BH L " »t> ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6"-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10"-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LETNIK 2. * LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI 2. DECEMBRA 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 14. kamenjava nemških in francoskih težko ranjenih potom Švice. Prihod >laka v Lijon: Ranjenega francoskega častnika preneso v bolnišnico. • IVIlVtVIlftllltllllflllfVIIIIIVI t V VMMtV lili IVIIIVIVIflVVtfltllfllllVBtflfllVVVIIIVIIIIVCIIVVVTVVIVVflfllfttVVVtfiVilvtlfltVflv«*lVi*tltVfVlllVI I tli ttflltllff It 11 tt 11 tttiiftftMtfMlitttW***Wlf*»*»Bt«»i**< t •••■•••^•••■■••t t ►••»•••♦fl^MlMtUit^tMMtM STRAN 132. ILUSTRIRANI GLASNIK 14. ŠTEVILKA .........................................................................................Illllllllllltll................................................................................................................ Bes:i invalid na fortuRatonnean. (Dalje.) V hiši se je znašel tudi pater Filip in je povedal, da je neumni Francoeur sedaj razobesil veliko belo zastavo, na kateri je naslikan hudič, a poveljnik ni hotel ničesar vedeti o njegovih novostih in mu je ukazal, naj gre k Rozaliji, ki se mu hoče izpovedati. Ko je Rozalija, čisto mirno, vdana v voljo božjo svojo izpoved opravila, je prosila patra Filipa, naj jo spremlja samo do nekega gotovega kamenitega nasipa, kjer ga ne more zadeti nobena krogla, tam mu hoče dete izročiti in denar za njegovo vzgojo, sedaj se pa še ne more ločiti od ljubega otroka. Obotavljaje se ji je obljubil, potem ko je še prej v hiši poizvedel, če je tam res pred streli varen, kajti njegova vera, da bi mogel hudiča izgnati, se je v njem čisto izgubila, prizna je, da kar je do sedaj izgnal, pač ni bil pravi vrag, ampak samo kak manjši strah. Rozalija je še enkrat belo oblekla svoje dete, zavezne pentlje so bile rdeče, pri tem se ji je pa prikazala marsikatera solza v očeh, potem ga je vzela v naročje in je molče šla po stopnicah. Spodaj je stal stari gospod in ji je mogel samo roko stisniti, potem se je pa obrnil, ker se je sramoval solz pred gledalci. Tako je stopila na cesto, nihče ne vedel za njeno namero, pater Filip je ostal nekaj zadaj, ker bi bil rad videl, da bi mu ne bilo treba iti ž njo, potem je sledila množica lenih pocestnih ljudi, ki so ga izpraševali, kaj to pomeni. Mnogi so Rozalijo kleli, ker je bila Francoeurjeva soproga. Med tem je peljal poveljnik svoje ljudi po skrivnih poteh h krajem, kjer naj bi se napad začel, če bi žena moževe blaznosti ne mogla zarotiti. Množica je že ob vratih"',Rozalijo zapustila, ker je Francoeur tam od časa do časa streljal, tudi Pater Filip je tožil, da mu je slabo in se mora vleči. Rozalija j to obžalovala in mu je s prstom pokazala kameniti nasip, kjer hoče še enkrat otroka podojiti in ga potem položiti na plašč, tam naj ga iščejo, — saj bo čisto varno ležalo, — če se sama ne bo več vrnila k njemu. Pater Filip je sedel za skalo in je molil, Rozalija je pa šla s trdnim korakom proti kamenitemu nasipu, kjer je otroka podojila, blagoslovila, ga zavila v plašč in ga uspavala. Z vzdihljajem ga je zapustila, ki je pretrgal oblake v njeni notranjosti, da jo je obsinila modra jasnina in okrepčujoča podoba solnca. Sedaj, ko je stopila iz kamenitega nasipa, jo je trdo- srčni mož lahko videl, ob vratih se je prikazala svetloba, pritisk, da bi morala skoraj pasti, grmenje v zraku in bučanje, ki se je s tem mešalo, ji je naznanjalo, da je šla smrt čisto blizu mimo nje. Toda ni ji bilo več tesno pri srcu, neki notranji glas ji je rekel, da ne more ničesar poginiti, kar je ta dan obstajalo, in njena ljubezen do moža in do otroka se je v njenem srcu oglasila, ko je videla moža pred seboj na GORICA. 