informator
Številka 10	Leto XX. Titovo Velenje, 12. marca 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
Vsi na volišča!
Pred nami je nadvse pomembna in odgovorna naloga, kajti volili bomo nove delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
To bodo že četrte volitve na novi ustavni podlagi, po kateri se celoten politični sistem oblikuje na delegatskih odnosih in neodtujljivi pravici delovnih ljudi in občanov, da iz svojih osnovnih samoupravnih organizacij in skupnosti upravljajo celotno družbo.
Zaradi različnih objektivnih
in tudi subjektivnih vzrokov je bilo v delu naših delegacij veliko omahovanja, tavanja in tudi nedelegatskega obnašanja. Naš sistem pa terja in predstavlja, da smo tudi delavci in občani vsak dan vključeni v javne zadeve, da sodelujemo pri sprejemanju in uresničevanju sklepov, da spremljamo in nadzorujemo delo delegatov in organov in zahtevamo odgovornost.
Evidentiranje, predkandida-cijski in kandidacijski postopki so potekali v razmerah, ko še vedno ne dosegamo programa ekonomske stabilizacije, protiinflacijskega programa in planskih ciljev. Še od-
ločneje moramo odpravljati naše slabosti. Zato smo na naših temeljnih kandidacijskih konferencah, ki so potekale od 20. januarja do 10. februarja 1986, predlagali za delegate tiste, v katere imajo delavci zaradi njihovih sposobnosti zaupanje. Prepričani smo, da bodo to naše zaupanje tudi opravičili.
V Gorenju bomo poleg delegatov za zbor združenega dela skupščine občine Velenje in delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti in materialne proizvodnje volili še delegate delavskega sveta, samoupravne delavske kon-
trole in disciplinske komisije.
Kandidatne liste, ki so bile potrjene na temeljnih kandidacijskih konferencah, so objavljene na oglasnih deskah v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih.
Kandidatne liste so v nekaterih organizacijah združenega dela odprte, kar pomeni, da je na kandidatni listi več kandidatov, kot jih je treba voliti, v nekaterih delovnih okoljih pa so se odločili za zaprte kandidatne liste, kar pomeni, da je na kandidatni listi toliko delegatov, kot jih je treba voliti. Pri zaprti kandidatni
(Dalje na 2. strani)
VSI NA VOLIŠČA!
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsako volišče. Hkrati bodo te komisije skrbele za nemoten potek volitev.
Volišča bodo v organizacijah združenega dela, kjer delajo v treh izmenah, odprta že ob 5.30, tako da bodo lahko vo lili tudi delavci nočne izmene, in do 18. ure. Prepričani smo, da boste svojo pravico in dolžnost izpolnili že v jutranjih urah in tako volilnemu odboru omogočili lažje delo.
Družbenopolitične organizacije delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju
Volitve ’86
e
Vse delavce pozivamo, da se v polnem številu udelež ijo volitev!
Ustavna pravica delavca je, da voli in da je voljen!
Predlagali smo kandidate, ki so si z delom, primernim odnosom do dela in s kakovostnim delom med delavci ustvarili zaupanje!
Z udeležbo na volitvah izražamo podporo sistemu socialističnega samoupravljanja!
listi pa moramo poudariti tudi, da smo se družbenopolitične organizacije do tega vprašanja že večkrat opredelile. Zaprta kandidatna lista še ne pomeni manj demokratičnosti, ampak se mora demokratičnost kazati skozi postopke evidentiranja, pred-kandidacijski in kandidacijski postopek in ne le z odprto kandidatno listo.
Kakšne delegacije bomo volili, koliko delegatov, kako se voli ter vsa druga potrebna navodila in informacije pa bodo na voliščih dajali volilni odbori, ki so imenovani za
gorenjeg©sp®dlhjjslko sparai
Spodbuda inventivnosti
V sredo, 26. februarja, so se na 17. redni seji delavskega sveta zbrali delegati delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati.
Najprej so potrdili zapisnik s prejšnje seje ter pregledali izvajanje sklepov. Nato so proučili rezultate referenduma o sprejemu skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov, ter sporazuma o skupnih osnovah, merilih in postopkih za pospeševanje inventivne dejavnosti. Rezultati referenduma so spodbudni, saj so sprejeli plan in pravilnik. V nekaterih tozdih so akta sprejeli z nižjim odstotkom, vzrok za to pa je tudi manjša prisotnost zaradi velike bolniške. Delegati so obravnavali tudi ugoto1 vitve sanitarnega, vodnogospodarskega in požarnega in-
špektorja in sklenili, da je treba dopolniti tudi poslovnik o napravah za čiščenje in vzdrževanje.
