĝm nedov. – plesti ESSJ štokavec štrkati || štą:rkĝtĝ -ĝm nedov. – v redkih kapljah štokfiš* || štò:kfì:š -a; -ĝ m – polenovka | ESSJ deževati: žiė štă:rka dā:ž štokniti || štuókĝntĝ štùoknĝm nedov. – 1. štrkavnica* || štārkà:wĝnca -e; -e ž – debela dregniti, pobezati; 2. ekspr. zbosti, podražiti podolgovata belo-rdeča gozdna jagoda | 1. gl. tudi becniti, ducniti, žokniti (Soča) štola* || štó:la -e; -e ž – šalu podobno krzneno štrkec || štă:rkc -a; -ĝ m – zadnji curek mleka ogrinjalo pri molži ovce ali koze štolt* || šˈtoųt štó:ųta; štó:ųtĝ m – postava štrkovec* || štą:rkuwĝc -uca m ed. – rahel dež (Bavšica) | ESSJ štalt štrmac* || štārmà:c -a; -ĝ m – žimnica | ESSJ štom* || štò:m -a; -ĝ m – pecelj, bet, npr. pri štramac gobi štrom* || štrò:m -a m ed. – elektrika | gl. tudi štont* || štùont v povedkovi rabi – sposoben, letrika zmožen, kos komu/čemu: ní:sĝm štùont prí:t štrom* || štrò:m prisl. – vzvišeno, bahavo, γó:re > ne morem ugotoviti prevzetno (Bavšica): γrìė štrò:m mì:mo té:be, štopinja || štupí:nja -e; -e ž – stopinja, sled še puzdrà:ba ne stopala na podlagi, npr. v snegu, blatu štromada* || štrumá:da -e ž ed. – omaka štrafan* || štrà:fĝn -a -o prid. – kaznovan (Bavšica) štrafati* || štrà:fĝtĝ -ĝm dov. – kaznovati: te buo štrpac* || štārpà:c -a m ed. – velik napor, sitnost Bùoh štrà:fu | IT, ESSJ | SSKJ, ESSJ štrapac štrajhar* || štrá:jhār -ja; -jĝ m – brusilo, okrogla štrucelj* || štrú:cĝlj -lna; -lnĝ m – koruzni storž namagnetena priprava za brušenje nožev brez zrn | gl. tudi čužek štrama || štrá:ma tudi štrà:mba -e; -e ž – 1. štrukelj gl. kraf krivina pri saneh; 2. pokončen količek pri štucikadent* || štucikadè:nt -a; -ĝ m – zobo-saneh, ki povezuje sanico s sedežem; 3. pri trebec balinanju položaj, ko krogla zavije iz prvotne študirati || štĝdìėrĝtĝ -ĝm nedov. – razmišljati | smeri | Plet. ≠ gl. tudi računati, rajtati štrambast* || štrá:mbĝst -a -o prid. – ekspr. štuf* || šˈtuf štú:fa -o v povedkovi rabi – naveličan malomarno oblečen: ˈlej, ku je štrà:mbĝst, biti, sit biti koga/česa: sĝm žiė usą:γa šˈtuf z╧ˈno nuγà:wĝnco tu škùornjĝ, tĝ╧drù:γo pa štufirati se* || štufìėrĝtĝ se -ĝm se dov. – ˈwĝn črìės (Bavšica) naveličati se štravba || štrà:ųba -e; -e ž – flancat štuk* || šˈtuk štú:ka; štú:kĝ m – ena ovca ali štravs* || štrà:ųs -a; -ĝ m – ekspr. razcapan, koza: pìėt štù:ku mà:njka | gl. tudi bravec nemarno počesan človek (Bavšica): je ku╧n štukati || štù:kĝtĝ -ĝm dov. in nedov. – podaljšati, štrà:us spojiti: zĝ dˈrek štù:kĝtĝ buo žiė dó:bro > za štrefiti* || štrĝfì:tĝ štriĕfĝm nedov. – ekspr. slabo hrano brskati, stikati | gl. tudi štrefnati štukec || štù:kc -a; -ĝ m – 1. vozel, kar nastane štrefnati* || štrĝfná:tĝ -à:m nedov. – ekspr. s prepletom in zategnitvijo dveh koncev, npr. brskati, stikati | gl. tudi štrefiti dveh niti; 2. podaljšek, del česa, s katerim se štrejkati se* || štré:jkĝtĝ se -ĝm se nedov. – kaj podaljša hvaliti se | gl. tudi hrupiti se, perovlati se štunf* || šˈtonf štú:nfa; štú:nfĝ m – nogavica | štrhal* || štārhà:ų -à:la; -à:lĝ m – zvita deska Plet. štumf; gl. tudi čamp, fuzejkel, sejkel, štebal štrhol* || štārhùol -a; -ĝ m – duplina, duplo: štunfič* || štú:nfĝč -fča; -fčĝ m – trobentica na γlìėda ku ˈpoh ta╧s štārhùola visokem steblu štrhola || štārhuóla -e; -e ž – drevesni panj, štuporamo gl. kalince kalonce votlo deblo šuber || šù:bār -ja; -jĝ m – grebljica, priprava 96 Bovski_No2_finale.indd 96 10.4.2007 12:42:39 švoger* iz ukrivljene žice za razgrebanje žerjavice švejbel* || šĉé:jbĝl -na; -nĝ m – vžigalica | gl. tudi (Bavšica) | gl. tudi širgakelj, šrajgelc, gašper cinkel, švejbelc, žeplenica šunakelj* || šunà:kĝlj -klja; -kljĝ m – čolniček švejbelc* || švè:jbĝlc -a; -a m – vžigalica | gl. tudi pri šivalnem stroju cinkel, švejbel, žeplenica šunik* || šunì:k -a; -ĝ m – čebelnjak | ESSJ švelar* || švé:lār -ja; -jĝ m – lesen železniški šus1 || ˈšos šú:sa; šú:sĝ m – potaknjenec: zĝ ˈšos prag | ESSJ al pa rùožo nĝ smìėš rè:jč hwá:la, če ˈne nĝ švic* | švì:c -a m ed. – znoj | IT rá:se, mùorĝš rè:jč pišmewă:rt švican* || švì:cĝn -a -o prid. – preznojen šus2 || šù:s -a; -ĝ m – strel: je pùoknu šù:s γó:re švicati* || švì:cĝtĝ -ĝm nedov. – znojiti, potiti se: w Uplìėŋkĝ je šví:cu ta pud jé:zĝk > le govori, da je delal šušmariti gl. fufnjati | IT šušta* || šú:šta -e; -e ž – pritiskač švoger* || švó:γār -γra; -γrĝ m – svak | ESSJ švagrnja* || švá:γārnja -e; -e ž – svakinja švager švarmlinija* || švà:rmlì:nja -e; -e ž – bojna črta 97 Bovski_No2_finale.indd 97 10.4.2007 12:42:39 ta T ta || ˈta prisl. – tja, tjale taspred || tasprìėt prisl. – spredaj: usìėt se ta || tĝ določni člen – ta: tĝ mà:lĝ, tĝ bìėla tasprìėt ta gl. te taspred* || tasprìėt prisl. – spredaj | gl. tudi ta slabi* || tĝ╧slà:bĝ tĝ╧slà:bγa m ed. – hudič tamsprej (Soča) | gl. tudi antedoj, hudir, hudoba, parkelj, zlodi, taščica gl. taška, taškica zlomek taška* || tà:ška -e; -ĝ ž – taščica, ptica pevka | tabiš* || tabì:š prisl. – tjale gl. tudi taškica tablazema* || tĝblà:zĝma prisl. – spomladi taškica* || tà:škica -e; -e ž – taščica, ptica pevka (Čezsoča): tĝblà:zĝma zó:rjĝmo | gl. tudi taška tabrh || tá:bārh -a; -ĝ m – dnina tata || tà:ta -a; -ĝ m – oče tabrhar || tá:bārhār -ja; -jĝ m – dninar tavrati* || tà:ųrĝtĝ -ĝm nedov. – trajati | gl. tudi taca || tá:ca -e; -e ž – slabš. noga, roka durati tak gl. takbiš tavšati* || tà:ųšĝtĝ -ĝm dov. – menjati, zamenjati takbiš* || takbì:š neskl. prid. – tak, takle | IT takiš || tkì:š tudi tukì:š prisl. – tako, na tak način tavžent || tà:ųžĝnt -a štev. – 1. tisoč; 2. v medmetni | gl. tudi tako rabi izraža podkrepitev trditve, začudenje, takle* || tuklìė prisl. – takole, na tak način jezo: tà:ųžĝnt hudì:ču tako || tukù: prisl. – tako, na tak način | gl. tudi te || tìĝ ˈta ˈtu zaim. – ta: kej je ˈtu takiš teča* || tè:jča -e; -e ž – ponev | ESSJ takole gl. takle tečaj gl. kankrt, pant takrat gl. tisticajt, tistikrat teči se || tè:jčĝ se -ĝm se – goniti se, kazati tal || samo oblika tá:lo v povedkovi rabi – otajan (za nagnjenje za parjenje (za krave) zemljo): wą:ne je tá:lo tehtati gl. pezati talajcati* || tĝlà:jcĝtĝ -ĝm nedov. – kotaliti, tejka* || tè:jka -e; -e ž – zvezek | ESSJ teka valiti tek gl. lavf talar || tĝlà:r -ja; -jĝ m – podboj | gl. tudi rožanec tekmovati gl. ritati tale* || talìė prisl. – tjale tekrat* || tìėkārt prisl. – takrat, tedaj talir* || tĝlìėr -ja; -jĝ m – krožnik | ESSJ talar I telesnica || tĝlĝsnì:ca -e ž ed. – driska tam gl. tambiš, tamle teliček gl. telunči, tuli tambiš* || tembì:š prisl. – tam, tamle teloh gl. smrtnica tamle || temlìė prisl. – tam, tamle telunči* || tĝlù:nči -čja; -čjĝ m – teliček | gl. tudi tamspod* || temspùot prisl. – spodaj tuli tamsprej* || temsprè:j prisl. – spredaj | gl. tudi temelj gl. fonda taspred temeneša* || tĝmĝnìėša sklop – v zvezi Bùoh an tanti* | tà:ntĝ prisl. – končno, vendarle tĝmĝnìėša izraža pozdrav | ESSJ taimaneš’še [< tapniti* || tá:pĝntĝ -pnĝm dov. – 1. ekspr. ukrasti; *tá ȋmen(e) jéž’še ‘ta v imenu Jezusa’] 2. ekspr. zgrabiti; 3. ekspr. ujeti, zalotiti temenica gl. brnje tarča gl. šajba temfati* || tĝmfá:tĝ tudi tìėmfĝtĝ -ĝm nedov. tarnati gl. cagovati, flohtati, jamrati, ječati, – dušiti, kuhati v pokriti posodi v majhni jovdati, jovšati, krečati, kvamati količini