0 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 0 o o o o °°OoooO°0 trdnjavi stati in basati in za seboj kričati otroka. Oboje jo je bolj žalostilo kakor njena lastna nesreča in težka pot ni bila najtežja misel njenega srca. In nov strel jo je omamil in ji je zagnal v obraz skalnat prah, a ona je molila in gledala proti nebu. Tako je prišla do ozkega skalnatega vhoda, ki je bil kakor podaljšan del dveh s kar-tečami nabitih topov, s hudobno samo-goltnostjo določen, da drži skupaj maso pogubnega strela nasproti pritiskajočim. »Kaj gledaš, žena!« je zatulil Francoeur, »ne glej v zrak, tvoja angela ne bodeta prišla, tukaj stoji tvoj zlodej in tvoja smrt.« »Ne smrt, ne vrag me ne ločijo več od tebe,« je pomirjena rekla in je šla dalje navzgor po velikih stopnicah. »Žena!« je zopet zavpil, »več poguma imaš kakor vrag, a ti ne bo nič pomagalo.« Prizor na bojišče iz zadnje, iznova izjalovljene laške obupne ofenzive: Goriško obmostje med artilerijskim obstreljevanjem. ............................................................................................................................... 11 • 1111 M 1111111.................................................................................................................................Hirnimiiiun ŠTEVILKA 14. ILUSTRIRANI GLASNIK 133. STRAN ........................................................................................................IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIHIMIIIIUItlllllMimillllllll......IIIIIIIIIIMIII......................................................................................................................................................................................... Pihal je v plamenico, ki je hotela ravno ugasniti. Na čelu in licih mu je stal pot, bilo je, kakor bi se v njem borili dve naravi. In Rozalija ni hotela tega boja ovirati in posegati v čas, v katerega je že začela upati; ni šla dalje; ko je bila še tri korake oddaljena od topov, kjer se je ogenj križal, je pokleknila na stopnico. Mož si pa je ves potan raztrgal suknjič in telovnik, prijel se za črne lase, ki so divje stali v kodrih, in si jih je besneče pulil. Ker se je tako divje bil ob čelo, se je glava pretresla, rana se je odprla, solze in kri so ugasile vžigalno vrvico, vrtinec je zagnal smodnik proč iz vžigalnih jamic topov in pa zastavo s stolpa. (Dalje.) na svoje mesto in malone izpustil paličice iz rok. Vendar tega ni storil, mraveč je začel znova tako krepko bobnati, da je zdravil. Jezdec, ki je pred njim stal, je bil namreč kralj. »Bobnati pa znaš,« je izpregovoril kralj. Mali bobnar. Prišel je jezdec, dva druga sta ga spremljala. Vojaki so stali v pozoru in pozdravljali, Olle je bil v svoje opravilo tako zatopljen, da jezdecev niti opazil ni. Lica so mu žarela in smejal se je na vsa usta. Videlo^se je, da se razume na bobnanje. Naenkrat je opazil jezdece. Skočil je Mirenski grad, ki je bil večkrat obstreljevan; slovita božja pot. navzočim zvenelo vzravnal, [udaril : po ušesih. Zatem se je > petami skupaj in po- Grobišče zadnjih Bourbonov — francoska kraljeva rodbina — na Kostanjevici. »Znam dobro,« je odgovoril Olle z gotovostjo. »Koliko si star?« »Dvanajst let.« »To ni ravno veliko.« »Sčasoma, mislim, da bo že več. Toda tega posla sem vseeno zmožen.« »Na vsak način,« je odgovoril kralj smeje. »Ali znaš še kaj drugega, kot bobnati k nastopu?« »Ako znam še kaj drugega, — jaz znam tudi bobnati k napadu.« Udaril je nekolikokrat s tako naglico, da je vsak vojak tekel po puško. »Stoj!« je zaklical kralj. »Vidim, da znaš. Več znati se ne splača. Za dobrega vojaka to popolnoma zadostuje.