Obravnavali so tudi poslovno poročilo in zaključni račun Go; renja Gospodinjski aparati;?' Omenili so velike težave zaradi spremenjenih tržnih razmer. Nekoliko se je zmanjšala pro--. duktivnost, plan proizvodnje pa so dosegli z 92 %. Poudarili so, da^si morajo vsi prizadevati za Izboljšanje proizvodnje, predvsem morajo skrbne-je ravnati z materialom. Celotni dohodek delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati je bil presežen za 26 %.
Na zadnji seji so spregovorili tudi o poškodbah pri delu, o teh smo v Informatorju že po- j ročali, in obravnavali vloge.
sečni plan dosegli 96 %. kar za 11 % višji od načrtovanega pa je bil izvoz zamrzovalno-hladilnih izdelkov, katerih vrednost je bila 1.056.867 tisoč dinarjev, kar je za 13 % več kot so načrtovali. Vrednost izdelkov, prodanih na domačem trgu, pa je bila 1.955.786 tisoč dinarjev. Malih gospodinjskih aparatov
Proizvodnja v februarju
V	izvoz namenili 10 % več kot so načrtovali, za domači trg pa izdelali 96 % mesečno planiranih izdelkov.
V	tozdu Štedilniki so mesečni plan dosegli z 92 %. za izvoz pa so izdelali kar 9 % več kot so načrtovali. Vrednost izdelkov za domači trg je tako 679.631 tisoč dinarjev, vrednost izdelkov, na-
menjenih v izvoz, pa je bila 1.046.487 tisoč dinarjev, kar je 16 % več kot so načrtovali.
V	tozdu Pralno-pomivalna tehnika so mesečni načrt presegli za 1 %, prav za toliko pa so povečali tudi izvoz. Vrednost izdelkov, ki so jih namenili na domači trg je 1.271.058 tisoč dinarjev, izvozili pa so za 637.557 tisoč dinarjev ali 2 % več kot so planirali.
V	tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so skupni me-
so v tozdu MGA v Nazarjah izdelali 99 % načrtovanih, za izvoz pa so izdelali kar 34 % več kot so načrtovali, vrednost teh izdelkov pa je bila 112.507 tisoč dinarjev ali 28 % več kot so planirali. Na domači trg pa so namenili za 151.936 tisoč dinarjev izdelkov.
gorenjepmossona ©prrsma
Precejšnje težave v oskrbi z reprodukcijskim materialom, vendar pa tudi prizadevanja vseh za čimboljšo realizacijo mesečnega načrta.
V	tozdu Poslovna oprema Ptuj so prejšnji mesec izdelali 2.103 črno-bele televizijske sprejemnike, kar je le slaba polovica načrtovanih, 90 malih poslovnih sistemov in tiskalnikov, 55 birotehničnih aparatov ter tudi planirano količino polizdelkov za terminale, Dialog, Monitor in gospodinjske aparate.
V	tozdu Proizvodnja računalniških procesnih naprav pa so februarja izdelali 323 termi-nalog, 20 monitorjev za Dia-
log, 32.120 elektronskih sklopov za gospodinjske aparate, v obratu Procesnih sistemov pa tudi uspešno izdelujejo posamezne dele za sisteme na podlagi projektov Deponija in klasirnica Pesje, TKI Hrastik in nekatere druge.
Največ problemov smo v Gorenju Procesna oprema imeli s slabšo oskrbo z reprodukcijskim materialom, predvsem pri proizvodnji terminalov, ko nismo dobili zadovoljivih količin ohišij za terminale, pri proizvodnji črno-belih televizorjev pa je glavni vzrok za komaj polovično proizvodnjo kakovost visokonapetostnih transformatorjev;
Stojan Pančur
gorenjeefleMrorata
široke potrošnje
V delovni organizaciji Gorenje Široka potrošnja za 4 % presegli operativni mesečni plan.
Izdelali so 2.342 barvnih televizijskih sprejemnikov, kar
je za 13 % več kot so načrto-
vali. Od načrtovanih 230 kosov avdio opreme so izdelali le 82 ali 36 % za ta mesec predvidenih količin. Dodatno pa so izdelali tudi nekaj komponent glasbenega stolpa, tako da so kljub težavam uspeli mesečni operativni plan preseči za 4 %.