vode, npr. zelenjavo tasa || tá:sa -e; -e ž – 1. skladovnica; 2. ekspr. temoča* || tĝmó:ča -e ž ed. – ekspr. tema, temota velika količina tente* || tĝntìė -tà: -tù: zaim. – slabš. onile 98 Bovski_No2_finale.indd 98 10.4.2007 12:42:40 trankelc* tepec gl. tolkar tlìėpˈreč / tlìėpˈreč γor dĝ plá:ca je stùo mè:- tepelj || té:pĝlj -plja; -pljĝ m – štor tru tepka || tìėpka -e; -e ž – 1. hruška z jajčastimi, toč* || ˈtoč tó:ča m ed. – omaka iz soka, tekočine, spodaj dlakastimi listi in njen sad; 2. ekspr. ki nastane pri pečenju neumna ženska toča || tú:ča -e ž ed. – toča teprosim* || tepruósĝm sklop – ekspr. nikakor, točati* || tò:čĝtĝ -ĝm nedov. – pomakati kruh, kje pa, kje neki: A: a so╧t žiė plĝčá:lĝ? B: npr. v omako, mleko tepruósĝm! točiti med gl. šlajdrati tepsti (se) gl. dajati se, hebati (se), fliskati, točno gl. genav gumpati, krišpati, trupiti tohna* || tùohna -e; -e ž – pernica: pukră: se teptati gl. peštati, tretati s╧tùohno teraca* || tārà:ca -e; -e ž – terasa tolči || tú:čĝ tudi tú:jčĝ in tú:ćĝ tú:čĝm nedov. – 1. terati* || tè:rĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. gnati, poditi tolči, razbijati; 2. ekspr. tepsti | gl. tudi trupiti | ESSJ tolec || tù:c -a; -ĝ m – 1. tolkač, npr. za meso; termofor gl. plucer 2. bat tesnilo gl. dihtenga toliko gl. kabiš, kale, tkaj, tkajbiš, tkajle testenine gl. pašta, paština tolkač gl. tolec teti* || tíėtĝ čă:m nedov. – hoteti: a čă:š tolkalo gl. lopuča teti reči* || tìėt ré:jčĝ frazem – misliti si: je ˈtoų tolkar* || tò:ųkār -ja; -jĝ m – slabš. tepec, butelj, ré:jčĝ, pšì:te╧me ˈuh, šiė je šù: bedak težaven gl. zaguljen tolmun gl. tunf težiti || tĝží:tĝ tìėži 3. os. ed. nedov. – tiščati v tonja || tuónja -e; -ĝ ž – luža, mlaka: mà:š spìėt želodcu: cìėlo nùojč me je tĝžì:lo tùonjo tu bārγìėšĝh > spet si se polulal thoven gl. duhoven toplarica* || tùoplārca -e; -e ž – dvocevka tica* || tí:ca -e; -e m – 1. vešča, nočni metulj; 2. (puška) metulj; 3. nevidno bajno bitje, duša umrlega, topola || tĝpuóla -e; -e ž – topol ki leta okoli žrtve in cvrči: ne Klù:žĝh tí:ce toporišče gl. peterišče, štilj strà:šjo toporiti se* || tĝpurì:tĝ se tĝpùorĝm se nedov. tič || ˈtĝč tí:ča; tí:čĝ m – 1. ptič; 2. ekspr. prebrisan – pasti trmo, protestirati človek; 3. penis toprve* || tupă:rĉe prisl. – najprej tičica || tì:čca -e; -e ž – 1. ekspr. ptiček; 2. ekspr. torati* || tó:rĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. veliko piti, premetenka npr. vode, alkoholnih pijač | Plet. ≠ tičič* || tì:čĝč -čča; -ččĝ m – 1. ekspr. ptiček; 2. torej gl. azo otr. lulček toška || tùoška prisl. – malo prej, ravnokar tihotapiti gl. gondljati tota* || tuóta prisl. – tja tikati || tiká:tĝ tí:čĝm nedov. – spadati totale* || tuótalìė prisl. – tjale, tja tisoč gl. tavžent tovelič* || tuwé:lĝč -lča; -lčĝ m – prtiček, tisti || tè:jstĝ -a tù:ste zaim. – tisti | gl. tudi le-te servieta tisticajt* || tejscà:jt prisl. – 1. takrat; 2. v času: tovoriti gl. trogati je blu tejscà:jt wĝjskìė tračje || trà:čje -a s ed. – fižolova slama za tistikrat || tè:jskārt prisl. – takrat, tedaj živalsko krmo tja, tjale gl. ta, tabiš, tale, tota, totale tragati* || trà:γĝtĝ -ĝm nedov. – zehati tkaj* || tˈkaj prisl. – toliko | Plet. tolikanj, tolikaj; gl. tragle* || trà:γlĝ -γĝl ž mn. – nosila za krsto | tudi kabiš, kale, tkaj, tkajbiš, tkajle Plet., ESSJ trage tkajbiš* || tkajbì:š prisl. – toliko | gl. tudi kabiš, trahtar* || trá:htār -ja; -jĝ m – lijak, priprava za kale, tkaj, tkajle zlivanje tekočine skozi majhno odprtino | IT tkajle* || tkajlìė prisl. – toliko | gl. tudi kabiš, kale, trahtati* || trá:htĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. oprezati, tkaj, tkajbiš opazovati, čakati na priložnost tlaka gl. rabota trajati gl. durati, tavrati tle || tlìė prisl. – tukaj, tu trak gl. flahtelj tleproč* || tlìėpˈreč prisl. – od tod: ti pa nis trankelc* || trà:ŋkĝlc -a m ed. – okrepčilna pijača iz jajc, masla in črnega vina za porodnice 99 Bovski_No2_finale.indd 99 10.4.2007 12:42:40 trantorati (se)* trantorati (se)* || trĝntuórĝtĝ (se) -ĝm (se) priprava, s katero se kozam ali ovnom nedov. – ekspr. cijaziti (se): je trĝntuóru dà:n (živalim z rogovi) zapre glavo v jasli | Plet. ≠ nĝ dà:n ta╧ˈdoų trmast gl. trucek trapa gl. trepa, trola trnač* || tārnà:č -a; -ĝ m – kuhalnica za mešanje tratarica || trà:tārca -e; -e ž – koza, ki je ne polente ženejo na planinsko pašo, ampak se vedno trnivka* || trnì:ųka -e; -e ž – bajno bitje, pošast, pase v bližini doma ki žre živino trava | trá:wa trá:we tož. truwè: ž ed. – trava: je trod* || trùot trùoda; trùodĝ m – 1. neznana sìėdu tu truwè: | podobno se sklanja beseda glava notranja bolezen: γa je pārtą:rγu trùoϑ > umrl traveršon* || traĉrāšò:n -a; -ĝ m – halja je od neznane bolezni; 2. vnetje slepiča trcati || tą:rcĝtĝ -ĝm nedov. – udarjati, napadati trofiti* || trufì:tĝ truófĝm dov. – 1. zadeti; 2. z glavo, rogovi: kĝštrù:nĝ se tą:rcĝjo slučajno kje dobiti, najti, naleteti na kaj: sĝm trcniti* || tą:rcĝntĝ -cnĝm dov. – udariti z glavo jo trufì:la dĝmà: ali rogovi koga/kam: sĝm tą:rcnu z╧γlá:wo ta trogarji* | trùoγĝrjĝ -u m mn. drobci, kosmiči, u zì:t ostanki sira in skute v sirotki trd || ˈtārt tą:rda tārdù: prid. – 1. trd; 2. ekspr. trogati* || trò:γĝtĝ -ĝm nedov. – tovoriti pijan: je ˈtārt ku à:ks trola | tró:la -e; -e ž – ekspr. neumna ženska, trdnjava gl. fejstinga trapa | gl. tudi trepa trdoživ gl. cah trololo* || trololò: -ja; -jĝ m – 1. neumen človek, trebljav* || trĝbljà:ų -à:wa; -à:wĝ m – posteljica, tepček; 2. nepremišljen, zaletav človek organ, ki povezuje plod z materjo tropar || tropá:r -ja; -jĝ m – na planini lastnik trebuh || trìėbĝh trĝbú:ha; trĝbú:hĝ; tož. ed. drobnice trĝbù:sĝ m – trebuh: me šrà:ųba ta pu trĝbù:- troštati se || trùoštĝtĝ se -ĝm se nedov. – 1. upati, sĝ / je lìėzu pu trĝbù:sĝ nadejati se; 2. obetati si, želeti si treflja* || trìėflja -e ž ed. – 1. zelo mehka, redka trotula* || trò:tula -e; -e ž – 1. vrtavka; 2. ekspr. polenta (Bavšica); 2. gost močnik | Plet., ESSJ živahen otrok treplja trpeti gl. posati trejtati* || tré:jtĝtĝ -ĝm nedov. – s smučmi trpež* || tă:rpĝš -ža; -žĝ m – 1. trpin; 2. teptati sneg trpljenje tremlin* || trĝmlì:n -a; -ĝ m – tram, ki nosi, trpin gl. trpež drži strop trska gl. bakla trepa || trè:pa -e; -e ž – ekspr. trapa, neumnica trš || tă:rš -a; -ĝ m – košata bukev z debelim | gl. tudi trola deblom trešljast* || triĕšljĝst -a -o prid. – ekspr. sramežljiv, trta gl. binika boječ | gl. tudi bavcast, ustrašen trucati* || trù:cĝtĝ -ĝm nedov. – trmasto vztrajati trešljika || tāršljí:ka -e ž ed. – mrzlica pri svojem mnenju tretji || tré:jčĝ -a -o štev. – tretji trucek* || trú:cĝk v povedkovi rabi – ekspr. trmast trgovina gl. ftega truden || trú:dĝn -dna -o prid. – utrujen: trú:dĝn tribelc* || trì:bĝlc -a; -ĝ m – 1. kuhinjski valjar; ku kà:mnje 2. del prečno razrezanega hloda trugla || trù:γla -e; -e ž – krsta tribljati || trì:bljĝtĝ -ĝm nedov. – valjati (testo) trumfati* || trù:mfĝtĝ -ĝm nedov. – udarjati z trinkelt* || trí:ŋkĝlt -a m ed. – napitnina | gl. tudi nogami ob tla, npr. pri plesu | Plet. trumpati manča trupiti || trupì:tĝ trú:pĝm nedov. – 1. tolči, cepiti; tripe* || trí:pe trì:p ž mn. – vampi v omaki | ESSJ 2. ekspr. tepsti, udarjati tripa tu || ˈto