VESTNO: KSPK
LETO I
Koper, 22. junija 1956
ŠTEV. 32
V S E B : N A
Objave občinskih ljudskih odborov Občina Izola
—	odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Izola
—	odločba o imenovanju Upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Izola.
—	odlok o proračunu občine Izola za leto 1956
Občina Divača
—odlok o proračunu občine Divača za leto 1956 Občina Hrpelje
— odlok o proračunu občine Hrpelje za leto 1956 Odločba OLO o potrditvi statuta Gostinske zbornice za okraj Koper
Poročilo s seje Sveta za gospodarstvo OLO Pojasnila Komisije za plače
Objave občinskih ljudskih odborov
OBČINA IZOLA
Na podlagi 10. in 24. člena Statuta občine Izola,
4.	člena Zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 57/55} in 36. člena Uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 6/56), je Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 13. aprila 1956 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Izola — v nadaljnem besedilu kreditni sklad.
Sedež kreditnega sklada je v Izoli.
Kreditni sklad je pravna oseba.
2.	člen
Iz sredstev kreditnega sklada se dovoljuje posojila za nove gradnje, dozidavo ali popravila obstoječih stanovanjskih hiš stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam, stanovanjski skupnosti, zavodom, politično teritorialnim enotam in njihovim pooblaščenim organom ter državljanom, za katere se plačuje stanovanjski prispevek.
3.	člen
Kreditni sklad upravlja 7-Članski upravni odbor, katerega imenuje občinski ljudski odbor.
' V upravni odbor kreditnega sklada se imenujejo: član občinskega ljudskega odbora, zastopnik občinske sindikalne organizacije ter zastopniki posameznih podjetij, zadrug in družbenih organizacij.
4.	člen
V kreditni sklad se stekajo sredstva, ki jih določajo zakon o stanovanjskem prispevku oziroma uredba za izvrševanje tega zakona, družbeni plan občine tere drugi obvezni predpisi. Poleg tega ima sklad ia o sledeče dohodke:
a)	posojila iz republiškega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje,
b)	vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug, e) druga sredstva, ki jih vplačuje Občinski ljudski
odbor po posebnih določilih v kreditni skiad.
5.	Člen
Sredstva kreditnega sklada se naložijo na poseben račun pri Komunalni banki v Kopru.
6.	člen
Pravila kreditnega sklada predpiše upravni odbor sklada, potrdi pa jih Občinski ljudski odbor.
7.	čien
O uporabi sredstev skiada mora poročati upravni odbor sklada občinskemu ljudskemu odboru vsaj dvakrat letno.
8.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 02/2-1251/1
Izola, 13. aprila 1956.
Predsednik Srečko Vičič, 1. r.
Na osnovi 8. in 24. člena Statuta občine Izola m 3. člena Odloka o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju Občinskega ljudskega odbora Izola ter na predlog Sveta za gospodarstvo z dne 28. marca 1956 je Občinski ljudski odbor Izola izdal na svoji seji 13. aprila 1956 naslednjo
ODLOČBO
O IMENOVANJU UPRAVNEGA ODBORA KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
U upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš ki šteje sedem članov, se imenujejo:
'predsednik: 1. Emil Zlobec — podjetje -.Rude«
Izola,
člani: 2. Miran Pevc — Splošna trgovska Koper,
3.	Ludvik Fornazarič — podjetje *Gradbe-nika Izola,
4.	Jože Cesar — podjetje ^Primorkas Izola,
5.	Ernest Omerzelj — Kmetijska zadruga
6.	Franc Kranjc — Tovarna "Ampelea« Izola,
7.	Janez Bogataj — Občinski LO Izola. Odločba velja takoj.
Štev. 02/2-1350/1
Izola, 13. aprila 1956.
Predsednik Srečko Vičič, 1. r.
Stran 274
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 22. junija 1956
Na podlagi 1. točke 10. člena ter 3. točke 24. člena Statuta občine Izola je Občinski ljudski odbor Izola na seji dne 29. maja 1956 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IZOLA (občinskem proračunu)
ZA LETO 1956
1.	člen
Predlog proračuna občine Izola za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega:
I.	občinski proračun
z dohodki v	znesku	din	70,000.000.—
izdatki v znesku	din	70,000.000.—
*
II.	predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki v	znesku	din	19,747.000.—
in izdatki v	znesku	din	33,117.000.—
ter presežkom izdatkov
v znesku	din	13,370.000.—
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku din 13,370.000.— se krijejo z dotacijami občinskega proračuna.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki takole:
a)	v sklad za nagrade največ 50 % presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 1/12 zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956;
b)	v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka.