Lesariada
Šport in rekreacija
Prvenstvo...
V petek 7. februarja, je bil organiziran veleslalom za prvenstvo tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Takoj po razpisu so pričele deževati prijave, tako da je že obstajala bojazen, da bo en avtobus Premalo. No, na koncu je bil en avtobus dovolj in v petek ob 15. uri je krenil proti Kopam.
Ze v avtobusu se vila debata o progi, mrežah in favoritih. Vsi so bili mnenja, da je prvi favorit Milan Brezovnik iz tehnološkega transporta tozda, saj je bil Pred tem en teden na pripravah (smučarskem tečaju). Za ženske pa so bila mnenja deljena, saj se dekleta med sabo še ne poznajo dovolj, zaradi večjih Premestitev, ki so bile pred tem. Fabijanov Boris je na avtobusu razdelil številke in pbvezno participacijo proti žeji, po enourni vožnjo pa smo prispeli na Kope. Pričakalo nas je mrzlo in neprijazno vreme. Nekateri so takoj pohiteli na start in °9led proge, favoriti pa na obvezen "kapsl” pred štar-t°m. No, favoritov je bilo kar precej, saj je bilo okoli sanka polno.
Končno, start ob 16.30. Ob Progi se je zbralo nekaj najbolj vztrajnih navijačev, ožjih sorodnikov, in že se je pognala prva predstavnica nežnega spola, kate-9°nje B, po progi. Ostali s° jo z zanimanjem sprem-ijali, dokler jim ni izginila iz-Prod oči. Mnenja, zakaj je 'zginila, so bila deljena, ali zaradi hitre vožnje, teme, ali pa je bila kriva megla, ki ®e je počasi prikradla preko zasneženih smrek. Izza teh smrek pa so prihajali tudi posamezni favoriti, ki ostalim niso hoteli razkriti aktivnost svojih čarobnih zavb.”
ženskami so prišli na Vrsto starejši predstavniki
močnejšega spola in počasi so se zvrstili vsi prijavljeni. Seveda pa ne smemo pozabiti predvozačev, Zuč-ko - junior in Parfant - ju-nior, ki sta svojo vlogo predvozačev opravila več kot odlično.
Končna razglasitev je bila v prijetnem okolju gostišča ”Zuža” v Starem trgu. Od 54 prijavljenih je bilo 48 uvrščenih in sicer najbolje:
Zenske A:1. Zdenka Smi-goc, 34,75, 2. Jožica Škoflek, 35,51, 3. Bernarda Jakop, 38,98. Zenske B:1. Jana Zorko, 45,47, 2. Polona Kalteneker, 1.00,04. Moški A:1. Ferdo Polak, 30,34, 2. Janko Brinovšek, 30,55, 3. Zdenko Javornik, 31,11. Moši B: 1. Milan Brezovnik, 30,03, 2. Ivan Ducman, 32,99, 3. Ivan Funtek, 33,80. Moški C:1. Rudi German, 32,33, 2. Gabrijel Založnik, 36,74, 3. Ivan Tišler, 37,47.
Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji so prejeli lepe diplome. Absolutni zmagovalec v veleslalomu pa je postal Milan Brezovnik in prejel nagrado, sliko smučarja. Prav tako je prejel posebno nagrado tekmovalec z najslabšim časom, to je Bernard Gorjanc, ki je v svojo obrambo povedal, da ga je na progi oviral pravi pravcati medved, kije prilomastil iz bližnjega gozda.
Seveda smo mu vsi verjeli.
Ob 21. uri smo se z lepimi vtisi in prijetno utrujeni vrnili v Titovo Velenje in kar je najvažnejše, vsi živi in zdravi. Želimo si še več takšnih športnih srečan.
Viktor Poznič
Sodelujte — dopisujte! tel. 133 (2. ATC)
Od 28. februarja do 1. marca je bilo na Kopah pri Slovenj Gradcu republiško smučarsko tekmovanje lesarjev, gozdarjev in lovcev. Uspeh naših tekmovalcev.
To srečanje, ki je bilo že 23., organizira Republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva ter Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Pokrovitelj letošnjega prvenstva je bila občina Slovenj Gradec, organizator pa Lesna Slovenj Gradec. Letos se je tega množičnega prvenstva udeležilo 585 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. V veleslalomu je tekmovalo 395, v tekih na smučeh pa 170 tekmovalcev. Prvič pa smo se Lesaride udeležili tudi delavci Gorenja Notranja oprema.