prisl. – tu, tule | gl. tudi tle trjati* || tārjá:tĝ -à:m nedov. – parati, z vlečenjem tu* || tu predl. – v: bìėš tu hì:šo niti delati, da pletenina ne obstaja več tuc gl. tolec trkati gl. pokati tudi || tùodi prisl. – tudi | gl. tudi tuj trkelj || tą:rkĝlj -na; -nĝ m – hlod, dolg 2 m tuhlast* || tú:hlĝst -a -o prid. – potuhnjen trkljat* || tārklˈjet -jà:ta -o prid. – čokat (Bavšica) | gl. tudi podfuljen, podlezen, potuljen trkljati gl. kolajcati tuj tuj* || ˈtuj ˈtuj medm. – klic mački pridi sem trlica* || tą:rĝlca -e; -e ž – lestvi podobna tuj* || ˈtuj tudi tùoj prisl. – tudi 100 Bovski_No2_finale.indd 100 10.4.2007 12:42:40 tuta* tujica* || tù:jca -e; -e ž – ljubk. (mlada) mačka, tunf* || ˈtonf tú:nfa; tú:nfĝ m – tolmun mucka turem* || tú:rĝm -rma; -rmĝ m – zvonik | Plet. tule || tlìė tudi klìė prisl. – tu, tule, tukaj turān, SSKJ turen tuli || tù:li -lja; -ljĝ m – 1. teliček (Log, Strmec, tušlast* || tú:šlĝst -a -o prid. – ekspr. sramežljiv, Na Skali); 2. slabš. jokav otrok neodločen tuliti (se) || tulì:tĝ (se) tú:lĝm (se) nedov. – 1. tušli* || tú:šlĝ -šĝlna; -šĝlnĝ m – slabš. neodločen močno jokati; 2. ekspr. sključiti se, držati se in sramežljiv človek, reva v dve gube tuta* || tù:ta -e; -e ž – kombinezon, delovno tumrček* || tú:mārčĝk -čka; -čkĝ m – ograda oblačilo za živino 101 Bovski_No2_finale.indd 101 10.4.2007 12:42:41 ubadati se U ubadati se || ubà:dĝtĝ se -ĝm se nedov. – ukvarjati ukat gl. volkat se ukati gl. zavati ubasati (se)* || ubá:sĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. – 1. ukazovalen gl. gvalten ekspr. razjeziti > γa je ubá:sĝlo; 2. spreti se: ukidati (se) || ukí:dĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. – 1. sta se ubá:sĝla zāˈrad ˈne malè:ŋkostĝ zvrniti iz posode; 2. ekspr. usesti se: se je ukí:- ubiti gl. frdamati, frderbati dĝla doų nĝ dí:van ubog gl. bog uklati || uklà:tĝ -kuóljĝm dov. – 1. ugrizniti: γa ubogati gl. bolgati je ukˈloų pĝs; 2. pripreti, uščipniti: je ukˈloų ubrisati || ubrí:sĝtĝ ubrì:šĝm dov. – ekspr. vreči, pà:ųce tu urà:tĝh; 3. pičiti: kumà:rnĝ ukù:l- zagnati jĝjo učilo || učí:lo -a s ed. – vzgoja: ní:ma učí:la > je ukracniti* || ukrá:cĝntĝ -krà:cnĝm dov. – nevzgojen, grdo se obnaša uprasniti, s potegom po čem prižgati: ukrá:- udariti gl. bolati, fliskniti, gumpniti (se), cĝntĝ švè:jbĝl > uprasniti vžigalico hebniti, luščiti, pritisniti, šmajsniti, trcniti ukrasti gl. lifrati, pofuliti, tapniti udati se || udá:tĝ se -dà:m se dov. – biti podoben ukupiti* || uhpì:tĝ ukú:pĝm dov. – kupiti komu od sorodnikov po videzu ali značaju: ukupovati* || uhpwá:tĝ -hpù:jĝm nedov. – se je udà:ų tu dĝvé:to sùorto > nikomur v kupovati rodu ni podoben umazan gl. bakan, mačast, ožlepan, zamodret, uderati* || udārá:tĝ -à:m dov. – 1. privoščiti si: zašmerovcan zĝ sìė ĝŋkò:l nĝ udārà: > nikoli si ničesar ne umazanija gl. kranja, luža, porkarija privošči; 2. utegniti: nĝ udĝrà:m prí:t zdej umijalka* || umjà:ųka -e; -e ž – krpa za ta╧h té:be pomivanje posode uganiti gl. vanati umiti se gl. ožebrati uganjati || uγá:njĝtĝ -ĝm nedov. – 1. razgrajati; umivalnik gl. kedin, lavandin 2. ekspr. glasno se jeziti, robantiti | gl. tudi umreti || umrìėtĝ umą:rjĝm dov. – 1. umreti; zganjati 2. postati neobčutljiv, mravljinčast zaradi uganka gl. vanalica dolgotrajnega pritiska: m╧ je umą:rla ró:ka | ugibati gl. vanovati 1. gl. tudi stegniti se uglihati (se)* || uγlì:hĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. unfol* || ù:nfol neskl. m – 1. poškodba pri delu; – 1. uravnati; 2. domeniti se, dogovoriti se, 2. dopust zaradi poškodbe pri delu zediniti se uničiti gl. gonobiti ugorek || uγùork -a; -ĝ m – v zvezi ku╧n uγùork uokviriti gl. oblištati zelo suh, shiran upati gl. troštati se ugrempati se* || uγrĝmpá:tĝ se -à:m se dov. upati si gl. vagati – ekspr. poročiti se: pu dú:γĝm cà:jtĝ se je le upehan gl. spehan uγrĝmˈpoų | gl. tudi oženiti se upensati se || upĝnsá:tĝ se -sà:m se – zamisliti uhan gl. ringel si, lotiti se: ˈkej se buo še upĝnˈsoų uho || uhù: ušiĕsa; ušiĕsa s – ročaj: lò:nc upihniti || upì:hĝntĝ -hnĝm dov. – ugasniti, z╧ušìėsĝ | gl. tudi roka izklopiti, zapreti, npr. luč, televizor, vodo ujemati se gl. rajmati se upuljevati se* || upuljwá:tĝ se -ù:jĝm se nedov. ujeti gl. tapniti – ekspr. obotavljati se, (pre)počasi kaj delati uk gl. volk 102 Bovski_No2_finale.indd 102 10.4.2007 12:42:41 utrujen (Bavšica) | gl. tudi cincati, čujati se, metohati se, ustiti se || ú:sttĝ se -ĝm se nedov. – ekspr. hvaliti očajati se, očavljati se, ogrebati se se, bahati se urajmati (se) || urà:jmĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. – 1. ustnica gl. žnabla ujemati (se): ˈtu se nĝ urà:jma; 2. naleteti na ustrašen || ustrà:šĝn -a -o prid. – boječ, plašen: koga/kaj; 3. slučajno se zgoditi, pripetiti, ustrà:šĝna má:čka posrečiti: se je ˈlih tkù: urà:jmĝlo, dĝ swa se uša, ušje gl. olša, olšje dubì:la uščivati se || uščiwá:tĝ se -ščí:wĝm se nedov. – s uravnati gl. uglihati | IT sečem močiti posteljo, hlače urečen || urè:jčĝn -a -o prid. – uročen, zaklet, ušivec* || ušì:ųc -a m ed. – na planini resju podobna začaran rastlina, ki so jo uporabljali za precejanje urinirati gl. curati, scati, šorati mleka uržoh* || ú:ržoh -a; -ĝ m – 1. vzrok; 2. izgovor ušivka || ušì:ųka -e; -e ž – podlesek uscanca* | uscá:nca -e; -e ž – slabš. deklica, ki ušpičiti gl. nafarati moči posteljo, spodnjice: Zufì:ja uscá:nca | uštiman* || uští:mĝn -a -o prid. – 1. napravljen: Plet. uscanka ku╧s lĝpù: uští:mĝn dé:nĝs; 2. pripravljen: uscati se || uscá:tĝ se uščí:jĝm se dov. 1. zmočiti kusí:lo je uští:mĝno s sečem; 2. ekspr. uliti se; 3. ekspr. začeti uštimati* || uští:mĝtĝ -ĝm dov. – 1. popraviti; 2. deževati : lih zˈdej se je uscà:lo pripraviti | IT usmrkniti (se) || usmą:rkĝntĝ (se) -knĝm (se) uta gl. kuča dov. – 1. usekniti se; 2. ekspr. mimogrede kaj uteči || utè:jčĝ -ĝm dov. – uiti, pobegniti, narediti: γa je usmą:rknu mú:lca, k╧ je hó:du izmuzniti se: sĝm kù:mi utìėku / m╧ je uté:klo tlìė╧uˈkoų > spočel > ušlo mi je v hlače usnje, usnjen gl. lejder, lejdrast utenstan* || utìėnstĝn -a -o prid. – zatohel uspevati gl. frugati, gdajati utohnjen* || utùohnjĝn -a -o prid. – plesniv usranek* || usré:nĝk usrá:ŋka; usrá:ŋkĝ m (Bavšica) – 1. slabš. strahopeten človek, usrane; 2. slabš. utoporiti se* || utĝpurì:tĝ se -tĝpùorĝm se dov. umazan človek – z besedami, dejanji pokazati trmoglavost usranica* || usrà:nca -e; -e ž – 1. slabš. strahopetna utrcan* || ută:rcĝn -a -o prid. – utrjen, vajen ženska; 2. slabš. umazana ženska koga/česa usrditi se || usārdí:tĝ se -są:rdĝm se dov. – 1. utrcati se* || ută:rcĝtĝ se -ĝm se dov. – utrditi se, ujeziti se, skujati se; 2. zameriti: se nĝ usą:r- navaditi se na težke razmere dĝm > se ne branim utro* || ú:tro -a s ed. – del planine, na katerem ustaviti se || ustá:ptĝ (se) -stà:bĝm (se) dov. so stavbe, koče – ustaviti (se) utrujen gl. sfadgan, zmatran 103 Bovski_No2_finale.indd 103 10.4.2007 12:42:41 v V v gl. tu večer || fčìėr -ĝ; fčārì: ž – večer: dobro╧ fčìėr / v rink* || u╧ră:ŋk prisl. – v krogu, krožno: se tè:jsto fčìėr je umă:rla / trì: fčārì: so mulì:lĝ kulà:jca u╧ră:ŋk > kotali se v krogu / je hó:- večerja || fčìėrja -e; -e ž – večerja du kar u╧ră:ŋk > od skrbi je hodil v krogu, vedro gl. ejmar, goljmer, kongelj, štenjak