Če ima finančno samostojen zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi Svet za gospodarstvo, kolikšen del doseženega presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade.
Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne doseže na način določen v prvem odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o sklepnem računu o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1956.
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS št. 17/53).
4.	člen
Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da kredit za negospodarske investicije, kakor je določen v tem predlogu proračuna, dodeljuje v višini potreb na posamezne objekte šele po predložitvi dokumentacije.
5.	člen
Predračune novoustanovljenih občinskih organov in zavodov, kakor tudi izdajo novih predpisov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, potrjuje občinski ljudski odbor.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Štev. 01-1965/1
Izola, 29. maja 1956.
Predsednik Srečko Vičič, 1. r.
OBČINA DIVACA
Na podlagi 1. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) in 3. točke 24. člena
Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Diva ča na seji dne 31. maja 1956 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE DIVACA ZA LETO 1956
1.	člen
Proračun občine Divača za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega:
I. občinski proračun
z dohodki v znesku z izdatki v znesku
43,094.000.— din 43,094.000.— dtin
II. predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki v znesku izdatki v znesku in presežkom izdatkov
1.872.000.	— din
3.535.000.	— din 1,663.000 — din
III.	predračuna posebnih skladov
z dokodki v znesku	37,072.000.— din
izdatki v znesku	37,072.000.— din
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku
1.663.000.	— din se krijejo z dotacijami občinskega proračuna.
3.	člen
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14-85/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov (Uradni list LRS št. 16-74^56).
4.	člen
Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da kredit na negospodarske investicije, določen v razdelku odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve, dodeljuje v višini potreb na posamezne občinske organe in objekte šele po predložitvi dokumentacije.
5.	člen
Ce dohodki pritekajo neenakomerno z izdatki, lahko občina najame pri Narodni banki posojilo do največ
3.000.	000.— dinarjev.
6.	člen
Občina Divača bo v letu 1956 plačala prevzete obveze, ki izvirajo iz investicijskih posojil, in dolg v skupnem znesku 775.000.— dinarjev.
7.	člen
Skupni znesek dohodkov stalnega rezervnega sklada bo znašal 1,077.000.— dinarjev.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Štev. 02/1-273/14 Divača, 31. maja 1956.
Predsednik
Janko Valentinčič, 1. r.
OBČINA HRPELJE
Na podlagi 1. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126 56) in 3. točke 24 člena Statuta občine Hrpelje je Občinski ljudski odbor Hrpelje na seji dne 31. maja 1956 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE HRPELJE ZA LETO 1956
1. člen
Proračun občine Hrpelje za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega:
I. Občinski proračun z dohodki v znesku 46.785.000 din z izdatki v znesku	46,785.000 din
Štev. 32 — 22. junija 1956
URADNI VESTNIK
Stran 275
II. Predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki v znesku	6,666.000 din
z izdatki v znesku	7,766.000 din
ter s presežkom izdatkov	1,100.000 din
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 1,100.000 din se krijejo z dotacijami občinskega proračuna.
3.	člen
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14-8553) in odredbe o skladih zdravstvenih zavodov (Uradni list LRS št. 16-74 56).
4.	člen
Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da kredit za negospodarske investicije, določen v razdelku odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve, dodeljuje v višini potreb na posamezne občinske organe in objekte Šele po predložitvi dokumentacije.
5.	člen
Ce dohodki pritekajo neenakomerno z izdatki, lahko občina najame pri Narodni banki posojilo do največ 3,500.000 dinarjev.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Štev. 01/1-1419/1
Hrpelje, 31. maja 1956.
Podpredsednik Jože Mahnič, 1. r.
ODLOČBA OLO
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 15. člena Uredbe o združevanju gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 54/55) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 19 5-1956 sprejel
ODLOČBO
O POTRDITVI STATUTA GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ KOPER
Potrdi se statut Gostinske zbornice za okraj Koper, ki ga je sprejel Ustanovni občni zbor Gostinske zbornice dne 19. 3. 1956.
Štev. 87'24
Koper, 19. maja 1956.	,
Predsednik
Albin Dujc, 1. r.