« Kralj in spremstvo so odjezdili, Olle je stal pa še vedno v pozoru. Vojaki so se zbirali okolu njega. »No, kaj ti je povedal kralj?« so vpili vse povprek. »Se nisi nič ustrašil ?« »Ustrašil?« je rekel deček zaničljivo. »On je vendar naš kralj — in jaz sem vaš bobnar.« »No, kaj ti je pa povedal?« »Rekel mi je, naj bobnam k napadu.« »Nič drugega?« (heIIIIIIM g* Podlistek. & piuifei I.^S^.I ** Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Gospod Outram je motril govornika od nog do glave, grizel si rdeče, ščetina-ste brke in lakonično dejal, z odmorom pri vsakem zlogu: »Bič — in — sla-šči-ce!« »Kako?« je strme vprašal profesor. »Bič — in — sla-šči-ce!« je ponovil Outram še z večjim poudarkom in še z daljšimi odmori. »Jaz Vas prav ne razumem, moj ljubi prijatelj,« je dejal profesor. »Vi, vojaki, imate pred nami, učenjaki, to prednost, da se izražate lakonično kratko in, če dovolite izraz, robato. »Bič — in — sla-šči-ce!« Nikoli še nisem slišal kaj takega, dasi ravno sem prepričan, da sem čital že vsako knjigo o Indiji, ki je bila spisana.« »Takih stvari ni v knjigi!« »Kje pa?« »V življenju; medtem ko podajajo knjige samo napačno, sleparsko sliko. Indijo,« je nadaljeval v istem trenutku, ko je hotel profesor energično ugovarjati, »vladata dve stvari — duhovi Hastinga, Cliveja, Gongha, Havelocka in drugih. Dalje jo pa krotimo,« je dejal odločno, »z bičem in slaščicami. Slaščice držimo v levici in jih delimo tistim, ki so jih vredni; bič držimo v desnici za hrbtom, in z njim se morajo sprijazniti tisti, ki nočejo slaščic.« »Zelo, zelo ste me presenetili,« je dejal osupli profesor. »Moram si zapomniti. Zelo zanimivo. Bič — in — slaščice! Bič se drži v levici in se ponuja, in kdor ga noče, mora vzeti slaščice. Zelo zanimivo za narodopis—« V tem hipu so profesorja poklicali. Moral je zadostiti zahtevam družbe. Nje- gov tovariš ni bil malo osupel, ko ga je slišal venomer mrmrati: »Bič in slaščice! Bič — in — sla-šči-ce! To je pač čudno, da nisem še nikoli nič o tem slišal.« Gospod in gospa Outram sta imela častni sedež ob strani gospodarja in gospodinje. Večerja je trajala dolgo, dolgo. Dolgočasnost so milile gospe Outram tri reči. Prvič jo je prijazna mala gospa z lepim, v želvino roževino vdelanim lornje-tom, ki se ji je priljubila s tako fino izbranim poklonom pred večerjo, večkrat kot enkrat vprašala, ali ne občuduje šopka šmar-nic, ki so se blestele iz nežnega venca ženskih las kakor tudi šop krizantem. Stara dama je večkrat omenila, da si tega imena ne more zapomniti, dasiravno je vsa zatopljena občudovala krasno rjavo in kora-linordečo barvo te zimske cvetlice. Druga zanimivost je bila nepopisna zgovornost neke mlade gospe, ki je trdila, da ima pin-ča, ki bi prav lahko zlezel v rubinasti kozarec na mizi in bi se v njem prav dobro počutil. Tretja reč pa je bil živahen razgovor, ki se je vršil na drugem koncu mize .................................................................................................................Illll....................................................................................................................................................................................................................................................................... STRAN 134. ILUSTRIRANI GLASNIK U. ŠTEVILKA .........................................................................................illll........................................................................................................................................................................................hmimiimiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiuiiiiiii«iiiiumiiimiiiimmiiii|iiiiiii............ »Da, tudi k nastopu naj bobnam, ker sicer ne moremo napasti.