bil je živčen veha gl. muša vadla || và:dla -e; -e ž – priprava za čiščenje veljati gl. giltati, kiltati notranjosti krušne peči, krpa na palici | gl. velnica || bìėwĝnca -e; -e ž – lesena zajemalka tudi vatla za moko vagati || wà:γĝtĝ -ĝm nedov. – upati si: ni wà:γu ven gl. venka puĉiĕdĝtĝ pu prĝĉí:cĝ venajnica* || wĝnà:jnca -e; -e ž – na planini denar vahta* || wà:hta -e; -e ž – straža | IT, ESSJ za plačilo pastirjem | Plet., ESSJ venalnica vahtati* || wà:htĝtĝ -ĝm nedov. – paziti, varovati vene || wą:ne prisl. – zunaj | IT; ESSJ vahta venka* || wă:ŋka prisl. – ven vahte || wà:hte -- ž mn. vsi sveti (1. november), verižica gl. ketnica praznik vseh svetnikov 1. novembra | gl. tudi verjetno gl. višno sesveti vest gl. maren vaje || wá:je wà:j ž mn. – vajeti vesten gl. zdrt vajenec gl. lerpob vešča gl. tica valjar gl. bolcen, tribelc veverica gl. breberica valjati gl. tribljati veza || vé:za -e; -e ž – jermen za pritrjevanje vamp || ˈwemp wá:mpa; wá:mpĝ m – 1. vamp; derez 2. ekspr. zelo debel človek vile gl. krampež, prajčica, roglja vampi gl. tripe vilesti || bliĕstĝ blìėzĝm dov. vzkliti, pognati iz vanalica* || wĝnà:lca -e; -e ž – uganka zemlje: čùompe so žiė blìėzle vanati* || wà:nĝtĝ -ĝm dov. – uganiti | Plet. ≠ vinek* || wè:jŋk -a; -ĝ m – ovinek (Log) vanavati* || wĝná:wĝtĝ -ù:jĝm nedov. – ugibati vinika || bĝní:ka -e; -e ž – trta | gl. tudi vanovati vinkati || wì:ŋkĝtĝ -ĝm nedov. – opletati, vanda* || và:nda -e; -e ž – dogovorjeno mesto, nepravilno nihajoč se gibati: kulù: mĝ wì:ŋka na katerem se pri igri skrivalnice igralci / γa wì:ŋka > je pijan pofočkajo vinkla* || vì:ŋkla -e; -e ž – lesen zaboj za moko vanovati* || wĝnwá:tĝ -ù:jĝm nedov. – ugibati | v mlinu (Bavšica) gl. tudi vanavati vintla | vì:ntla -e; -e ž – nečke variti* || wá:rtĝ -ĝm in -jĝm nedov. – paziti, biti virh || bìėrh -a; -ĝ m – kadilo iz smrekove smole previden: wà:r, dĝ nĝ pá:dĝš / ˈte Jé:zus wá:r- (pri cerkvenih obredih) je visok || pˈsok psó:ka -o prid. – visok varžet || wà:ržĝt -a; -ĝ m – žep višnja* || bìėšnja -e; -e ž – višnja vatla || wà:tla -e; -e ž – priprava za čiščenje višno* || bí:šno tudi ĉí:šno, ví:šno člen. – verjetno, notranjosti kmečke peči, krpa na palici | gl. najbrž: bí:šno so žìė tlìė tudi vadla vkup || uˈkop prisl. – skupaj vbod gl. štih vlačuga gl. korba, potejpa včera || učìėra prisl. – včeraj vlaga gl. fajht vnaprej gl. pregoda 104 Bovski_No2_finale.indd 104 10.4.2007 12:42:42 vžigalica voda || wé:da -e; -e ž – voda: pulì:tĝ z╧wĝdùo / vrelec || urò:ųc -a; -ĝ m – 1. vrelec, izvir; 2. itì: pu wĝdùo / A: ku kej zdrà:uljĝ? B: ku rí:- zgovoren otrok (Plet.) ba u γurì:, ku γà:ms tu wĝdì:! vrh || ˈwārh wą:rha; wą:rhĝ m – podstrešje | gl. voden || wĝdìėn -a -o prid. – 1. voden, brez tudi hrame okusa; 2. redek: ta mùočĝŋk je wĝdìėn vroč gl. vreč vodnjak gl. polter, štern vročina gl. febre vohati || wé:hĝtĝ -ĝm nedov. – vohati: je wé:hu vrovec gl. vrelec dˈrek tu tmì: > slutil je vrsta gl. rajda vohrn || wè:hārĝn -rna -o prid. – skop | gl. tudi vrtati gl. porati zaščetljiv vrtavka gl. trotula vohrnež* || wé:hārnĝš -ža; -žĝ m – skopuh vrtnica gl. altroža, gartroža vojakarica || vujà:kārca -e; -e ž – slabš., v času, vrv gl. čmis, štrik ko je bila v Bovcu vojašnica JLA ženska, ki se rada vrvica* || wą:rca -e; -e ž – vrvica, vrv | gl. tudi druži, hodi z vojaki špaga, žnura vojska || wé:jska -e; -e ž – vojna vrzelja || wārzè:lja -e; -e ž – goščava, gosto volk* || ù:k ukà:; ukì: m – volk: dubì:t ukà: tu neurejeno grmičevje ˈārt > bolečo, skelečo danko po sedenju na vsakenekaj || usà:kĝŋkaj prisl. – vsake toliko mrzlem časa volkat* || uˈket ukà:ta uká:to prid. – 1. požrešen: vsaksebi || ųˈsaksé:be prisl. – narazen: dìėt nuγìė uká:to pārsìė; 2. ekspr. pohlepen ųˈsaksé:be > razkoračiti se / sta šlà: ųˈsaksé:- volna || ú:na -e ž ed. – volna be > razšla sta se vosek || wé:sĝk -ska m ed. – vosek | gl. tudi vse gl. sekup, ščini, vsekup čirboks vsedno || usednò: prisl. – vseeno | gl. tudi vseglih votel gl. štrholast vseglih* || useγlì:h prisl. – vseeno | IT; gl. tudi voz gl. bagerli, gare, garovec, kurtovec vsedno vozel gl. knof, štukec vsekup* || ˈsekop prisl. – vse, vse skupaj: ˈsekop vozič || wé:zĝč wĝzí:ča; wĝzì:čĝ m – ročni voz, puˈjej | gl. tudi ščini voziček | gl. tudi karoca vsiljivec gl. zapletnik vožnja gl. ciringa všrejh* || ušrè:jh prisl. – postrani (Bavšica): so vpičevati se* || upičwá:tĝ se -ú:jem se nedov. zĝzidà:l ˈzit ušrè:jh – ekspr. vmešavati se, segati v besedo: kar vtruc* || utrù:c prisl. – na vsak način, po vsej nĝprè:j se upičú:je sili: utrù:c je ˈtoų dĝmò:u vpičiti (se)* || upí:čtĝ (se) -pì:čĝm (se) dov. vtrucati* || utrù:cĝtĝ -ĝm dov. – na silo kaj – 1. zapičiti: upì:č jĝγlùo tu γùobco; 2. ekspr. doseči vmešati se, vtakniti se: tu usà:ko bĝsìėdo se vzadnjo* || uzà:dnjo prisl. – zadnjič: sĝm te ví:- upì:čĝ; 3. ekspr. trdno se odločiti: sĝ je upí:čla du uzà:dnjo tu γlà:wo, dĝ buo tu nĝrdí:la an je vzdigniti || uzí:γĝntĝ -γnĝm dov. – dvigniti vpiti || upí:tĝ upí:jĝm nedov. – vpiti, kričati: je vzdigovati || uziγwá:tĝ -ù:jem nedov. – dvigati upù:, dĝ naj γrìėm pumà:t vzeti || uzìėtĝ uzá:mĝm dov. – 1. vzeti; 2. v vprvo || upă:rwo prisl. – prvič zvezah: uziĕt ˈdoų > shujšati / uziĕt γó:re > vrat1 || urà:t -a; -ĝ m – ozara, travnat svet na zrediti se: / uziĕt kò:nc > umreti, poginiti / koncu njive ali med dvema njivama, kjer se rùože so uziĕle kò:nc > ovenele pri oranju obrača plug vzgoja gl. učilo vrat2 gl. kragen vzkliti gl. vilesti vrč gl. beroka vzrok gl. uržoh vreč || urè:jč -a -o prid. – vroč vzvod gl. pajsar vreči || uré:jčĝ wă:ržĝm dov. – vreči | gl. tudi vžigalica gl. cinkel, švejbel, švejbelc, ubrisati, žlajfniti žeplenica vrečka gl. škrtoc 105 Bovski_No2_finale.indd 105 10.4.2007 12:42:42 za Z za || zĝ predl. – do: ta zĝ pé:te ù:re bod dĝmà: koga/kaj kam: sĝm t╧zĝγˈnoų sí:na, dĝ╧t prí:- zabeljen gl. obeljen de pumà:t; 2. zapoditi: so γa zĝγná:lĝ ud zabiti || zĝbí:tĝ zá:bĝm dov. – pozabiti: je zá:bu dùoma / so zĝbí:lĝ zagodoma* || zĝγùodĝma prisl. – pravočasno, zablejkan* || zĝblè:jkĝn -a -o prid. – zakrpan dovolj zgodaj, brez zamude zablejkati* || zĝblè:jkĝtĝ -ĝm dov. – zakrpati zagon || zĝγùon -a; -ĝ m – 1. ozka zakotna zaboj gl. kivelj, kišta, vinkla ulica, prostor; 2. na planini ograjen prostor za zabrekel || zĝbrìėku -kla -o prid. – otečen osamitev bolnih, hromih živali zabuljati* || zĝbù:ljĝtĝ -ĝm dov. – 1. ekspr. zagoreti gl. sfrflati stlačiti; 2. ekspr. na videz pospraviti zagotoviti gl. zafremati zaburiti* || zĝbú:rtĝ -ĝm dov. – planiti: so zagozditi* || zĝγuzdì:tĝ -γuózdĝm dov. – ekspr. uˈsĝ╧nĝŋkˈret zĝbú:rlĝ skùos urá:ta napoditi, nagnati začapati* || zĝčà:pĝtĝ -ĝm dov. – 1. ekspr. ujeti; zagučati* || zĝγučà:tĝ -γú:čĝm dov. – 1. 