Poročilo s seje Sveta za gospodarstvo
S tem, da je bil ustanovljen Svet za finance in bodo v pristojnosti tega sveta nekatere zadeve, ki jih je dosedaj opravljal Svet za gospodarstvo, bo le ta mogel skrb-neje in temeljiteje reševati vprašanja, ki spadajo v njegov delokrog. Svet za gospodarstvo je 12. t. m. na svoji 22. seji načel vprašanje dodeljevanja investicijskih kreditov iz okrajnih sredstev. Posledica ukrepov za ureditev razmer v našem finančnem sistemu je dejstvo, da so letos razpoložljiva sredstva za investicije majhna. To dejstvo bodo morala podjetja tudi upoštevati in se po njem ravnati.
Po predlogu Komisije za pregled investicijskih programov so na tej seji potrdili investicijski program podjetja "Kraški zidar* za nakup opreme, investicijski program za Upravo komunalne dejavnosti v Pivki za ureditev kinodvorane in program Mestne pekarne v Izoli za ureditev peči. Pregledali so tudi statut Trgovinske zbornice in ga bodo z manjšimi spremembami predlagali okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev. Obema zboroma bodo hkrati predlagali tudi dopolnitev odločbe o ustanovitvi podjetja "LAMA* Dekani. Podjetju je treba dovoliti izvrševanje uslug v strojni in gal-vanizerski delavnici, kajti le tako bodo bolje izkoriščali svoje proizvodne zmogljivosti.
V razpravi o predlogu Trgovinske zbornice za ustanavljanje trgovin s sadjem in zelenjavo s pavšalnim obračunom so sklenili priporočiti občinam, naj se lotijo tega ukrepa in po možnosti uredijo redno preskrbovanje potrošnikov. Preskrba domačega trga. zlasti v industrijskih središčih je pri nas dejansko pomanjkljiva in za-
to je nujno organizirati ustrezna podjetja in prodajalne. Trgovinska zbornica naj zato ugotovi, koliko naj bi bilo takih trgovin po posameznih središčih. Okrajnemu ljudskemu odboru bodo predlagali, naj izda odlok o načelih za pravila trgovin s pavšalnim obračunom in o zavarovanju za izpolnjevanje družbenih obveznosti, ki ga morajo dati delavci takih trgovin.
Po pooblastilu v Odloku o posebnih pogojih, ob katerih smejo kupovati gospodarske organizacije kmetijske proizvode neposredno pri proizvajalcih, je svet odločil dovoliti trgovskim organizacijam, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno, kupovati sadje in zelenjavo neposredno od proizvajalcev v kraju svojega sedeža in bližnji okolici.
Glede na predlog Projektivnega biroja v Kopru za združitev s projektantsko organizacijo v Postojni in ustanovitev posebne skupi-
Po uveljavitvi novelirane uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56) in uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 11/56) vlagajo gospodarske organizacije vedno več predlogov za spremembo tarifnih pravilnikov. Največkrat zahtevajo spremembe tarifnih postavk. V zvezi s tem opozarjamo gospodarske organizacije na določbo 1. točke XVIII. poglavja letošnjega Zveznega družbenega plana, ki določa, da veljajo lanske tarifne postavke v tarifnih praviinikih gospodarskih organizacij tudi letos. Potemtakem Zvezni
ne za vodstvo stanovanjskih gradenj so člani sveta bili mnenja, da je združitev zadeva prizadetih kolektivov in pristojnih občinskih ljudskih odborov. Za opravljanje poslov v zvezi z gradnjo stanovanj ni potrebno ustanavljati posebnih skupin, ker more to delo Projektivni biro opravljati v okviru svoje redne dejavnosti.
Med obravnavanjem raznih gospodarskih zadev je svet sprejel tolmačenje o obračunavanju deleža gostinskih podjetij za plače in tolmačenje o položaju Remontnega podjetja v Divači. Med drugim so sklenili tudi priporočiti občinam, naj analizirajo stanje in poslovanje v manjših podjetjih. Obravnavali so tudi predlog za obvezno označbo izvora in gradacije vina v gostinskih podjetjih. Svetu za finance so ob koncu seje odstopili v rešitev predlog za ureditev perečih finančnih zadev v nekaterih gospodarskih organijzacijah.
družbeni plan ne dovoljuje nobenih sprememb tarifnih postavk.
Tudi gospodarskim organizacijam v kmetijstvu, trgovini in gostinstvu ni treba spreminjati tarifnih postavk. S ponovno uvedbo plačnega sklada v podjetjih teh panog, ki ga delijo v smislu določb 64., 96. in 112. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij tarifne postavke niso plače, temveč samo ključ za izračun individualnih plač. Tu tudi ni več plač iz dobička, ali preseženih plač, tako kot znesek tarifnih postavk ni plačni sklad, temveč spet samo osnova za izračun količnika, ki omogoča določiti individualne plače. Te
Komisija za plače pojasnjuje
Stran 276
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 22. junija 1936
so neposredno odvisne od doseženega piačnega sklada, ki se mora v celoti uporabiti samo za plače, za prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek.
Novelirana uredba o plačah določa, da morajo gospodarske organizacije svoj tarifni pravilnik dopolniti v smislu 23. člena. Ce imajo v tarifnih pravilnikih posamezna delovna mesta tarifne postavke določene v razponih, morajo določiti merila, po katerih se lahko delavcu oziroma uslužbencu prizna tarifna postavka višja od najnižje tarifne postavke za to delovno mesto. To je edina nujna dopolnitev, ki jo morajo opraviti gospodarske organizacije, ki do sedaj teh meril v tarifnih^ pravilnikih niso imele.
Tarifne postavke v razponu je treba določiti tako, da je pri tem ohranjen dosedanji povpreček razpona. Znotraj razpona določene postavke so potem nespremenljive. Delavcu oziroma uslužbencu se določi konkretna tarifna postavka znotraj razpona glede na pogoje oziroma merila, ki jih izpolnuje, da lahko dobi višjo postavko od minimalne tarifne postavke. Po ustmenem pojasnilu sekretarja Zvezne komisije za plače v gospodarstvu odpade povpreček, ko so določena merila in znotraj razpona na omenjeni način določene interne postavke. Primer: Za neko delovno mesta A je določena tarifna postavka od 60 do 80 din. Povprečna tarifna postavka znaša 70 din. Za uporabo tega razpona določi izpolnjeni tarifni pravilnik postavke 60, 65, 70, 75 in 80 din. Z določitvijo meril in s tako razčlenitvijo razpona se sedaj lahko znotraj tega razpona določijo tarifne postavke samo v omenjenih zneskih.
Opozarjamo, da so tarifne postavke v razponu samo tiste, ki so določene v 6 rubriki tabele tarifnih postavk. To velja za tiste tarifne pravilnike, ki imajo tabelo tarifnih postavk sestavljeno po obrazcu 1, ki je bil objavljen v Ur. listu FLRJ št. 6/55. V tej tabeli so v rubriki 2 razponi za kategorije delavcev, v koloni 4 so razponi za poklice, v rubriki 6 pa so možni razponi za delovna mesta. Ako so torej v rubriki 6 pri delovnih mestih tarifne postavke določene v razponu, je treba postaviti merila. To bo pa le redkokdaj, ker so po večini za delovna mesta določene končne tarifne postavke in je torej že postavljeno merilo.
TARIFNI PRAVILNIKI
V	TRGOVINI IN GOSTINSTVU
V	21. št. Uradnega lista FLRJ je objavljen odlok o obračunavanju plač v gospodarskih organizacijah, ki plačujejo poseben proračunski prispevek iz plač. Podrobnejša pojasnila za izvajanje tega odloka bodo še izšla. S tem odlokom se ne spreminja načelo, da se tarifne postavke ne smejo spreminjati. Povečane tarifne postavke v smislu 1. točke citiranega odloka niso plače, saj je v 4. točki tega odloka odrejeno, da se poseben proračunski prispevek izračuna na podlagi celotnih prejemkov delavca
in uslužbenca in ne morda od popravljenih tarifnih postavk v smislu 1. in 3. točke tega odloka. Trgovske in gostinske gospodarske organizacije ter gospodarske organizacije za pisarniške in intelektualne storitve bodo morale popraviti sedanje tarifne postavke z uporabo skale, odrejene v 3. točki citiranega odloka. Ta popravek pa ne dovoljuje nobenih sprememb ali celo zvišanj tarifnih postavk. Gre izključno za korekcije v smislu citiranega odloka, da se pri obračunu posameznega proračunskega prispevka po skali, odrejeni v 18. poglavju Zveznega družbenega plana za leto 1956, ohranijo čim bolj dosedanji odnosi med tarifnimi postavkami, določenimi v tarifnih pravilnikih za leto 1955. Korekcija tarifnih postavk v smislu citiranega odloka ima še ta smisel, da se na ta način dobi obračunska osnova za čim pravilnejšo določitev odstotka od celotnega prometa za plačilni sklad v smislu 89. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij.