NAMIZNI TENIS
Na tekmovanju v namiznem tenisu TOP 12 je bila med ženskami najboljša Marja Perše ZHT s šestimi zmagami, 2. Vikica Smonkar, Servis, 5 zmag, 3. Ida Učakar, Servis, 4 zmage, 4. Milena Pfeifer, 5. Doroteja Jakop, 6. Jelka Pod-bevšek, 7. Martina Oštir.
Najboljši med moškimi je bil z devetimi zmagami Marjan Zadravec, Interna banka, 2. Franc Hribernik, Tehnološka oprema, 8 zmag, 3. Milan Goršek, DSSP, 7 zmag, 4. Miki Djordjevič, 5. Brane Pfeifer, 6. Tone Brinovšek, 7. Tone Leber, 8. Janez Žlender, 9. Srečko Sajnker in 10. Vojko Prelovšek.
VELESLALOM
Finalno tekmovanje v veleslalomu za posameznike in posameznice bo v torek. 18. marca 1986, ob 16. uri na progi Medvedjak na Gol-teh. Odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane bo ob 14.30 in 14.35 izpred avtobusne postaje v Gorenju.
Kljub slabemu vremenu, ki je pestilo tekmovalce, saj je bilo krepko pod minus 10, močnemu vetru in gosti megli, smo lahko zadovoljni z uvrstitvami. Na tem tradicionalnem srečanju se namreč zberejo le najboljši med najboljšimi ter vrsta nekdanjih reprezentantov in zmagovalcev. Naši železi v ognju sta bila Jure Ver-šec in Teobald Zorko, ki nas tudi tokrat nista razočarala. Tako je bil Jure Veršec prvi v D, Teeobald Zorko pa 11. v C kategoriji, Zvone Mazej je osvojil 48. mesto v A in Ivan Britovšek 45. mesto v B kategoriji. V tekih na smučeh je bila Majda Apatič v B kategoriji enajsta.
Naslednje prvenstvo bo prihodnje leto na Gorenjskem, organizator pa bo Elan iz Begunj.
Majda Apatič
Kultura
PRODAJNA RAZSTAVA KNJIG
Prodajna razstava knjig, na kateri bodo sodelovale najvidnejše slovenske založniške hiše, bo 12., 13. in 14. marca 1986 v jedilnici A.
VABIMO VAS!
Željko Markan, delavec Gorenja Servis, predstavlja svoja slikarska dela v razstavnem prostoru Gorenja Servis. Razstava bo odprta do petka, 14, marca 1986, in sicer od 7. do 13. ure.
INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: G RAF! KA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974.
Slovesno ob dnevu žena
Na osrednji slovesnosti v rezultatih, večji stabilnosti počastitev mednarodne- kolektiva, nenazadnje trdnej-ga praznika žena v Gore- ši so=ialni varnosti vseh zaP°-nju v Titovem Velenju je slenlh-udeleženke v imenu vseh Zavedamo se vašega deleža pri
delavcev pozdravil podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Drago Bahun, sodelavkam pa je spregovorila Irena Berložnik, pred nedavnim izvoljena za predsednico komiteja organizacije zveze komunistov občine Velenje.
V petek, 7. marca 1986, se je v jedilnici A zbralo več sto delavk na proslavi v počasti tev mednarodnega praznika žensk. Prisotnim je najprej izrekel čestitke organizator kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju Janez Pušnik. Delavkam Gorenja je nato v imenu vseh delavcev iskreno čestital k prazniku Drago Bahun, podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje. Zahvalil se jim je tudi za vsa prizadevanja v vsakodnevnem zahtevnem delu. Nadalje je Drago Bahun dejal:
„Vsem je prav gotovo poznano stanje, v katerega je Gorenje pred leti zašlo. Še bolj pa nam je znana izredna zavest slehernega delavca Gorenja, zavzetost , samoodreka-nje ter napori, ki so bili v tem obdobju vloženi v sanacijo kolektiva. Le to se danes že kaže v dobrih poslovnih
doseženih rezultatih, saj nenazadnje predstavljate večji del zaposlenih. Zato čestitka 8. marca za delavko Gorenja ne more biti samo običajna prijazna gesta, ampak čestitka ob prazniku, ki za njo pomeni — biti enakopravno vključena na vseh področjih delovnega, samoupravnega in družbenega življenja. Rezultati, ki ste jih dosegle na vseh področjih, so za nas resno spoznanje, kaj ženska predstavlja v kolektivu Gorenja in kaj v celotni naši družbi ..."
Irena Berložnik, dolgoletna delavka Gorenja, je v svojem govoru ob prazniku žensk poudarila predvsem naslednje: „Čeprav iz socioloških, političnih, ekonomskih in številnih drugih vidikov še vedno kritično ocenjujemo položaj ženske v naši družbi, se vendarle ta izboljšuje. Do te ugotovitve sem prišla ob opazovanju in sodoživljanju spreminjanja položaja in osveščanja svojih ožjih sodelavk.
Sedemnajst let delam v Gorenju. V slabih in dobrih časih kolektiva sem ob delu skupaj s sodelavkami tudi osebnostno zorela, zato mi je posebno danes ljubo pozvati k praznovanju tudi tretjič.
Žene Gorenja praznujmo tudi v lastnem imenu. Razlo-

Sodelavke med proslavo, ki sta jo z umetniškim nastopom popestrila Boris Kralj in Silvester Mihelčič.
Irena Berložnik
Vedno več nas je vključenih v politično in samoupravno življenje Gorenja. Veliko je kulturnih animatork. Vedno več nas prihaja na sindikalna športna prvenstva in, nenazadnje, na razna družabna srečanja.
Kolikor je v tem prostoru žena, toliko je različnih usod, življenjskih možnosti in hotenj. Prepričana sem, da ima vsaka med nami tudi svoj osebni razlog za praznovanje."
Naši
gov je veliko. Med nami so tovarišice, ki so pomagale Gorenje graditi, veliko nas je tukaj delalo in dalo svoj prispevek v času njegovega prvega razcveta, veliko nas je vztrajalo v tovarni v času največjih gospodarskih težav, svoj prispevek pa smo dale tudi v zadnjem obdobju premagovanja položaja Gorenja, ki so ga nekateri ocenjevali za skoraj brezizhodnega. Svoj prispevek smo dale predvsem sanaciji notranjih razmer.
Večina žena v Gorenju opravlja svoje delo za tekočimi trakovi in stroji. Čeprav prinašajo s seboj na delo tudi različna bremena osebnega življenja, je prispevek tega dela žena v prvi fazi sanacije največji, saj je bila povečana produktivnost eden največjih predpogojev za pomoč ožje in širše družbenopolitične skupnosti Gorenju. Razlog za praznovanje delovnih zmag pa imamo tudi ostale žene v Gorenju, saj brez zagotavljanja ustreznih pogojev proizvodnje ne bi mogli tako povečati, proizvode pa je treba tudi prodati.
Praznujmo tudi ob naslednjih dejstvih. Vse več žena se izobražuje ob delu, vse več nas prevzema odgovorna strokovna vodstvena ter poslovodna dela in naloge.
upokojenci
V delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju se je februarja upokojilo osem delavk in delavcev.______________
Iz Gorenja Gospodinjski aparati sta se v tozdu Štedilniki invalidsko upokojila Ljudmila Kostanjšek, v Gorenju je bila zaposlena od novembra 1972, in Adolf Štorman, ki se je v Gorenju zaposlil decembra 1961. Starostno se je iz tega tozda po 18 letih dela v Gorenju upokojila Pavla Dravšnik. Sedemnajst let je bila v Gorenju zaposlena Marta Jamnikar, nazadnje v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, prejšnji mesec pa se je invalidsko upokojila. Invalidsko se je upokojila tudi Marija Mlinar, v tozdu Mali gospo dinjski aparati pa se je zaposlila lani aprila. Janoš Tot se je v Gorenju zaposlil aprila 1965, prejšnji mesec pa se je starostno upokojil v delovni organizaciji Gorenje Commerce. Invalidsko sta se v tej delovni organizaciji Gorenja upokojila Marija Kovač, v Go renju se je zaposlila novembra 1968, in Anton Završnik, ki se je v Gorenju zaposlil pred štirinajstimi leti.
OBVESTILO
Vse delavce Gorenja obveščamo, da je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje v Našem času 6. marca 1986 objavila 12. razpis posojil iz združenih sredstev vzajemnosti. Prijave z zahtevno dokumentacijo zbirajo do 22. marca 1986 v Ljubljanski banki, Temeljni banki Velenje v oddelku stanovanjskega kreditiranja.
Vse informacije v zvezi z razpisom pa lahko dobite tudi v oddelku stanovanjskega gospodarstva delovne skupnosti Splošni posli, telefon 413, II .ACT.