2. ekspr. površno popraviti; 3. ekspr. zamašiti, zabobneti, dati močne zamolkle glasove: je zamazati, npr. luknjo, špranjo: je kar sam zĝγú:ču putrìės; 2. ekspr. zarohneti na koga/ zĝčà:pu tè:jsto rĝspù:ko tu zì:dĝ nad kom zad || ˈzad prisl. – zadaj: tĝ╧ˈzat zaguljen* || zĝγù:ljĝn -a -o prid. – ekspr. težaven, zadejkati* || zĝdè:jkĝtĝ -ĝm dov. – zadelati z zapleten (izpit, človek ...) obleko v mrazu ali z odejo v postelji zaguzniti* || zĝγú:zĝntĝ -znĝm dov. – 1. zadetek gl. šac zategniti: zĝγú:zĝntĝ pà:s; 2. potegniti, zadeti gl. trofiti premakniti kaj, zakriti z drsenjem: zĝγú:- zadnjič gl. vzadnjo zĝntĝ kultrì:no > zagrniti zaveso zadolžiti se gl. zapufati se zahiret* || zĝhĝrìėt -a -o prid. – podhranjen, zadovoljen gl. gmajten slaboten | gl. tudi zaklajban, zlaknjen zadreti (se)* || zĝdriĕtĝ (se) -dé:rĝm (se) dov. zahireti || zĝhĝrìėtĝ -hĝré:jĝm dov. – zaostati v – dvigniti, postaviti v pokončni položaj: se rasti, postati podhranjen, suh, šibek je zĝdrù: > vstal je / je zĝdrù: flá:ško > pil je zahrbten gl. podlezen iz steklenice zahreniti se* || zĝhriĕntĝ se -ĝm se dov. – strditi zadrga gl. drzalica, kizura se ob shlajevanju (za maščobo, npr. na juhi): zafinjati* || zĝfinjá:tĝ -à:m dov. – ekspr. na hitro ˈjej hí:tro, dĝ se╧t žú:pa nĝ zĝhriĕni pripraviti: je kar nìėki zĝfinjà:la zĝ kusí:lo zahrenjen* || zĝhrìėnjĝn -a -o prid. – strjen (za zafremati* || zĝfriĕmĝtĝ -ĝm dov. – zagotoviti, maščobo): zĝhrìėnjĝna žú:pa rezervirati zahvaliti se gl. zalonati zafrkavati gl. štenkati zajemalka gl. korec, ševflja, velnica, zafrleti* || zĝfĝrliĕtĝ -fą:rlĝm dov. – 1. skodrati; ženfandelc, žufangelc 2. ekspr. zavihati: zĝfĝrliĕtĝ nùos zajla* || zà:jla -e; -e – jeklena vrv, debela žica | zafrljen* || zĝfą:rljĝn -a -o prid. – skodran gl. tudi čuvežen, čvežen, drot zagakati* || zĝγà:kĝtĝ -ĝm nedov. – zakljukati, zajtrk gl. frošk zakavljati zakaj gl. kajto zagarati* || zĝγà:rĝtĝ -ĝm dov. – ožuliti: so me zakajlati* || zĝkà:jlĝtĝ -ĝm dov. – zagozditi črìėųljĝ zĝγà:rĝlĝ zaklad gl. šac zagnati || zĝγná:tĝ -žé:nĝm dov. – 1. poslati zaklajban || zĝklà:jbĝn -a -o prid. – podhranjen 106 Bovski_No2_finale.indd 106 10.4.2007 12:42:42 zbersati se* (Bavšica): zĝklà:jbĝno té:le | gl. tudi zahiret, zarezati gl. krncniti zlaknjen zarjuti || zārjú:tĝ -rjó:bĝm dov. – zakričati zaklanfan* || zĝklà:nfĝn -a -o prid. – zapet, zarod* || zārùot -da; -dĝ m – prepir : je γliĕdu pripet zĝrùoda pu uštĝrì:jĝh zaklanfati || zĝklà:nfĝtĝ -ĝm dov. – zapeti, zasesti, zaseden gl. zapezecati, zapezecan pripeti: zĝklà:nfĝtĝ knó:fe zaskoč* || zĝskò:č -kó:ča; -kó:čĝ m – nedostopno zaklati gl. odreti mesto v skalovju, kamor zaide drobnica zaklet gl. zaplentan zasopiti (se) || zĝsupì:tĝ (se) -só:pĝm (se) dov. zakliniti se || zĝklí:ntĝ se -ĝm se dov. – zagozditi – 1. orositi se; 2. upehati se, zadihati se se zasopljen* || zĝsó:pljĝn -a -o prid. – 1. orošen: zakljukati gl. zagakati zĝsó:pljĝnĝ šì:bre; 2. upehan, zasopel zakozrnje* || zĝkozārnjìė neskl. s ed. – paša do zastava gl. fana večerne molže zastonj || zĝstùonj prisl. – 1. zaman; 2. zakristija gl. sankristija brezplačno zakrpati, zakrpan gl. oblejkati, zablejkati, zastopiti || zĝstupì:tĝ -stuópĝm dov. in nedov. oblejkan, zablejkan – razumeti zalivalka gl. šprica zaščetljiv* || zĝščĝtljì:ų -ì:wa -o prid. – 1. za ovco zalonati* || zĝlùonĝtĝ -ĝm dov. – zahvaliti se ki jo je težko molsti zaradi majhnih seskov; zaman gl. polementru, zastonj 2. ekspr. skop zamenjati gl. zatavšati zašmerovcan* || zĝšmĝrò:ųcĝn -a -o prid. – zamerkati || zĝmìėrkĝtĝ -ĝm dov. – 1. zapomniti zamazan, umazan si; 2. opaziti | 2. gl. tudi primerkati zaštovfan* || zĝštò:ųfĝn -a -o prid. – zamašen, zamisliti si gl. upensati se zataknjen: là:jbĝn je zĝštò:ųfĝn zamodret* || zĝmudrìėt -a -o prid. – slabo opran, zaštovfati* || zĝštò:ųfĝtĝ -ĝm dov. – zamašiti: umazan (za tkanino) zĝštò:ųfi tè:jsto já:mo tu zí:dĝ, dĝ nĝ buo fulí:- zanohtati se gl. cimati lo nùotār zapečkar gl. pepeljugar zašuštrati || zĝšù:štrĝtĝ -ĝm dov. – 1. ekspr. zapestnica gl. bračulet zmotiti se, zamešati kaj; 2. ekspr. površno, zapetnik || zĝpìėtĝŋk -a; -ĝ m – pasek za peto nestrokovno kaj narediti; 3. ekspr. povzročiti pri coklah zmedo zapezejcan* || zĝpĝzè:jcĝn -a -o prid. – zatajiti gl. pomedljati zaseden zatavšati* || zĝtà:ųšĝtĝ -ĝm dov. – zamenjati | zapezejcati* || zĝpĝzè:jcĝtĝ -ĝm dov. – zasesti IT zapičiti gl. upičiti zateči || zĝté:jčĝ -ĝm dov. – 1. oteči; 2. dohiteti zaplentan* || zĝplĝntà:n -a -o prid. – zaklet zatepsti* || zĝté:pstĝ -té:pĝm dov. – ekspr. z ihto (Koritnica) odvreči: je zĝtiĕpu žlí:co > umrl je zapletnik* || zĝplìėtĝŋk -a; -ĝ m – slabš. vsiljivec, zato || zĝtù: tudi stù: prisl. – zato nepovabljen, nezaželen gost zatohel gl. utenstan zapoljka* || zĝpùoljka -e; -e ž – ličinka mesarske zatok* || zĝtù:k vez. – zato ker muhe (v mesu) | ESSJ zapljuvati se zatuliti || zĝtulì:tĝ -tú:lĝm dov. – potolažiti zapomniti si gl. zamerkati (jokajočega otroka) zaponka gl. glavičarica, šnola zaukati gl. zazavati zapor gl. kajha, paražon zavati* || zá:wĝtĝ -ĝm nedov. – ukati zapraviti, zapravljati gl. špendati zavesa gl. firgonk, koltrina zaprivnica* || zĝprì:wĝnca -e; -e ž – na planini zavohati || zĝwé:hĝtĝ -ĝm dov. – zavohati nizka dvižna ali drsna vrata, ki vodijo v zavora gl. žlajf prostor za molžo zavorna veriga gl. šlajdra zapufati se || zĝpù:fĝtĝ se -ĝm se dov. – zadolžiti zazavati || zĝzá:wĝtĝ -ĝm dov. – zaukati, se zaklicati: kuzá:r mùore zĝzá:wĝtĝ, dĝ vìėjo, zarajzniti* || zĝrá:jzĝntĝ -znĝm dov. – zapreti ˈki je zadrgo zbersati se* || zbìėrsĝtĝ se -ĝm se dov. – izpriditi zarebrnica gl. bržadlja se | Plet. bersati se 107 Bovski_No2_finale.indd 107 10.4.2007 12:42:43 zbežati zbežati gl. podlizniti zinzinati || zinzì:nĝtĝ -ĝm nedov. – spolno zbledeti, zbledel gl. obšesati, obšesan občevati zboleti || zbuliĕtĝ -bulè:jĝm dov. – zboleti: á:hti, zjedi || ziĕdi zìėdi ž mn. – 1. ostanek hrane v dĝ nĝ zbulè:jĝš jaslih; 2. kar ostane po uživanju ali pripravi zbrzdan* || zbārzdà:n -a -o prid. – slabš. hrane, npr. krompirjevi olupki: pusprà:b razposajen, neolikan, pretirano norčav ziĕdi ta╧z mí:ze | Plet. izjed zdrav || zdˈroų zdrà:wa zdrá:wo prid. – zdrav: zjeziti || zjé:stĝ zjé:zĝm dov. – razjeziti, zjeziti riĕpa je zdrá:wa, čĝ jo zdˈroų jă:š zlahka gl. žlako zdravilo gl. recnija zlaknjen* || zlá:knjĝn -a -o prid. – 1. sestradan; zdravlje || zdrà:ųlje -a s ed. – zdravje 2. podhranjen | gl. tudi zaharet, zaklajban zdravnik gl. dovhtar zlasati gl. scotati zdrgniti, zdrgnjen gl. ogarati, ogaran zlatinja* || zlĝtì:nja -e ž ed. – zlatnina zdrt* || zˈdārt zdă:rta -o prid. – vesten, hiter pri zlodi* || zlùodi -dja; -djĝ m – 1. zlodej, hudič: delu je sniwà:la, dĝ se ji je zlùodi pārká:zu; 2. v ze || zìė zìė ž mn. – solze: so mo takò:j pārté:kle medmetni rabi, kletv.: dĝ╧ p te zlùodi, kar lìėze╧n zìė kubá:ca / bìėž zlùodi╧ų╧ă:rt / trí:stùo zlùodju zediniti se gl. uglihati se kusmá:tĝh / trità:ųžĝnt zĝlé:nĝh zlùodju | Plet., zehati gl. tragati SSKJ zlodej; gl. tudi antedoj, hudir, hudoba, parkelj, ta zejcel* || zé:jcĝl -na; -nĝ m – zapeček, sedež pri slabi, zlomek kmečki peči zlomek || zlùomĝk -mka; -mkĝ m – 1. zlodej, zelena gl. seler hudič: bùož žiė ví:du zlù:mka > ti bom že zeljnata glava gl. birža pokazal; 2. v medmetni rabi, kletv.: zlùomka, zelnik gl. kapušče spìėk je ųˈse nĝrò:be | gl. tudi antedoj, hudoba, zelo || zˈlo prisl. – zelo, veliko, mnogo parkelj, ta slabi, zlodi zgaga gl. gorečica zmaj gl. lentoren zgalodrati* || zγĝlùodrĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. zmanjkati* || zmà:njkĝtĝ -ĝm dov. – 1. izginiti; pasti, telebniti 2. ugotoviti odsotnost koga/česa: trì: ucìė so zganjati* || zγá:njĝtĝ -ĝm nedov. – 1. razgrajati; zmà:njkĝle; 3. zaspati: je takò:j zmà:njku 2. ekspr. glasno se jeziti, robantiti | gl. tudi zmatran || zmà:trĝn -a -o prid. – utrujen uganjati zmatrati || zmà:trĝtĝ (se) -ĝm (se) dov. – izmučiti zgon || zγùon zγunà:; zγunì: m – zvon (se) zgonec* || zγò:nc -a; -ĝ m – zvonec zmečkati, zmečkan gl. zmuškati, zmuškan zgoniti* || zγunì:tĝ zγó:nĝm nedov. – zvoniti: zmenan* || zmĝnà:n -a -o prid. – domenjen, t╧žiė pukà:žĝm, kaj je ù:ra╧k╧ pudà:n zγó:ni dogovorjen zgoraj gl. gore zmenati se || zmĝná:tĝ se -à:m se dov. – zgrbavdan* || zγrbà:ųdĝn -a -o prid. – zguban, dogovoriti, zmeniti se naguban, npr. čelo, blago, koža zmeniti se gl. obdati zgrimati* || zγrimá:tĝ zγrí:mĝm dov. – ekspr. zmisliti (se) || zmí:sĝltĝ (se) -slĝm (se) dov. pasti – spomniti (se) zguban gl. zgrbavdan zmohati* || zmò:hĝtĝ -ĝm dov. – ekspr. na hitro, zgubiti se || zγubì:tĝ se zγú:bĝm se dov. – 1. za silo narediti: buom žiė zmò:hu nìėki izginiti: se je kar nìėke zγú:blo; 2. ekspr. zmotiti se || zmutì:tĝ se zmúotĝm se dov. – 1. pobrati se: zγubì:╧se zlùodi╧ų╧ă:rt / zγubì:╧se zvrteti se komu v glavi, postati vrtoglav: ˈwĝn! se m╧ je zmutí:lo, k╧sĝm puγlìėdu ˈdoų; 2. zguran || zγù:rĝn -a -o prid. – izmučen, zdelan zmešati se, znoreti: se mo je tìėlo kar zmutì:- zic* || ˈzic zì:ca; zì:cĝ m – sedež (na kolesu, v tĝ ut sí:le avtomobilu): sìėt ta nĝ tĝ╧zà:dnjĝ ˈzic | IT zmožen gl. kapac, kumpac zid gl. mir zmrzel || zmă:rzu -zla -o prid. – 1. premražen: zinkniti* || zí:ŋkĝntĝ -knĝm dov. – sesesti se, je pą:ršu ˈwĝs zmă:rzu; 2. zmrznjen, leden: hitro se pomakniti navzdol: je fùonda zì:ŋ- zmă:rzu snìėh / mìėrki, je zmą:rzlo ˈwĝn pu kĝlna cìėstĝ 108 Bovski_No2_finale.indd 108 10.4.2007 12:42:43 zvrhano zmuškan* || zmù:škĝn -a -o prid. – zmečkan: zrajtati se || zrà:jtĝtĝ se -ĝm se dov. – spomniti zmù:škĝn ku wĝn╧s krà:ųlje rì:tĝ se, domisliti se zmuškati* || zmù:škĝtĝ -ĝm dov. – zmečkati zrediti se gl. obrentiti, popestrati se znajti se gl. dobiti se zunaj gl. vene znamlje* || zná:mlje -a; -a s – kapelica, zuti || zú:tĝ zù:jĝm dov. – sezuti: zù:j črìėųlje znamenje | Plet. znamlja zvaljati (se) || zwĝljá:tĝ (se) -wá:ljĝm (se) dov. znebiti se gl. lovsati – 1. skotaliti (se); 2. ekspr. pasti znojiti se gl. švicati zvezdoča* || zbĝzdó:ča -e; -e ž – ekspr. zvezda: je zobotrebec gl. štucikadent tá:ka tĝmó:ča, dĝ se n╧vì:d nubè:na zbĝzdó:- zoc || ˈzoc zó:ca m ed. – kavna usedlina | gl. tudi ča fundač, sut zvezek gl. tejka zoriti || zurì:tĝ zó:rĝm nedov. – zoreti zvežen || zbé:žĝn -a -o prid. – zvit, ukrivljen, zoriti se || zurì:tĝ se zó:ri se 3.os. ed. nedov. – vegast, neraven daniti, svitati se zvonček gl. cingel zornica || zurní:ca -e; -e ž – jutranja maša, zvonik gl. turem zornice zvoniti, zvonec gl. zgoniti, zgonec zožati || zwè:žĝtĝ -ĝm dov. – zožiti zvrhano gl. prekopato 109 Bovski_No2_finale.indd 109 10.4.2007 12:42:43 žagarica Ž žagarica || žà:γārca -e ž ed. – grozdje z drobnimi, žensko spolovilo gl. kuča, kučica, lulica gostimi, črnimi jagodami žentivnica* || žĝntì:wĝnca -e ž ed. – regrat | gl. žakelj || žá:kĝlj -klja; -kljĝ m – vreča tudi kojnčarica, modec, poljska solata žamanje || žá:mĝnje -a s ed. – žagarski odpadki žeplenica* || žĝplĝní:ca -e; -e ž – vžigalica pri robljenju desk (Log) | Plet., SSKJ žveplenica; gl. tudi cinkel, švejbel, žandarmerija || žĝndārmārì:ja -e ž ed. – v času švejbelc Avstro-Ogrske orožništvo žerbilj* || žārbì:lj -a; -bljă: m – žebelj žarek gl. rancida žerjavica gl. meljava žarnica gl. pirna žgrdola* || žγārdó:la -e; -e ž – preddverje, žavbelj* || žá:ųbĝlj -blja m ed. – žajbelj | ESSJ pokrit prostor pred cerkvijo žajbelj žica gl. čuvežen, čvežen, drot, ginternis, zajla žavka* || žà:ųka -e; -e ž – krastača | ESSJ; gl. tudi žimnica gl. štrmac gnjarča, jožli živa nit || ží:wa ˈnĝt frazem – zelo tanka in dolga žbina* || žbí:na -e; -e ž – lupina, trd, suh ovoj glista, ki živi v vodi, gordius aquaticus plodov, sadov, jajca | gl. tudi bužina živčnež || žì:ųčnĝš -ža; -žĝ m – ekspr. zelo siten žebelj gl. čevilj, glavač, šarloh, žerbilj človek žebnati* || žĝbná:tĝ -à:m nedov. – ekspr. živinski sejem gl. raduna poizvedovati, zasliševati život || žiˈwet žiwé:ta; žiwé:tĝ m – telo, trup | žebrati || žĝbrá:tĝ -à:m nedov. – polglasno gl. tudi leben moliti živživičen* || žì:ųžiĉì:čĝn -živí:čna -o prid. žejfa* || žè:jfa -e; -e ž – milo – zelo, popolnoma podoben po zunanjosti ali žejfati* || žè:jfĝtĝ -ĝm nedov. – militi, nanašati značaju: je žì:ųživí:čna má:ma milo na kaj žlajf* || žlà:jf -a; -ĝ m – zavora | IT žejfnica* || žè:jfĝnca -e ž ed. – milnica, voda, v žlajfati* || žlà:jfĝtĝ -ĝm nedov. – zavirati | IT kateri je milo žlajfniti* || žlá:jfĝntĝ -fnĝm dov. – ekspr. vreči žekno || žé:kno -a; -a s – odprtina pred kuriščem (ob tla), zagnati (Čezsoča) kmečke peči žlak1 || žˈlek žlá:ka; žlá:kĝ m – 1. kap, naglo železniški prag gl. švelar prenehanje delovanja življenjsko pomembnih želod || žĝlò:t -da; -dĝ m – hrast organov; 2. kazen ženba || žìėmba -e; -e ž – ženitovanje, ženitev žlak2* || ˈžlek žlá:ka m ed. – domači okoliš: wą:- žendarm || žĝndà:rĝm -rma; -rmĝ m – v času ca je šlà: wĝn╧z žlá:ka > ovca je zašla z zanjo Avstro-Ogrske orožnik | tĝmlìė so žĝndà:rmĝ (z namenjenega mesta na pašniku desnim kazalcem se obrišeš pod desno nosnico), tĝmlìė žlako* || žlá:ko prisl. – zlahka, naenkrat, hitro so žĝndà:rmĝ (z levim kazalcem se obrišeš pod levo (Bavšica): se je žlá:ko pumù:zlo nosnico), tlìė doų má:jo pa ārdé:jče rá:jde (z obema žleb gl. rina, solarja kazalcema potegneš od bokov navzdol po nogah): tako žleht* || žˈleht neskl. prid. – 1. poreden; 2. si lahko obrišeš nos, če nimaš robca nesramen, zloben | IT ženfandelc* || žĝnfà:ndĝlc -a; -ĝ m – zajemalka žlejke* || žlè:jke -- ž mn. – 1. preproste otroške | gl. tudi ševflja, žufangelc sani; 2. preproste drsalke ženikelj || žĝnì:kĝlj -lna; -lnĝ m – avrikelj, žlema* || žliĕma -e; -e ž – sluzasto, žilavo jeglič maščobno tkivo pri kuhanem ali pečenem ženitev gl. ženba mesu: tu mĝsù: je sà:ma žlìėma 110 Bovski_No2_finale.indd 110 10.4.2007 12:42:44 žvižgovec žlemati || žlìėmĝtĝ -ĝm nedov. – čistiti, izpirati žokati || žuókĝtĝ -ĝm nedov. – 1. dregati; 2. ekspr. čreva za klobase dražiti; 3. ekspr. vsiljivo spraševati žlempati || žlìėmpĝtĝ -ĝm nedov. – 1. ekspr. piti žokniti || žùokĝntĝ -knĝm dov. – 1. dregniti; 2. v velikih požirkih; 2. ekspr. veliko piti, npr. ekspr. z besedami prizadeti, vznemiriti koga: alkoholne pijače sem γa žùoknu lih ta, k╧ni blu trìėba | 1. gl. žlempniti* || žliĕmpĝntĝ -pnĝm dov. – ekspr. tudi becniti, ducniti, štokniti pasti, telebniti žolč || žù:č žú:ča m ed. – žolč | gl. tudi žvic žlemporen || žlĝmpùorĝn -rna; -rnĝ m – žoljati || žùoljĝtĝ -ĝm nedov. – 1. prati, mencati obrabljen, pošvedran čevelj (Bavšica) (za perilo); 2. ekspr. popivati: žiė ud zjú:tro γa žlemprge* || žliĕmpārγe žliēmpārh ž mn. žùoljĝjo – loputa, poklopna vrata v podu, stropu, ki žolna gl. štokavnik navadno vodijo na podstrešje ali v klet | Plet. žrbada* || žārbá:da -e ž ed. – kisla repa žlemprga žufangelc || žufà:ŋγĝlc -a; -ĝ m – zajemalka | gl. žleva* || žliĕba -e; -e ž – slina | ESSJ šleva; gl. tudi ševflja, ženfandelc tudi šleva žula || žù:la -e; -e ž – duda, cucelj | gl. tudi cuzla žlevast* || žliĕbĝst -a -o prid. – slinast žuliti || žulì:tĝ žú:lĝm nedov. – sesati, lizati: žulì:- žlevi* || žlìėbi -bja; -bjĝ m – slabš. kdor se slini tĝ pà:ųc