« »To je prav povedano. Kralj se raz- Tačas pa je korakala švedska armada skozi južno Rusijo. Mudila seje vi Ukrajini tik ob meji poganske Turčije. Zmaga Naši pionirji zboljšujejo provizorični most čez Donavo. korakajo v 'sovražno deželo. ume na svojo stvar. On dobro ve, da ima napadanje velik pomen.« In pri tem je tudi ostalo. Preteklo je že nekaj let, odkar je Olle govoril s kraljem. Deček je zrastel sedaj v mladeniča, velikega in širokople-čega. Najmanj v sto bitkah je gledal smrti v obraz, kot vojak švedske armade je prepotoval Poljsko, Saško, Nizozemsko in Rusijo. Drugega, kot bobnati k nastopu in napadu, se ni naučil. To sta bila signala, katere so švedski vojaki dobro razumeli in katerim so povsod na slepo sledili, ako-ravno se je večkrat zdelo nemogoče. Vendar zmaga je bila vedno z njimi. »Kralj in jaz se na to razumeva,« je mislil Olle vedno, kadar se je o tem govorilo. »Kralj zna napasti, jaz znam bobnati in vi znate udariti. Hura! Le kdor napada, tisti se pravzaprav vojskuje.« In če je Olle pomislil na vse bitke, katerih se je bil udeležil, si ni mogel predstavljati, da more biti v prihodnosti še kaj drugega kot napad. Pri Clissowu in Holoffinu, pri Pultusku in Punitzu je bil isti način bojevanja: bobnanje k napadu in naskok. Naskočili so kot vihra. lomi. Huda zima je bila prestana, armada ni napravila v tem času nobenega vojnega pohoda. Moštvo se je skrčilo na polovico, upanje je izginilo, zagospodarili sta beda in revščina. Toda Olle ni izgubil poguma. »Ah, kaj to, sčasoma bo bolje,« se je vedno tolažil, ko so drugi obupavali. »Saj še niso vsi dnevi izgubljeni. Videli boste, da se kralj potolaži, ako se le srečamo"" s sovražnikom.« Pa ravno to je bilo najslabše, ker se sovražnik nikjer ni hotel v redu postaviti nasproti. Prikazal se je, kjer so ga najmanj pričakovali — ob strani in za hrbtom. Toda nikdar se ni spustil v bitko. Brž, ko so Švedi korakali proti njemu v bojnem redu in je Ollejev boben klical k napadu, je sovražnik izginil in se prikazal na čisto drugem mestu. »Strah ga je,« si je mislil Olle. »Ni šala, se boriti s Švedi. Nekega dne ga pa gotovo zasačimo. Takrat mu jih damo po grbi.« (Dalje.) je ostavila švedske prapore, mesto nje pa so jim od vseh strani grozili porazi in po- Segajte pridno po domačih umetniških razglednicah „ Vojska v slikah". Šesta skupina je izredno zanimiva. Obsega 4 eno- in 4 trobarvne slike, zasnovane po Gregorčičevih poezijah. Pri trgovcih zahtevajte odločno razglednice „Vojska v slikah". Priporočljive so baš sedaj kot darilo vojakom po šolskih otrocih, da seznanjajo javnost o Greg. preroški ,Soči'. Napad naših letalcev na Benetke. 1. Kolodvor, kamor"so bile bombe namenjene. 2. Vsled krasnih umetnih Tiepolovih fresk znana cerkev reda bosonožcev, ki je bila znatno poškodovana. 3. Cerkev sv. Geremia. 4. Cerkev sv. Simeona. v majhnem krogu, ki mu je stolovala gospodinja. V krog sta spadala samo še gospod Outram in profesor. Profesor se še ni otresel svojega osup-njenja radi naivne razlage o vzdrževanju angleške vlade v Indiji. Ko je razmišljal v odmorih med posameznimi jedrni, je prišel do prepričanja, da se gospod Outram kakor tudi mnogo drugih v Indiji živečih gospodov ne zaveda dalekosežnosti zastavljenega vprašanja, ali ga pa ima hote za norca. O zadnji misli je postajal vedno bolj prepričan, ko je opazoval zasmehljivi način, s katerim je obravnaval gospod Outram vsako vprašanje, ki sta ga načela. Kot mož velike učenosti in slavnega imena v Evropi je bil nad to zasmehljivo površnostjo zelo ogorčen. In kmalu mu je prišla minuta za maščevanje. Mlada dama je vprašala gospoda Ou-trama o življenju in navadah Hindov in izrazila svoje mnenje, da so ljudje, ki se odlikujejo od drugih po redki svetosti svojega življenja in posebni ravnodušnosti napram vsem posvetnostim. To je zadostovalo, da je vzbudilo v gospodu Outramu vse jezno zaničevanje, ki ga je gojil do podjarmljenih narodov. i »Nevednost,« je začel, »ki vlada v tem oziru pri Evropejcih, se ne da pojmiti. j Knjige se pišejo o tem, ki bi zaslužile, da bi jih zažgal rabelj. V listih Fortnightly Review in Niueteenth Century se l^hko bero članki, kakor bi jih ne spisal niti londonski trgovski pomočnik. Bramani pobožni? Bramani nesebični? Kmalu bomo slišali, da ima Žid vest in fakir je čeden in snažen.