KMETIJSTVO
Kmetijske organizacije opozarjamo na odlok o delitvi dela dohodka za plače in obračunavanju posebnega proračunskega prispevka iz plač delavcev in uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 21/56). Gospodarska organizacija, ki uvede med letom nova delovna mesta po členu 20. Uredbe o plačah, mora v 10 dneh poslati poročilo z obrazložitvijo komisiji za plače. Obrazložitev mora biti sestavljena po Navodilu o podatkih v obrazložitvi o višini tarifnih postavk za nova delovna mesta (Ur. list FLRJ št. 22 56).
Ce se dvoje ali več podjetij spoji, se sestavi nov tarifni pravilnik, kakor za novo ustanovljeno podjetje. V teh primerih mora upravni odbor gospodarske organizacije poslati predlog tarifnih postavk z obrazložitvijo okrajni komisiji za plače, hkrati ko ga pošlje organom, ki sodelujejo pri sprejetju tarifnega pravilnika (DS, ObLO in okrajni sindikalni svet). Postopek za določitev tarifnih postavk je opisan v odloku o določitvi ravni tarifnih postavk za novo ustanovljena podjetja (Uradni list FLRJ št. 18/56) in v navodilu k temu odloku (Uradni list FLRJ št. 22/56).
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TARIFNIH PRAVILNIKOV
Dopustno je vskladiti tarifne pravilnike v tekstualnem delu z novimi predpisi. Spremembe so nastale v zvezi z zakonom o pristojnosti z novelirano uredbo o plačah, uredbo o delitvi celotnega dohodka, odlokom o dnevnicah in terenskih dodatkih (Uradni list FLRJ št. 11/56) in drugimi predpisi. Poleg tega je možno, da staro besedilo ne ustreza zaradi reorganizacije v podjetju ali podobnih okolnosti, ki terjajo prilagoditev besedila obstoječemu
stanju. Za vse spremembe in dopolnitve velja isti postopek, kakor za sprejem tarifnega pravilnika po določbah člena 12—18 Uredbe o plačah. Predlog sestavi upravni odbor podjetja in ga nato obravnavajo predstavniki DS, sindikata in ObLO. Le-ti predložijo končni predlog v pritrditev DS, ObLO in okrajnemu sindikalnemu svetu. Po sklepu komisije za plače je dolžan upravni odbor predhodno poslati predlog komisiji za plače v pregled. Na ta način je zagotovljena enotnost tarifnih pravilnikov, pre-dno so predloženi pristojnim organom v potrditev.
Komisiji za plače se s tem da tudi možnost pravočasno posredovati, če bi ugotovila, da so predlogi neustrezni. Obvezno pa je treba predložiti komisiji za plače osnutek tarifnih pravilnikov za novo ustanovljene gospodarske organizacije.
Sprememba in dopolnitve se se-stojijo n. pr. *člen se spremeni in se glasi« ali *se dopolni v tem in tem« ali "za členom se doda nov člen« itd. Skupno s spremembami je treba poslati komisiji izvirni tarifni pravilnik. Komisija bo po pregledu vrnila tarifni pravilnik gospodarski organizaciji in obvestila DS in ObLO ter sindikalni svet o svojem stališču k predlogu za spremembe in dopolnitve tarifnega pravilnika.
PREMIJSKI PRAVILNIKI
Gospodarske organizacije naj se čimprej lotijo priprav za izdelavo premijskih pravilnikov v smislu 9. poglavja uredbe o plačah. To jim bo omogočilo določiti odstotek po čl. 44 in 45 citirane uredbe. Rok za premijske pravilnike sicer še ni postavljen, priprave pa zahtevajo proučevanje proizvodnega procesa in ugotovitev premijskih osnov.
PRAVILNIKI O NORMAH
Gospodarske organizacije so dolžne svoje pravilnike o normah predložiti v 10 dneh po sprejetju komisiji za plače. To določa uredba o plačah in veija to določilo ne samo za novo sprejete pravilnike, temveč tudi za že obstoječe. V zvezi s tem je komisija odločila, da morajo vse gospodarske organizacije, v katerih je možno meriti delovni učinek, sestaviti pravilnike o normah in jih predložiti komisiji v pregled najpozneje do 1. julija 1956.