al pa bumbò:n gl. tudi šlevi žulj || ˈžolj žú:lja; žú:ljĝ m – žulj žleviti se* || žliĕbtĝ se -ĝm se nedov. – sliniti se žumfit* || žumfì:t -da m ed. – strop gl. tudi šleviti se župa || žú:pa -e; -e ž – juha: kĝštrù:nĝwa žú:pa, žlica gl. šobla skù:tna žú:pa žljuf* || žljù:f -a m ed. – razkuhana hrana župan gl. špan (Čezsoča) žužla* || žú:žla -e; -e ž – lopatica za prenašanje žmah || žˈmeh žmá:ha m ed. – priokus, navadno žerjavice in pepela | Plet. žužlja za postano, pokvarjeno hrano: mĝsù: je žiė žvajs* || žwà:js -a m ed. – nadležna mokrota (v mìėlo žˈmeh čevljih): je mó:kro ku žwà:js žmahten* || žmá:htĝn -tna -o prid. – 1. okusen; žvatera* || žwá:tāra -e; -e ž – služkinja, pomi- 2. izbirčen | IT; 2. gl tudi mevtek valka posode žmalc* || žmà:ųc -a m ed. – raztopljena svinjska žvejf* || žwè:jf -a m ed. – ožeto perilo: sĝm mó:- mast: čùompe, ucă:rte tu žmà:ųcĝ | Plet., ESSJ kra ku žwè:jf žmalec žvekast* || žwé:kĝst -a -o v povedkovi rabi – ekspr. žmire* || žmiĕre žmìėr ž mn . – jed iz maslenih moker, lepljiv, npr. blato v čevljih: je ųˈse tropin in slane skute žwé:kĝsto žmitek || žmí:tĝk -tka m ed. – nepravilno skisano žvekati || žwĝká:tĝ žwé:kĝm nedov. – 1. žvečiti; mleko 2. ekspr. vedno vse izklepetati; 3. drseti žmorča || žmùorča -e; -e ž – luža (Bavšica) in dajati cmokanju podobne zvoke zaradi žnabla* || žná:bla -e; -e ž – ekspr. ustnica mokrote v čevljih (Bavšica) žnidar || žní:dār -ja; -jĝ m – krojač žverca || žbìėrca -e ž ed. – ostanek tobaka v pipi: žnora* || žnuóra -e; -e ž – balinišče sí:tĝn ku žbìėrca žnura* || žnú:ra -e; -e ž – vrvica žvic* || žwì:c -a m ed. – žolč: mo je puóknu žwì:c žocljati || žùocljĝtĝ -ĝm nedov. – ekspr. srebati, žvižgovec || žwí:žγuwĝc -uca; -ucĝ m – 1. surov počasi piti (Bavšica) sir pred soljenjem in staranjem; 2. sir slabe žoga gl. bala, covpra, kugla kakovosti žok* || ˈžok žó:ka; žó:kĝ m – copata | gl. tudi čamp, potovfel, štepec 111 Bovski_No2_finale.indd 111 10.4.2007 12:42:44 DODATEK Neznano besedje s seznama Hinka Klavore Hinko Klavora je v obsežnem rokopisu z naslovom Čez drn in strn skozi življenje ( Moji spomini)1 med drugim podal narodopisne in zgodovinske prispevke o bovški pokrajini, mednje pa je vključil tudi poglavje Bovško narečje. Preprostemu, laičnem opisu značilnosti bovškega govora je dodal seznam narečnega besedja. Komentiral (Klavora: 56–61) ga je takole: »Naš sedanji mladi rod že ne pozna več marsikakega izmed teh izrazov, onečastile pa so naš jezik razne nove tuje besede, posebno pa kletvice, kar vse je sad petindvajsetletnega fašističnega robstva.«2 Večina besed z njegovega seznama je zajeta v tale slovar, nekatere pa so tudi knjižne in so zato izpuščene. Nekaterih besed oz. njihovih pomenov pa iz različnih razlogov ni bilo mogoče preveriti (neroden zapis, napake pri pretipkavanju rokopisa; morda je zapisovalec zaradi dolgoletnega bivanja zunaj domačega kraja kakšno besedo prinesel od drugod3 ali pa je katera izmed teh besed nekoč res živela na Bovškem, a je danes pozabljena). Da se kateri ne bi zgodila krivica, so natanko tako kot v tipkopisu (brez kakršnih koli posegov), zapisane tule. akurat – saj res ćuć – domač sir iz kislega mleka andjeto – hodnik do gebc [nečitljivo, morda do gebe] – v več- asla – bolečina prehlajene rane nost becati – brcati drtanati – uničiti, pokvariti brevsati – režati ece – kaj si rekel brizgati – žvižgati na prste farfeljni – sukanec, pšenični močnik buošca – draga fecau – jama za odpadke buti – tepec fecenatelj – žepni robec cajnati – preizkušati felelati – brezdelno pohajkovati cedela – bonbon fena – ponošen klobuk crtljati – mehkužiti figotati – razvajati cure – moško spolovilo fretati se – težko se preživljati cviter – človek dvospolnik fržmagati se – za malo se zdeti čajati se – obotavljati se gadra – cunja čučla – otroška igra s klincem in trnačem gel_ [zadnja črka ni vidna] – korenjak ćaća – ded genk – hodnik 1 Prepis rokopisa obsega 524 tipkanih strani. Hrani ga Goriški muzej v Novi Gorici. 2 Zapisovalec se v nadaljevanju razgovori o kletvicah: »Opustimo že te grde laške kletvice in vpeljimo rajši, če že moramo malo kleti, one že preizkušene iz nekdanjih starih časov, primerno prilagojene stopnji naše trenutne jeze, npr. 300 zlodjev, 3000 zlodjev, 300.000 zlodjev, 3 milijone in pol zlodjev, 300 zelenih in jetkovih zlodjev itd. Srpeničani, Žagarji in Ložani pa še one hude nekdanje kletvice: Ta slepa kokoš naj te cabne! Kačca te pikne! Svetga Frjana zgon te klenkne! De b’ te srejču medved, kjer je nerbulj uezko! Vsi ostali prebivalci bovške deželice naj si pomagajo glede tega vsak na svoj način, samo da izginejo iz naše kotline one grde: Dio porco! To grdo preklinjevanje nam ne dela nobene časti, spominja nas le na robstvo.« 3 Gl. Primorski slovenski biografski leksikon (Jevnikar 1982: 58). 113 Bovski_No2_finale.indd 113 10.4.2007 12:42:44 Dodatek ginja – prebrisanec prhreniti – odreveneti gleštati – pegovati putrovka – vrsta jabolk gmajnpotop – vesoljni potop ročenca – sekirica za hišna dela gmerati – večati se senjem – cerkveno proščenje gou – oklešček soldat – ciklamen goutnež – požrešnež splatiti – razcepiti gverati – trajati srepinja in srepota – čudovito lepo hiba – mlado drevesce suplika – prošnja huncvet – ničvrednež ščrkanje – škripanje čevljev imeti v čep – imeti v dobro škalabon – straniščna metlica jedlov – jelka škant – gosli jevšati – tožiti šlegavec – hudoben jezik kajbca – ptičja past šlekedranje – prvo detino govorjenje kiblati – karambolirati pri balinanju šmajdek – gibčen kolenle – krivonožec šouele – oven komor – značaj špurgljev – izbirčen kompliček – konec štefhati – stikati krivanju – hudobni angel štok – stožec sladkorja, tudi hlod krunkla – bergla štrpon – zamašek lenofiniti – potepati se šundrati – če gospodinja skrivši nekaj skuha in majka – bluza sama poje mavžna – malica talja – tnalce mejmeh – daj mir, miruj tavcati – stopicati muzca – vrsta jabolk terenterati – neumnosti govoriti nagujsati – nahujskati trc – korenjak napajčati – nahujskati trcjola – zaščitni hlačni trak nasajen – postaven, tudi razkačen turki – ciklamni natep – naključje ueza – zelo ozka njivica natepati – slučajno pripetiti ušba – jelša ndenjati – imeti za malo užanca – navada opudljati – ošteti v klemovs – vsevprek pašt – pojedina vadla – obrekovalka, tudi mokra cunja za či- pavka – velik boben ščenje peči paze – plot, tudi pristrešek vadlati – opravljati petrih – sodček vajdati – voditi, npr. sani plober – krivci za klobukom za drlaubnost – z dovoljenjem ploter – mehur za tobak zameledrati – zamuditi priložnost pogerati – zahtevati zeljnica – tekočina pri kisanju zelja pogoreliči – zelo zreli lešniki zeselj – zdič pomedljati – zatajiti zgembuljen – zmečkan poneglavna – prekomerno delovna zmedljati – zamešati koga v govoru posajen – čokat živec – vrabec 114 Bovski_No2_finale.indd 114 10.4.2007 12:42:44 LITERATURA IN VIRI France BEZLAJ, 1977, 1982, 1995: Etimološki – –, 1993: Slovenska narečja, Ljubljana: Mla- slovar slovenskega jezika 1–3 (A–J, K–O, dinska knjiga. P–S), Ljubljana: Mladinska knjiga. – –, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovin- France BEZLAJ, 2005: Etimološki slovar sloven- ske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Lju- skega jezika 4 (Š–Ž), Ljubljana: Založba bljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski ZRC, ZRC SAZU. jezik Frana Ramovša. Helena ČUJEC - STRES, 1988: Slovar besed bov- Inga MIKLAVČIČ BREZIGAR, 1996: Občina Tol- škega narečnega govora, v: Pokrajina in min: Etnološka topografija slovenskega ljudje na Bovškem, ur. J. Kunaver, Ljublja- etničnega ozemlja – 20. stoletje, Ljubljana: na: Republiški koordinacijski odbor giba- Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. nja »Znanost mladini«, str. 133–171. Maks PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko-nem- Barbara IVANČIČ KUTIN 1998: Bovški govor, fo- ški slovar 1–2 (A–O, P–Ž), Ljubljana: netični zapis besedil: A-diplomsko delo, Knezoškofijstvo. mentorica V. Smole, Ljubljana. (Tipko- – –, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894– pis). 1895): Elektronska izdaja v 1.0. , ur. M. – –, 2000: Diferencialni slovar bovškega govo- Furlan – H. Dobrovoljc – H. Jazbec, Lju- ra: Seminarska naloga pri predmetu Dia- bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. lektologija – Zahodni govori, mentorica V. Jakob RIGLER, 1986: Razprave o slovenskem Smole, Ljubljana. (Tipkopis.) jeziku, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slo- – –, 2005: Kontekst in tekstura folklornih pri- venska matica. povedi na Bovškem: Doktorska diserta- Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: cija, mentorica M. Stanonik, Ljubljana. SAZU – DZS, 1994. (Tipkopis.) Vera SMOLE, 2004: Nekaj resnic in zmot o na- Dušan JAKOMIN, 1995: Narečni slovar Sv. Anto- rečjih v Sloveniji danes, v: Aktualizacija na pri Kopru, Trst: Škedenjski etnografski jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem muzej. ( Obdobja 22), Ljubljana: Center za slo- Martin JEVNIKAR (ur.), 1982: Primorski sloven- venščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku ski biografski leksikon 8, Gorica: Goriška za slovenistiko Filozofske fakultete, str. Mohorjeva družba. 321–330. Karmen KENDA-JEŽ, 2002: Cerkljansko narečje: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Teoretični model dialektološkega razisko- Kärnten 1–4 (A- bis B-, C–dn, do–Fur, vanja na zgledu besedišča in glasoslovja: G–H), ur. Stanislaus Hafner – Erich Prunč, Doktorska disertacija, mentor T. Logar, Wien: Verlag der Österreichischen Aka- Ljubljana. (Tipkopis.) demie der Wissenschaften, 1982, 1987, Tine LOGAR, 1978: Konzonantni sistemi v slo- 1992, 1994 (Österreichische Akademie venskih narečjih, v: Seminar slovenskega der Wissenschaften, Philosophisch-histo- jezika, literature in kulture 14, Ljubljana. rische Klasse, Sonderpublikation). 115 Bovski_No2_finale.indd 115 10.4.2007 12:42:44 Literatura in viri Ivan TOMINEC, 1964: Črnovrški dialekt: Kratka Peter WEISS, 1998: Slovar govorov Zadrečke monografija in slovar, Ljubljana: SAZU doline med Gornjim Gradom in Nazar- (Dela razreda za filološke in literarne vede jami: Poskusni zvezek (A–H), Ljubljana: 20). Založba ZRC, ZRC SAZU. Neobjavljeni seznami bovških narečnih besed Vera ČERNUTA: seznam narečnih besed iz Bav- Hinko KLAVORA: Čez drn in strn skozi življenje šice in Loga pod Mangartom, Bavšica, – Moji spomini, Čezsoča, pribl. 1955– brez naslova in datuma. (Rokopis, zvezek 1960. (Prepis rokopisa, fotokopije, hrani formata A5.) Goriški muzej.) Miran KLAVES - HLAČA (zbral in uredil): Etno- Miloš ŠULIN: seznam bovških narečnih besed, grafsko-planinski tabor Trenta 94, planin- Bovec, brez naslova in datuma. (Rokopis, ci OŠ Škofljica, člani PD Bovec, brez da- fotokopije iz zvezka formata A5.) tuma. (Tipkopis.) Bovško 0 5 km CAVE del Predil M. Mojstrovka RABELJ Mangart 2333 Vršiè A 2679 Jalovec 1611 2547 J 1156 Strmec na Predelu I Predel 2645 Prisojnik Ivir Soèe L G. Log R Sella Nevea eklanic 1195 Gorenja a Jezernica A pod Mangartom Trenta S Briceljk o Nevejski preval è Log 2343 a Veliki vrh K T o A Prestreljenik (Rombon) r Trenta i Bavški Grintovec t Visoki Kanin 2498 n T i 2347 c Spodnja I 2587 2208 a Bavšica N Trenta E Coritis Korito R R BOVEC Plužna Kal Koritnica T e 2349 zija Na Skali Soèa Veliko j. Plaski Le Uccea Vogel A pe Uèja n Èezsoèa c Sla a N Uèja Log tenik Lepena Kal Dvojno Žaga Èezsoški 2001 P O M jezero L O V N Kobariški Stol Soèa Srpenica I V. Bogatin O K 1673 Krnsko jezero 2005 Trnovo ob Soèi K 116 Bovski_No2_finale.indd 116 10.4.2007 12:42:44 Iz recenzije: Barbara Ivančič Kutin je slovar svojega domačega bovškega govora zasnovala pred desetletjem še kot ra študentka slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. O Odtlej je njeno delo raslo tako s strokovnim delom v razvijajoče se slovstvene folkloristke, kot tudi z zavzeto pomočjo njenih domačih in domačinov z Bovškega, ki so GO vsak na svoj način skušali dodati slovaropisni kamenček a v spreminjajočem se, ne pa tudi izginjajočem mozaiku tega obsoškega govora. ... Da narečno slovaropisje ni lahko delo, se je avtorica tako kot že mnogi (predvsem ljubiteljski) zbiralci narečnega gradiva prepričala zlasti na ŠKEG zadnji stopnji nastajanja slovarja, ko je bilo treba zbrano v narečno besedje urediti tudi po zahtevnih slovaropisnih načelih. Ker pravilno poknjiženje zapisa narečnih BO iztočnic zahteva natančno poznavanje glasoslovnih in Dr. Barbara Ivančič Kutin je sodelavka oblikoslovnih značilnosti zapisanega govora, je avtorica Inštituta za slovensko narodopisje ZRC v uvodnem delu pripravila kratek opis bovškega govora var SAZU v Ljubljani. Po končanem študiju in opozorila na nekatere krajevne različice. K boljšemu O slovenskega jezika in sociologije kulture razumevanju zgradbe slovarja pa prispevajo še uvodna SL na Filozofski fakulteti v Ljubljani se pojasnila o nekoliko poenostavljenem narečnem zapisu, je v podiplomskem študiju usmerila o rabi slovničnih podatkov in slogovnih označevalnikov v raziskovanje prozne folklore z ter o zgradbi slovarskega gesla. ... V tem slovarju so vidika folklornega dogodka. Gradivo zbrane predvsem tiste narečne besede z Bovškega, ki jih je zbirala pri številnih informatorjih ni mogoče najti v slovarjih knjižnega jezika ali se njihov – pripovedovalcih predvsem na svojem pomen v obeh zvrsteh razlikuje – skupaj skoraj 3000 tIn iztočnic, ki z narečnim ponazarjalnim gradivom vred kljub domačem terenu, na Bovškem. Ob u nekaterim ne povsem dodelanim slovaropisnim rešitvam dokumentiranju folklornih in spominskih predstavljajo bogat vir ne le za nadaljnje jezikoslovno pripovedi v narečju je tako začel raziskovanje, ampak tudi za raziskovalce drugih strok, zlasti nastajati seznam posebnega narečnega etnologe. Zagotovo pa se ga bodo razveselili domačini z čIč K besedja, ki je bil zametek pričujočega Bovškega, saj jim je avtorica s svojim delom ohranila vsaj n delček bogate kulturne dediščine. SLOvar dela. V zadnjem času avtorica raziskuje tudi folklorno pripoved, ki prestopi iz ozkega zasebnega kroga udeležencev, Iva značilnega za folklorni dogodek, v javni dr. Jožica Škofic a Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU BOvŠKEGa prostor in se tako realizira kot kulturni ali r turistični dogodek. Dialektološka sekcija arB 11,50 € (2.756 SIT) a ISBN 978-961-6568-92-0 GOvOra B BarBara IvančIč KutIn http://zalozba.zrc-sazu.si bovski_slovar_ovitek_izbran.indd1 1 17.4.2007 14:00:03