« Profesor se je igral z vilicami. Potem je povzdignil pogled in na njegovem rožnatem, od srebrnobele brade poraščenem obrazu je ležal smehljaj zadoščenja. »Jaz se bojim,« je dejal v načinu, kakor bi hotel odgovoriti na prismojeno vprašanje gimnazijca; »jaz se bojim, da misli gospod Outram s svojimi opombami preveč splošno. V teh stvareh, kakor drugod, se mora znati razločevati. Res živi ena vrsta nižjih Bramanov: Sowkarji in Marwareeji, neka vrsta duševnih Židov, ki so skopi in sebični. Toda na drugi strani so Chitpawani in Koukaueeji, izmed katerih so vzrasli na vsakem polju socijalnega in političnega življenja vodilni duhovi.« Profesor je položil vilice na mizo in se ozrl, kakor bi hotel vprašati: »Ali želite morda še razlage o čemerkoli?« Gospod Outram ga je motril z zanič-ljivim, zmagoslavnim obrazom in vprašal v rezkem tonu: »Gospod profesor je pač bil v Indiji?« »O ne, ne,« je odvrnil. Takega priznanja se ponavadi seveda ne izreče, ne da bi se zardelo v zadregi radi neke zaostalosti. Profesorju se ni zgodilo. »To> veselje se mi šele obeta,« je odvrnil. »Toda jaz sem bil tam,« je dejal gospod Outram s poudarkom. »Jaz sem se ravno vrnil s svojega petnajstletnega služ bovanja, in sicer sem bil v vseh krajih od rta Comorin do Himalaje.« »In jaz,« je dejal profesor z mirno gotovostjo, »sem pisal članek ,Bramani' za zbirko Encyclopaedia Indica.« IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMMIlllllllllllllllMIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIlItlin ŠTEVILKA 14. lllllllllllllllllItlllllllllllllHIllllllllllllllllllllllMMI IIIIMIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII.....MIHU......................................................................................................................I ■ 11 ■ 111111IIIMIIMMI1111 • 1111 • I • I • I »Hllll lllllll III in*m*«l I ItmMItimtll >(• III llllli 111 • ILUSTRIRANI GLASNIK 135. STRAN IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBlllllllllflll (Rodbina in vojska. Marsikaj se sliši z bojišča, mnogo lepega, marsikaj tudi nečednega. Ne čudimo se: v vojsko so šli ljudje, ki so nesli seboj same sebe s svojimi vrlinami in napakami. Je pač v vojski tako kakor doma; ljudje dobri in slabi se srečujejo med seboj, a morajo potrpeti drug z drugim. Človek ima prosto voljo, on je lahko dober ali slab, kakor hoče, zato pa je tudi odgovoren za svoje življenje pred Bogom in sicer vsak, tudi oni, ki se morda sedaj slepi, da ni Boga. Ljulika in pšenica ostane skupaj do žetve, tako hoče naš Gospod v evangeliju. Zato je dolžnost dobrih potrpeti s slabimi, ako jih ne moremo kreniti na pravo pot. — Vsled vojske posebno veliko trpi rodbina in družinsko življenje. Vojska trga narazen, kar je narava najtesneje zvezala. Sinovi, bratje, očetje morajo od mater, sester, žena proč v vojsko. Družinske vezi se trgajo, to peče in boli. Kos družine ostane doma, kos se razprši po bojiščih, zdi se kakor bi bila vihra pri-hrula in z drevesa odtrgala liste da se z njimi igra po zraku. — Res bo žalibog, da se bo marsikatera družina razbila za vselej in, da ko se oče ali sin ali brat vrne domov, pride domov kot tujec, ali pa sam"pošten najde doma — tuje ljudi, domače,£ki so nanj pozabili in se spečali s tujci. Toda tako ne bo splošno, kakor radi trdijo črnogledi. Rodbinska zavest je vsled vojske postavljena na hudo poskušnjo, pa kakor se zlato čisti v ognju, tako se v ognju vojske in njenih posledic čisti družinska zveza, čut in zavest za rodbino. V našo bolnico so pripeljali vojaka, družinskega očeta z bojišča. Imel je prestreljeno nogo; kri se mu je že zastrupljala in zato so mu zdravniki nogo odrezali najprej ob kolenu in pozneje ob stegnu, a rešiti mu življenja niso mogli. Lahko si mislimo, kaj je trpel ta mož. Vendar pa se nam je nekaj čudno zdelo. Dasi se je lepo spravil z Bogom, vendar je vedno tiščal v roki svojo denarnico, zavito v robec. Mislili smo si: to je bil pač skopuh prve vrste, ker se še sedaj ob smrti ne more ločiti od svojega denarja, ki ga je res tiščal v roki noč in dan. Tudi ko so ga zanesli v operacijsko sobo in mu dvakrat rezali nogo, on je tiščal denar v svoji roki; zdravniki so se spogledovali in smejali... Toda bolniku so bili odmerjeni le še kratki trenutki življenja. Mož, ki je skoro ves čas molčal, ki je junaško prenašal neznosne bolečine, pokliče sestro-strežajko k sebi ter ji šepeče: »Sestra, osemdeset kron v vedni misli na svoje domače . . . Prosim Vas — in tedaj se .razklenejo trdo stisnjeni prsti, s katerimi je tiščal denarnico — izročite ta denar moji ženi... to je vse, kar imam in jim dam. — Pozdravite jo in recite ji, da bom molil zanje pri Bogu, ona pa naj bo zanaprej otročičem mati in oče ... In oddahnil se je, kakor da bi bil opravil najboljše junaško delo, in kmalu nato zaspal za vedno. Pretresen sem stal ob mrliču in občudoval moč družinske zavesti, ljubezen očetovo in moževo. — Drugi enako misleči bodo srečnejši in prišli bodo domov in preživeli dneve, kakor da bi se na novo obhajala poroka. Torej prepustimo le zaupno Bogu skrb za obstoj rodbine. Kar je bilo gnilega, bo razpadlo vsled vojske, kar je zdravega in ozdravljivega, bo ostalo in še okrepilo. (j=llllllll=n o* Romarico«. Ta skupina je poteg doslej izišlih gotovo najpopolnejše izbrana in dovršena, posebno one v koloritu, nanašajoče se na Gregorčičevo >SočiKer je >Soči* danes ena najpopularnejših pesmi, prestavljena in ilustrirana že f raznih jezikih, in ker se izpoln/uje nje prorokovanje takorekoč pred našimi durmi, smo objavili celotno pesem v miniaturi na naslovni strani. Vsted ogromnih troškov frcbarvneja t ska ;mo rr morani ceno kolor.ranim izvodom zvišati za 2 Vin., kar se naj obsebi uml/ivo uvaiuje tudi pri detajlni razprodaji; pri enobarvnih razglednicah ostane cena prvotna. Cena za trgovce, ki nar o če vsaj 100 enobarvnih razglednic, K 6'— za 100 kom.; pri naročilih nad 500 kom. K 5 •50, nad 1000 kom. K 5- , nad 2000 kom. K 4 50 za 100 kom., pri naročilih nad 10 skupin 30 % popusta. Trobarvne K 2•— pri 100 kom. več. Pošiljatve le po povzetju. Skupina s 16 komadi (po dve enaki sortirane) K 1'40. Pri skupinah se bo-demo ozirali le na predplačila. ^^ Razprodaja upravniStvo • ---,,Ilustriranega Glasnika" Del čistega dobička je namenjen goriškim beguncem in slovenskim oslepelim vojakom. Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »EISAFIUID" uteši bolečine. 12 steklenic franko 6Tkron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). Nad 100 000 zahv. pisem in ::dravn. priporočil. •IIIIIMMfllllMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllMIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIfllllllllllllllllHIllllllllllllllllMtlllllllUl1 11111111111■1111■111M11 i 111111111•I■11 Illllllll ŠTEVILKA 14. ILUSTRIRANI GLASNIK 139. STRAN tiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmmiiii IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllHIllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIinillMIllllMIIMIIIIIMi oš