77. številka.
V Trstu, v soboto 26. septembra 1891.
Tečaj XVf
> v ■v &
: 5L
„E D I N O S T"
»haja dvakrat na teden, vanko iredo in isboto oh 1. uri popoladne
„Edinost" stane:
ta vae leto gl. H.-; izven Ant. ».- gl. ta polu leta , 3.—: „ „ 4.30 . ta četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 „ Ponanm-ne Številke «e dobivajo v pro-'ia.jalnioah tobaka r Trittl po * nov.,
v Snpiei in v Aliovičlni po 41 nov. Nt naroebe brez prlložta« naročnin« ■•' naravni it, vo a« oslrv
EDINOST
Oglasi in oznanila ae rakune po H nov
vt-hih-a r petitu ; za nailovs z debelimi črkami ae plačuje prontor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih vratic. Foilana, jav.e zahval«, oimrtnic« itd
■e idčune po pogodbi.
Vni dopiai ae pošiljajo urednifttvu Piazza Caaerma At. 2. Vnako piamo mora biti irankovano ker nefrankovara ae ne apre-jemajo. Knkopiai ao ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in inaerate pr»-jenni upravnlitve Piazza Caserma at 2.
Odprte reklamacije o prnnte poatnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V *diqo*t j. mii
Vabilo na naročbo.
Ob koncu tretjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravništvo.
Storite konec neznosnim razmeram!
Ni ga kraja po vsej širni Avstriji — in ntenda po v«em omikanem »vetu ne — kjer ne bi vihrali narodnostni ali politični boji. Napredujoči omiki, razvijajoči ae po-litiški zdrelosti in razstoČi narodni samozavesti je naravna posledica, da si vsakdo o vsaki ideji, ob vsakem uprašanji, ustvarja svoje lastno subjektivno menenje. In tako postajejo narodna in politična načela. Ker pa so si ni'jnenja večjega ali manjega šte-vila posamičnikov ali povsem jednaka, »li pa vsaj jako sorodna, je zopet logično, da se ti somiiljeniki drug drugemu približajo, da se subjektivna menenja posamičnikov sdruže v nekako skupino, koja naj bi se zjedinjenimi močmi borila za načela, do-tičnikom lastna; ali z drugo besedo: somišljeniki osnujejo si bvojo posebno stranko, koja naj bi tej ali oni ideji, temu ali
PODLISTEK. Trojna kletev.
(Poslovenila Gorska po Moricu Jokai-u.)
(Dalje.)
Napočil je dan poroke. Bil je k takemu opravilu nalašč vstvarjen dan. Nebo čisto kakor ribje oko, samo mala črna pičioa na obnejbji kazila je nekako nebesni obok. Bil je to majhen črn oblak in njegovi robi so se svetili kakor čiBto zlato. Ali nobeno oko se ni zmenilo zanj. Društvo se je podalo v cerkev, kjer se je imela vršiti poroka. Orgije zadone, trombe in bobni zapojo in ženin se poda z odlično nevesto k altarju, kjer jej priseže zvestobo do smrti. Ko pridejo one pomenljive besede na vrsto: „Jaz Petrus Rufus prisegam pri živem Bogu, pri sveti trojici in materi božji,--—" ni imel časa izgovoriti cele prisege, kar zabobni v zraku in pretrese vse tečaje zemlje ; v hipu zagrmi strašno ter trešči ravno sredi altarja, kjer sta klečala ženin in nevesta. Ko Be do smrti prestrašeno ljudstvo zopet zave, najde oba na tleh v nezavesti ležeča in enega od druzega več kakor 10 korakov
onemu načelu pripomogla do zmage. Dobro organizovana stranka je glavni in neizogibni pogoj konečnemu vspehft.
Tako opažamo mej vsem civilizovanim svetom stranke, vojskujoče se druga proti drugi. To pa provzročuje vsedbče gibanje in vrvenje in tu pa tam tudi malo razburjenja in jeze. Toda napačno bi bilo, ako bi hoteli te odnošaje smatrati kot bog-sigavedi kako nesrečo ; ne : kakor moramo take boje z jedne strani obžalovati, tako se jih moramo zopet z druge strani le veBe« liti, kajti tekmovanje mej strankami in mejsebojna kontrola pospešujeta obči napredek; vsaka stranka hita in se giblje, da bi samo sebe pokazala svetu v lepši luči, češ: glejte, meni je v resnici obči blagor pri srcu!
Četudi nam je pripoznati, da je vmes kolikor-toliko hinavščino in da tudi nameni niso vsikdar zlatno-čisti, vender je gotovo, da nekaj dobrega zrnja vsikdar odpade v občo blaginjo. Strankarski, politični in narodnostni boji torej nikakor niso taka nesreča, kakor trdi marsikaka, absolutistiški nadahnjena dušioa; ampak koristni so, ako se gibljejo — to pa je glavni pogoj — v gotovih mejah, predčrtanih po božjih in človeških postavah, in po zakonih p r a -viooljubja, dostojnosti in — vesti. Stranka, v istini boreča se za svoja načela in za pravično stvar; stranka kojo vodijo etični vzvišeni motivi, čuva se veBtno, da ne prekorači teh predčrtanih mej — in bilo to makari za hip v nje lastno škodo. Dokler se bori pošteno prepričanje proti poštenemu prepričanji, ni se bati, da se bojni valovi razlijo preko bregov in z blatom preplavijo vso ravan, kajti, ako je stvar pravična (vaaj po me-nenju dotične stranke), morajo biti tudi sredstva, koje uporablja, dostojna.
Pri nas v Avstriji večinoma nimamo strogo politiških strank, ampak pri nas prevladuje ideja narodnosti, to je: pri nas se stranke dele po narodnosti. Tako je več ali manj po vsej Avstriji in tako je oaobito tu na jugu Cislitvanije: po Pri-
oddaljena. Nevesti se ni nič žalega pripetilo. Ali kedar ljudstvo Rufusa vzdigne in pregleda, zapazi, da je izginilo vse zlato raz njega. Še celo poročnega prstana ni bilo nikjer najti. Ljudstvo pa v strahi trepeta: „To je grozna, a resnična kletev Estere*.
Po tem dogodku ni Rufus nikdar več mislil na ženitev. Neko znamenje ga je večkrat opominjalo na oni osodepolni dan ; to je bil zlati križ, kojega ga je v svoji oholosti na prsih nesel k poroki in katerega mu je strela tako umetno na golo kožo narisala. Zdaj je bilo Rufusu jasno, da je Bog ulišal kle. v nesrečne njegove soproge Estere in nt se več norčeval z božjimi rečmi. Mislil si je, kar se je enkrat zgodilo, zna se tudi drugi in tretjikrst. Zavoljo tega živel je v nemiru in strahu, kakor oni, kateremu se že prebrali smrtno sodbo.
Kedar je videl, da se nebo oblači, ali da se bliža nevihta, skril se je v posteljo in čakal konca hudega vremena. Da je vedel, da nam je Bog ustvaril moč, katera nas sedaj varuje pred bliskom in gromom, ne bi se bil tresel mej blazinami pri vsakem blisku, temveč zavaroval bi
morskem in v Dalmaciji. Vzemi kuteri si bodi časopis v roke, — in časopisi so zrcala strank — najdeš izvestno le malo sledu politiškim idejam, ampak polemika suč- se-večinoma o n&todnem. ali — da so še določneje izrazimo — o jezikovnem uprašanji.
Vsaj tudi ni mogoče, da bi bilo drugače. Vsak narod, ki se je jel zavedati narodnosti svoje, smatra kot prvo in sveto Bvojo nalogo, da osigura bodočnost narodnosti tej ter čuva neprestano vsako ped lastne jej zemlje. Ker so pa drugi narodi, katerim se ni treba bati za svoj obstanek in jim je narodno življenje zagotovljeno, več ali manj ekspanzivni in hrepene po tem, da bi narodnosti svoje oblast kolikor m6či Širili — in sicer na račun manjših, mladih in na javno pozorišče stoprav sto-pivših narodov —; ako tedaj na jedni strani pontopajo ofenzivno in so na drugi strani prisiljeni stopiti v defenzivo: j e boj neizogiben. Menda ni treba pov-darjati, kdo je pri nas po Primorskom, osobito pa v Istri, v ofenzivi in kdo v defenzivi; kdo so srečni „beati possiden-tes* in kdo je tlačan ; kdo je tako pohlepen, da bi hotel vedno več in več imeti in kdo da je prisiljen ne le boriti se za prava, koje so mu drugi šiloma odvzeli, ampak je tudi prisiljen neprestano čuvati še ono malo, kar še ima. Kdor se zanima za javno naše življenje, ta je izvestno pogodil pravi odgovor na vsa ta vprašanja.
Ni še dolgo let temu, ko so le skrajni optimisti mej nami — teh pa je bilo sila malo — upali in verovali v narodno pro-bujo istrskih Slovencev in Hrvatov; ko so se naši nasprotniki čutili toli trdne, da so s posmehom opažali napore posamičnih naših rodoljubov: njim se je videlo le vprašanje časa, da v Istri za vedno zamre živelj naš.
Varali so se naši pesimisti, a Še brit« kejSe so se varali — to nam pričajo njihove jeze izbruhi — italijanski hegemoni.; duh, ki z elementarno silo preveja vse naše stoletje, duh narodne ideje, našel je
svojo hišo na vse štiri strani s strelovodom. Ali .takrat se je razprostiral velik gozd tam, kjer bo zdaj vzdiguje rojstno me*to Franklinovo, ki je iznašel mogočno sredstvo, ki nas obvaruje msrsikakšne nesreče.
Postelja njegova je bila nekam čudno vrejena. Spodnji del je bil steklen. Pokrivalo in blazine so pa bile iz čiste svile. Stala je uredi velike sobane in na vsako stran je viselo težko svileno pregrinjalo. Stene so bile z voskom prevlečene, da bi se ne poznala kakošna črta na zidu, po kateri bi mogel blisk v sobo.
Ali vse to mu ni nič pomagalo.
Napočil je dan obletnice onega strašnega dne Rufusove prisege, koja je trem bitjam vzela življenje. Ves dan je bil krasen, solnce se je že nagibalo zatonu in približeval se je prijazen večer.
Rufus je bil vesel, misleč, da takrat je nevarnost minola ter ni bo bal hudega Ali kar naenkrat zakrije črn velikansk oblak nebo in apreminjal se je v grdo, strašno pošaBt. Njeni robi so se svetili kakor temno žarečo iskre: predpodoba notranje jeze in maščevanja. Dozdevalo se je, da je dobil oblak perutnice in se
svojo pot tudi v srca isterskih Slovanov in je dal novo direktivo vsemu gibanju v deželi tej ter je z lastno mu moralno silo v kratk em zrušil fikcijo o nezrušljivem gospodstvu nasprotnikov naših. V litri — v oni Istri, o kateri se je mislilo, da nje slovansko prebivalstvo skoro leže v narodni svoj grob — da torej tu narodnostni boji niso več mogoči — vnel se je mej obema narodnostima boj, kateremu glede srditoBti v tem trenotku ni para v vsej širni Avstriji. Posledica temu preobratu je: da se je na naši strani jela vzbujati in širiti nada do novega narodnega življenja
—	do preporoda — in bo po takem dan na dan manjša število pesimistov — in da sta mej nasprotniki zavladala ailna srditost in nečuven fanatizem, izvirajoč iz bridke zavesti, da bo se varali in da skoro izgube, kar se jim je videlo neoporečna, nedotakljiva last. Te dve istini nam po-jašnjivati srditost boja po Istri.
In sme kdo obsojati narod naš, da je zapričel ta boj za najdražji svoj zaklad, za narodnost svojo P Kdor pošteno misli, kdor uvaža sveto resnico, da ne le vsak posamičnik sme po vsej pravici zahtevati
—	vsaj smo vsi po božji podobi vstvar-jeni — človeka vredno ekzistencijo, ampak da imajo tudi celi narodi pravico zahtevati, da se spoštujejo 'prava, pripadajoča jim kot skupini jednakokrvnih in po govorici, običajih in vsem duševnem življenji sorodnih si bitij : ta mora iskrenim spoštovanjem sneti klobuk raz glavo pred narodom, ki se je z največjim naporom in oprt le na svoje lastno intelektuvelne sile in na plemenito ljubezen do samega Bebe, jel dvigati iznad prepada, nad kateren je visel le Še na jedni sami niti. — Le čuditi se moramo, da so nit ni že zdavna pretrgala in da ni telebnil v zevajoči prepad. Narod, ki je, blizo svojega groba stoječ, dovršil tak čin, je dokazal, da je vreden srečnejše bodočnosti: da je sposoben za življenje. Organizmu pa, ki je dokazal sposobnost svojo ža življenje, ni smeti kratiti potrebnih pogojev za to Jiv-
hkrati mogočno raztegnil čez vso nebo,
kakor da hoče umirajočemu zaklicati: Ni več rešenja za te, vsak tvoj poskus je zastonj! Tresoč se po vsem životu opazoval je Rufus približajoči se oblak, ter pri vse tem pozabil, da je učenjak. On je samo to videl in čutil, da v tem oblaku tiči vsa njegova osoda in VBa njegova
nesreča.
Ves prestrašen opazuje, da oblak odpira oči in zopet zakrije, kakor bi mu hotel reči: „Te vidim !* Seveda, vBak tak pogled je bil v podobi strašnega bliska izražen. Nemudoma se poda Rufus v svojo postelj. Obleče si svileno obleko, zakrije posteljo s svilenimi preprogrami in vzame
v roko molek iz jantara, ne radi molitve, temveč radi tega, da je imel jantar v rokah.
Glavo je skril v blazine in s trepetom pričakoval izida hudega vremena. Mrzel pot ga je oblival, ko je štel vdarce žile na svoji desnioi. Oh, kako strašen se je zdel RufuBu glas groma in bliska, kedar je z žvižgajoči) močjo poslal svojo jezo na zemljo. Naenkrat se začuje strašen ropot iu potres, da se vsa zemlja zmaje, in z zemljo vred vsa srca, katera so si v svesti kakošne hude krivice. (Konec prih.)
ljenje. Po takem je jasno, da krivo mi-■lijo in delajo oni, ki govore o neosnovanih „pretenzijah" isterskih Slovanov, o nevarnem gibanji, nastalim mej temi našimi rojaki, koje treba na vsak način udusiti.
(Kouec prih.)
Vera in narodnost.
ii.
Sam papež Pij IX. bil je v prvih letih pristaš liberalizma in sedaj vladajoči Leo XIII. je po nekako liberalnih načelih uravnal sveto Cerkev. Ne trdimo pa, da se liberalizem od svojih začetkov ni spremenil. Da, nekateri liberalci zlorabili se slobodo mišljenja in razumnosti ter za-breli v — lažiliberalatvo, koje edino razjeda denašnjo društvo.
Ker pa iz hudobije jednega poj edinega člana kake družbo še ne moremo sklepati, da je vsa družba njemu enaka ter jo meni nič tebi nič obsoditi kot okuženo in nevarno, ne moremo dosledno tudi na podlagi samo jednega več ali manj nepremišljenega izreka ali stavha, napisanega po kacem našem pisatelju svetskega stanu, obsoditi koj ves ta stan , ter ga smatrati bogotajskim, nevernim itd. Liberalizem, dokler je ost&l pri svojih prvotnih zdravih načelih, bil je povsem koristen in priporočljiv, a ko so ga Židovi onesnažili se svojimi krivimi nauki, prelevil se je v nevarno in Škodljivo stranko. Glavno načelo pa je ostalo nedotaknjeno in se živi na tisoče dobrih katoličanov, ki s ponosom trde, da spadajo k liberalcem !
Ali je torej greh, da se tudi Slovenci oklepajo liberalno-kršfianskih in naprednih načel ter se na njih podlagi hočejo popol-niti in vsestransko napredovati P Smemo jih radi tega koj stlačiti v jeden koš a framasoni, ateisti, brezverci P
Nikomur ni to še na pamet prišlo, da bi vsako besedico in dejanje dlakocepil in »eftetal in ju postavljal na zlatno tehtnico ter, ako je našel samo za las razlike mej avojim mišljenjem in onim kritikovanca, koj aaznamoval tega z znakom sramote ter planil nanj kakor jastreb na svoj plen. Dolgo let borili so se slovenski rodoljubi svetskega in duhovskoga stanu sporazumno in v bratski slogi v prid milemu slovenskemu narodu in nikoli ni uprašal duhovnik svojega posvetnega kolego: „Človek, si pa ti res veren rimski katoličan P Ako nisi, pustim te na cedilu" — kajti dobro je vedel, da sti Slovencu katoliška vera in zavest prirojeni in da se Slovenec ■vojej veri nikdar ni izneveril: delala sta skupno in složno in dosegla velike uspehe ne vpračavši se mej sabo, je-li sta katoliškega ali ultrakatoliškega prepričanja. Kako je pa danes P V Gorici tuhta in stika dejanja slovenskih rodoljubov nek novodobni prorok meneč, da je poklican sej Slovenci — rešiti vero. Nikakor ne bi hoteli možu delati krivico ter nečemo tajiti, da ne dela po svojem prepričanji; ali isto tako gotovo je, da se zaleta v odprta vrata — katero delo pa je do c&la odviino — in njega boj „za vero* mora Slovence dovesti — v naročje ptujcev.
Največjo nevarnost za katoliško vero in prvi uzrok verske mlačnosti zasledil je v liberalstvu, katerega načela — a ne ži« dovsko liberalna — so naši pesniki in pisatelji od nekdaj zagovarjali ter je bodo navzlic grožnjam vročekrvnega doktorja osnanjevali tndi v prihodnje slovenskemu ljudstvu, prepričani o resnici in pravičnosti teh idej. Kot verni katoličani širili bo in bodo ideje pravega liberalizma in napredka, vedeči se po izreku večnega pesnika Danteja, ki trdi, da je raba naše duše dvo-stroka: praktična in spekulativna; praktična raba je — ravnati pošteno, oprezno, pohlevno, jako in pravično, v drugem obziru pa razmišljati djanja božja ter urediti svoje življenje po ukazih Stvarnika. V tem nahaja pravi liberalec po izreku Danteja pravo srečo.
Človeštvo živi v ideji in za ideje, in njega prava zgodovina je zgodovina njegovih idcjaiov.
Vera je Človeku neizogibno potrebna. Istotako mu'je petreben Jognat naie Cerkve. Svećenstvo, kakor tudi vse verske in cerkvene navad« ita ustanove smemo uvrstiti mej dogmate. Verskemu dogmatu so načela ustanovljena v prid človeku; ž njimi se je človeku omogočilo izpolnjevanje njegovih dolžnosti proti Stvsrniku, njega (človeka) srčni potrebi in verskemu čutu, ki se nahaja in izražuje v dogmatu.
Ako pa nekateri krivi proroki izvajajo is dogmatov povsem krive posledice, nasprotujoče nravnemu čutu in razumu — tej dedščini vsega človeštva — se ta čut jame zoperstavljati ter vcepi tudi v sroe malomarnost do dogmata.
Da jasnejše govorimo: o resnicah, kojim je podlaga človeški razum, se naša pamet vrti v nekakem krogu dvojbe ter jej je nekako zoperno, ako je „čutstvo razuma* ne prepriča ; enake resnice niso resnice, če jih pamet ne potrdi, ali, kakor Latinec pravi, ako nimajo obsegnium ra-tionabile. Zdrava pamet mi veli povpraševati vedno po uzrocih kaki stvari ali resnici, predno jo smatram za gotovo in vsacemu je že prišla v srce nekaka dvojba o resnicah, koje svet že zdavna smatra za resnice.
Ako pri resnicah nedostaje čutstve-nega potrdila, kar se pa zgodi, če oni, ki proklamujejo dogmate in nravne resnice, iste onečeščajo ali pretiravajo: tedaj ob čuti naše srce, ki je ustvarjeno, da veruje in ljubi, neki posebni Čut boječnosti, da se je zlorabi; istotako tudi razum, ki navadno sledi srcu, ne da bi sam resnico rešetal in premislil.
Torej dogmati in vse njih posledice nsBe srce ne smatra resničnimi, ako so isti protivni čuvstvovanju razuma in srca. Ako se tedaj veleva, da treba zanikati ukazujoče svoje prepričanje; ako se veleva verovati to, kar razum in stoe opravičeno ne moreta verovati, ako se razumu in srcu zabičuje, da, če jima ni možno verovati, je to uzrok podedovanega greha Adamovega; ako se preti s smrtjo takim ljudem, ki so nesrečni, ker z lastnim razumom in srcem iščejo resnice — je to najžalostnejša psihična muka sedanjega kristijanal
Dogmati, idruževajoči končno z neskončnim, dvigajo srce ; kajti srce jih ume, ker je prepričujejo o resničnosti večne ljubezni; človeška pamet pa, videča zlati mir v srcu, čuti ae tedaj srečno v poznavanju Boga.
Čemu torej, uprašamo, dvojiti nad verskim prepričanjem slovenskega naroda, ako se vsi njega sinovi pripoznavajo kri-stijane in vernike sv. katoliške Cerkve P Res je, da ni vsem ljudem podeljena enaka gorečnost v verskih in svetnih stvareh, toda poglavitno je, da ostane stari, pravi prinoip, koji se potem razvija po raznih načinih. In glavni katoliški princip živi če jak v slovenskem življu.
Politični pregled.
Notranl« dežela.
Ministerski predsednik grof Taaffe je obolel. Bolezan je sicer reana, k ne nevarna. Grof Taaffe torej ne bode mogel spremljati o e s a r j a na potovanji po Češkem. Spremljala pa bodeta Njegovo Veličanstvo ministra grof Falkenhayn in grof ScbSnborn. Njegovo Veličanstvo odpotovalo je sinoči ob Sl/i ure z Dnnaja v Prago.
Program kratkemu jesenskemu zasedanju državnega zbora obseza poleg proračuna nastopni važni točki: predlogo o podržavljenju Karol Ludvikove železnice in postavo o olajšavah pri pridobninskem davku.
Zahteve za vojne potrebščine povišajo se letos — tako bo določili pri nedavno vršivših se vojnih posvetovanjih —
za osem milijonov, koje svote večja polovica pade na rame tostranske državne polovice. Obojestranska finančna ministra sta jako energično branila svoji — ravnovesji, da je moral vojni minister odstopiti od svojih velikih zahtev.
„Fremdenblatt*, javlja, di so izkazi državnih blagajn v Avstriji in na Ogerskem veliko ugodnejši, nego je to izraženo v proračunih.
Nedavno predstavil se je svojim vo-lilcem češki realist dr. Masaryk. Izjave njegove so jako zanimive. Dr. Ma-saryk meni, da češki poslanci se ne morejo družiti z moravskimi Čehi, ker ti poslednji so prevladni. Zato pa je bil govornik proti temu, da ICoravani pristopijo mladočeškemu klubu. Isto tako se Čehi ne morejo družiti s Hohenwartovem klubom, kajti v tem klubu sede češki plemenitaši. S Poljaki ne žive Čehi ni v prijateljstvu ni v nasprotstvu. Dr. MaBaryk sicer želi sprave a nemškimi sodeželani, ali sedanjih punktacij ni mdči vsprejeti, ne da bi se popred preosnovale. Res je, da so Čehi v državnem zboru osamljeni, ali osamljene so tudi vse druge stranke, kajti vsakdo se vsled razlike v programu boji sklepati zveze. Mladočehi morajo naj-poprod skrbeti za notranjo svojo organizacijo. V to pa je potrebno, da se narod politiško vzgoji.
Hrvatski sabor se baje snide dne 20. oktobra.
Vitanje države.
Umrla je velika kneginja Aleksandra. Vsed tega dogodka odpotovala sta car in carioa iz Kodanja v Moskvo. Ker se je carska obitelj peljala skozi Berolin naprosil je car, da se smatra to potovanje kot povsem privatno ter naj se vsled tega opuste vsakeršni oficijelni vsprejemi.
Dr ž a v n e m u s v e t u ruskemu predloži se v kratkem posebna predloga, tikajoča se židovskega uprašanja.
Dne 7. septembra odpovedala je S e r b i j a avstro-ogersko-srbsko trgovinsko pogodbo, zajedno pa izrazila želja, da se takoj prično obravnavanja za sklenitev nove pogodbe.
Visoka porta doposlala je svojim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, tikajočo se dardanelskega uprašanja, v kateri trdi, da se niso rušile nikake pogodbe.
Znani italijanski politik B o n g h i napisal je v zadnjem zvezku „Antologia italiana* znamenit članek o obči evropski situvaniji. Bonghi pravi, da je Nemčija kriva na tem, da je situvacija tako težka in neznosna. Nemčija je zopet uvela pravo sile ter si se silo osvojila dve pokrajini, glede katerih Francozi s popolnim pravom zahtevajo, da se jim vrneti. Znamenit je ta članek zato, ker je Bonghi Član iste desnioe v parlamentu, koja je zagovarjala zvezo z Nemčijo, predno jo je levica sklenila; vrhu tega je Bonghi velik oseben in politiik prijatelj ministru-predsedniku ter ga na dvoru — osobito kraljica — jako radi vidijo. Iz tega je jasno da ministerski predsednik Rudini sicer zagovarja zvezo i Nemčijo, ker jo mora, a da zajedno njegovi najintimniši prijatelji dosledno izpodkopu-jejo zvezo to. To je povsem naravno, kajti trojna zveza nima simpatij mej narodom italijanskim, in to iz dveh vzrokov: ker nasprotuje narodnim tradicijam in ker se je ljudstvo naveličalo nositi velikanska bremena, koja mu nalaga ta zveza b tem, da zahteva velike žrtve za vojne namene in ker zahteva boj na narodno-gospodarskem polji z bogato sosednjo in sorodno Francijo. V Vincenci je pa govoril glasoviti ire-dentovec I m b r i a n i istotako proti trojni zvezi ter je povdarjal potrebo, da se Italija emancipuje od nemškega upliva. Konečno je govoril — to je že njega stara navada — o Tridentu in Trstu.
S e r b b k i „O d j o k" prinaša dopis iz Bukarešta, v kojem trdi, da Rumenija nikakor ne ostane nevtralna, ako pride do vojne, amkak da so bode vojevala na
strani Rusije. V tem pogledu mislijo vsi državniki soglasno z narodom.
Francoske republike predsednik C a r n o t potuje sedaj po iztočnem delu države. Pojave povodom tega potovanja smemo smatrati velikim triumfom republike, kajti razni nagovori in pozdravi pričajo, da se je veliki del duhovščine jel spoprijažnjevati z republičansko obliko države. Razni katoliški prelati zagotavljali bo republike predsedniku svojo udanost. Ako se ta pretvarjajoči proces tudi na-dalj e dosledno razvija, smemo reči, da se republika v kratkem iznebi najnevarnejšega svojega dosedanjega protivnika in jej je potem obstoj zagotovljen.
Nemška vlada je zdatno ublažila predpise glede potnih listov, potrebnih za potovanje po Alzaciji in Lotaringiji,v kar se v obča smatra kot mirovno znamenje. V tem zmislu piše tudi petrogradski „Journal de St. Petersbourg*.
Nemiri v Kini proti Evropejoea postajajo vedno silneji. Vsa dežela je vzburjena, mej ptujci vlada silen strah. Kinežka vlada je telegrafovala svojemu pariškemu poslaniku, da hoče potrebno ukreniti v varstvo ptujcev ter je v ta namen odposlala severno brodovje ob bregove vznemirjenih pokrajin.
DOPISI.
Iz okraja Voloskaga 20. septembra. (Izv. dop.) Kakor da smo se prebudili is težkih sauj bilo nam je, čitajočim v „Naši Slogi* in „Edinosti" ministerijalno rešitev rekurza Pazinske občine proti urivanju nemščine. V oeli Istri menda ni tako ukoreninjena nemščina, katere nikdo ne razume, kakor baš v našem političnem okraji, posebno pa v Podgradskem sodnem, kateri edini v Istri uživa srečo, da je nemščina oelo uradni jezik okrajnega sodišča!
A pri nas sedi na odličnem mestu fte celo desetletje mož, kateremu je „deutseh und deutseh tiber alles", kateri spravlja s celo brezobzirnostjo v praktično veljavo svoje nemške nazore, kateremu je k srcu prirasla „die deutsche Colonie in Abbazia", kateri sploh ne opusti ni najmanje prilike, da uriva nemščino in odriva edini tu opravičeni jezik naših očetov, slovenski in hrvatski.
Pri tem, recimo „čudnem* postopanji ima vso podporo v Trstu, kjer so že večkrat priznali njegovo trditev, da v Istri nemščina ni samo deželni jezik, nego da je oelo „Staatssprache !*
Neče se pripoznati, da je nemščina silna m6ra za slovenski in hrvatski narod, katera vender ne zaslužita kazni za to, da nista nemška; neče se uvideti, da je v celem okraji rilnih potreb, za katere bi ae trebalo resno brigati, ne pa za širjenje nemščine. To je polje, na katerem bi si nabral označeni mož nevenljivih zaslug. A to polje je, žalibog, popolnem zanemarjeno.
V tacih razmerah čudili smo se večkrat, da naše občine tako mirno prenašajo to anomalijo. Čudili smo se, da one odpravljajo službo tolmača mej oblastmi in narodom, da-si imajo druzega posla preveč in da si mnogokrat dotični župani niti ne razumejo nemški.
Radi pripoznamo sicer, da so se ta-cemu počenjanju že po robu postavile nekatere občine (Kastav, Podgrad), a opažamo ob enem, da so obtičale na pol poti. Zdaj je situvaoija druga. Zdaj je ministerstvo jasno izjavilo, kako imajo nižje oblastnije uradovati. Zdaj torej treba, da naše občine z vbo odločnostjo zahtevajo, kar se jim je kratilo najmanje odkar veljajo državni temeljni zakoni.
A ob enem je potrebno, da se upr6 tudi italijanskim dopisom, kajti ne samo za deželni odbor, nego za vse urade veljajo poleg državnih temeljnih zakonov tudi razsodbe državnega sodišča od 18,
januvarja 1888. štev. 5 in 3. julija 1888. it. 111.
Upamo, da se te zadeve resno po-primejo vse občine doinjega kraja, izjemši Volosko, kjer se s« uraduje italijansko, kjer pa bode s časom tudi bolje. Isto pričakujemo pa tudi v gornjem kraju od občin Podgrad in Materija. Tretji, Jelšanski občini, katera celo sama nemški uraduje, pa ob tej priliki priporočamo, da vender že enkrat odpravi ta pravi pravcati „non-aens". Trdi se sicer, da je župan one občine dober upravitelj ; a k dobri upravi spada tudi dobro uradovanje. Trdi se, da uradnje nemški, ker si drugače pomagati ne more ! Ta izgovor pa je zopet „non-sens". V slovenski občini da se na bi moglo slovenski uradovati IP Gosp. župan naj vender premisli, da je ponavljaje prevzel županstvo za to, da bode delal na korist občinarjev in da je to tudi vaakikrat slovesno o b e-6a 1 zastopniku visoke vlade, ne pa tako, da bi se ne zameril človeku, ki je od danes do jutri pri nas. Premisli naj, da se nejevolja proti njemu vedno bolj širi največ zarad nemškega uradovanja. Vsaj se je prepričal o tem, ko je ukazal obešati napise z nemščino na prvem mestu in ob zadnjih volitvah.
Na delo torej, vrli naši župani in občinstvo sploh 1
Iz Pomjana dne 20. septembra 1891. (Izv. dop,) Ni dvomiti, da se Vam bode z ve« strani natanjčno poročalo o naših občinskih volitvah, katere so se minuli teden vršile (a ne dovršile;, da svet poizve hudobijo in krivičnost naših nasprotnikov, ne hotečih spoštovati postave. G. župan in njegova druiba prekosili so takrat sami sebe. Toda najbolje pero bi se zastonj trudilo primerno opisati nečuveno postopanje naših nasprotnikov: le oni, ki je bil navzoč, pojmi to — in Btrmi! Naš gospod župan hoče po siti še nadalje žu-panovati, da-si ve, da veČina ljudstva niti čuti noče o njem. Razni, ne baš častni vskliki povodom volitve bi ga bili lahko o tem prepričali. Kaj sedaj P uprašujemo ■edaj vsi.
čast in hvala bodi blagemu vladnemu komisarju gosp. R e b e k u. Le on je zabranit in obvaroval, da se ni prigodila »elika nesreča; njega vsestranska pravič-nont je mogla pomiriti razburjeno ljudstvo; najhujše krivice prenašalo je ljudstvo iz •poštovanja do tega moža, koji nas je sagotovljal, da je še pravica na • vetu in da se nam ne treba nič bati. Solznimi očmi je ljudstvo poslušalo te besede pravičnega moža, ki ni gledal ni na desno ni na levo, ampak delil jednako pravico na vse strani.
Gorje, gorje, kaj bi ae bilo dogodilo, da ni bilo na mestu pravičnega vladnega komisarja I Pomislite le, da je nek dosedanji občinski t>ve'ovalee prvi začel na naše ljudstvo kamenje metati, ker se je hotelo rešiti tega človeka in žnjim tudi lahonskega jarma. Dogodek ta prijavil se je c. kr. žandarskemu straž-meštru in nadejamo se, da c. kr. sodišče uvede strogo preiskavo, kajti naveli smo tudi potrebne priče. Mož ta in njegova rodbina imajo že zdavno to grdo navado, ljudi s kamenjem napadati. O tem govore celo že sodnijski protokoli; kar je bilo svoječasno skrito, je sedaj očito. Kakor rečeno: nadejamo se, d« pridejo slavne o. kr. oblasti zlodejcem na sled.
Laž in prevara sti glavni sredstvi naših nasprotnikov, s kojimi bi hoteli še nadalje gospodovati. Celo pravični in nepristranski gospod vladni komisar priznal je izrečno, da v Pomjauu kraljuje 1 a ž. Mi pa vprašamo, kdo so redniki laži P Nasprotniki naši), poslužujoči bo krivice in nepostavnosti.
V četrtek dne 17. t. m. besnili so proti cerkvi in duhovščini, a vedo naj, da orjaškimi koraki dirjajo — v propad Kdor buta v skalo sv. Petra, si zdrobi
glavo. Zdrobili so si je že mnogi in zdrobite si jo tudi vi.
Dokler teče kri po žilah naroda našega, protivil se bode onim, ki postave z nogami teptajo. Resnico to jim je sicer potrpežljivo naše ljudstvo dan volitve v obraz klicalo. Nikdar ae ne vdamo stranki, ki glasove — kupuje.
Mi smo Avstrijci in Slovenoi — in to hočemo ostati. To hočemo našemu mogočnežu tako dolgo v ušesa trobiti, da nas bode umel, ako ni gluh — Blep na duhu je že tako. P. D.
Različne vesti.
Slovenske prepovedi. Municipalna delegacija storila je v svoji poslednji seji nastopni sklep: Ker v prvostolni oerkvi pri sv. Justo s prvim oktobrom prenehajo slovenske prepovedi in slovensko petje in se namerava uvesti tako petje in take prepovedi pri bv. Antonu staremu, sklene se glede na to, da novotarija ta nikakor ni opravičena z ozirom na neznatno Število 486 slovanskih prebivalcev te župnije proti 7319 Italijanom, pri škofijski kuriji storiti potrebne korake, da se opusti namerovana ta odredba.
Korak za korakom. Gibanje, nastalo mej našimi someščani italijanske narodnosti vsled odprave slovenske prepovedi v cerkvi sv. Justa, postaja vedno intenzivneje ter se njega valovi raztezajo na širje in širje. A pripoznati nam je, da se stvar razvija strogo logiško doslednostjo in v onem zmislu, kakor smo prerokovali matematiško gotovostjo. Pojavi v italijanskem našem časopisji so nam v popolno zadoščenje — četudi žalostno zadoščenje — za vse 6ne grenke, koje smo že morali čuti, ker smo govorili kakor nam je velevala naša vest; in sa vsa preganjanja, koja nas, ako se ne varamo, Še čakajo. Nasprotniki naši v domačem taboru uverijo se akoro, kako neosnovana so bila očitanja, napisana na našo adreso, češ, da hočemo v cerkev sanesti narodne tendenoije. Kaj taoega namerovati nismo mogli, ker se jekleno držimo stališča, da cerkev ne pozna narodnostne pristranosti. Kdor ne verjame, da ne mi, ampak da ■o oni, koji so isposlovali odpravo slovenske prepovedi iz cerkve sv. Justa, jeli tirati narodojtno vprašanje v cerkev, vzemi le katerisibodi tržaški italijanski list v roke in videl bode, kako se ti fanatiki re-penčijo proti namerovanemu uvedenju slovenskih prepovedi pri sv. Antonu staremu ter da žugajo celo z represalijami; a danes nam je javiti, da je nek tukajšnji list storil korak dalje ter zapričel akeijo, naperjeno proti ekiistenoiji onih, ki žele slušati besedo božjo v svojem (slovenskem) jeziku, češ: ako odpravimo te iz mesta, odpade škofu izgovor za uvajanje slovenskega jezika po mestnih cerkvah. Dotična izjava „Indipen-denteja" je za nas prezanimiva zato, ker ne zanikava potrebe slovenskih prepovedi — in bodisi samo za služkinje — a zahteva, da se potreba ta odpravi a tem, da nijedna družina ne vsprejme služkinje, ki ne čuti in govori tako, kakor čuti gospodar. Po takem je križ storjen čez vse služkinje in vae hlapce narodnosti naše. Kdor v tem hujskanji ne more pogoditi fanatično-narodne tendencije, ta je slep. Kdo tira tedaj narodnostna uprašanja v verska P ! Nikakor nismo huj-skali, ampak govorili smo resnico, izražu joči bojazen, da odprava slovenske prepovedi pri bv. Justu ni zadnja žrtev „pro bono pacis", ampak da je to začetek koncu. Velečastiti ordinarijat pokazal je — da umiri besneče duhove — prst, a dotični krogi niso zadovoljni so samim prstom, ampak zahtevajo vso roko.
No, vender! Velikim zadoščenjem smo opazili, da se je jel v „Novicah* oglašati mož, čegar rodoljubje je kristalnočisto, da se svojo mirno ia na bogata skuBtva oprto besedo malo pojasni sedanje tužne
odnoŠaje mej Slovenci, odnosno da pre-motri uzroke tam odnošajem. Veieli nas, da „Slovenec* izrečno konstatuje, da je to „mož, katerega čialamo kot uzornega rodoljuba in katolika!' Torej vender ! Ali gosp6da: ako ato postavili to premiso, morate tudi izvajati primerne posledice : ako je mož uzoren katoličan in r o d o I j n b, je gotovo trikrat dobro premislil, predno je napisal članek za javen list, koji je mej tržaškimi Slovenci vzbudil kolikor toliko senzacije. „Slovenec" pristavlja sicer, da mož ne vidi dobro za kulise, d po našem meneuji je čestiti kolega y zmoti, kajti za kulise ljubljanske vidimo še precej dobro oel6 mi, kamo-H da ne bi videl ta mož, ki vaui je veliko bližji in zavzema — skoro bi rekli — prvo mesto mej slovenskimi politiki. Vsakako pa je to v novejšem času v Slovencih do cela nenavaden in vesel pojav, da se komu, ki se povaem ne strinja se znano Btranjo, vender priznava, da je uzoren katolik, kajti doaedaj se je kar povšalno obsojalo vse delovanje in mišljenje vsakoterega, ki je bil toli drzen, da je imel o našem domačem prepiru svoje laBtne, samostojne nazore. No, vender t — S člankom „P r e-dobro ae jim godi!- nismo hoteli morda označiti tega ali onega urednika, ampak tiste predobro znane n e k a t e r-n i k e. Poznajoči slovenskih časnikarjev mučno situvaoijo ne zavidamo nikakor tudi „Slovenčevih* urednikov na prisojeni jim nalogi in zahvaliti bi se morali, sicer uljudno, ali najodločneje, ako bi nam hoteli nakloniti del onih „dobrot", koje oni •ami uživajo. — Kar se pa tiče „prekuhane stvari" o slovenskih prepovedih pri sv. Justu, nas je zopet raaveselila „Slo-venčeva* odkritosrčnost, priznavajoča, da se je uprašanje to „morda rešilo slovenski ■tvari na škodi." Ali gosp o d je, zak a j pa ste zagovarjali tako rešitev? I Da bi vi na tem krivi bili, da se je tako rešilo — tega pa živ krst nikdar trdil ni. No, vender: slovenski stvari na ikodoll!
Zlobnost. Parkrat se je pripetilo, da je priletelo kamenje na voze konjske železnice, vodeče iz mesta v Barkovlje. Italijanski listi so bili takoj na mestu se kleveto, da ta pobalinstva je pripisati narodni nestrpljivosti okoličanov, zlasti pa Barkovljanov, ter bo na vae grlo klioali policijo proti nam na pomoč. Toda obrekovanje je imalo le kratke noge ; žandarmerija je namreč dognala, da sta kamenje metala — in sioer iz gole rasposajenosti
—	12 letna Josip Widmar in Matevi Vičič z Grete. Takim paglavcem vender ne bodote pripisovali politiškega aH narodnega fanatizma, naperjenega proti Italijanom. in to tem manje, ako sta dotič-nika z Grete doma, koji kraj je — žal
—	po večini domena naših protivnikov. Dečka sta zakrivila pobalinstvo, italijanski listi pa — zlobnost.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali: Za dobro „majnengo" 1 gld. — Vesela Skedenjska družbica 50 kr.
Isterska posojilnica v Pulji. Brez hrupa in ropota ustanovili ao naši puljski rodoljubi posojilnioo, regiatrovano zadrugo z omejenim poroštvom. Posojilnici na čelu stoji dr. M. L a g i n j a , namestnik mu je dr. Konrad J a n e ž i č. Odborniki pa: Ignaoij Stiglič, Dra-gotin Fakin in Jakob Kirac. Posojilnica dovoljuje posojila na navadna dolžna pisma, menjioe in na srebro, zlato, državne papirje in Blednjič na hiše in zemljišča. Pravico do posojila imajo samo člani društva. Kdor hoče postati član društvu, mora vplačati zadružni del 10 gld. a jamčiti za drugih 90 gld. — Slava možem, ki so nam zasnovali ta prepotrebni zavod, kajti, kakor kitro rešimo ljudstvo iz materijalnih in financijelnifa spon, ki ga tišče, je zmaga naša na vaej črti gotova ! Ne smemo pozabiti resnioo : da materijalne akrbi in stiske počasi zamore tudi naj-kremenitejši značaj. — Vivat sequens!
RojAnsko posojilno in konsumno društvo.
Pravila te najnovejše zadruge je ces. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu potrdilo z odlokom z dne 28. avgusta t. 1. št. 11347 ter bode imelo nov« drufttvo dne 4. oktobra ob 4. uri popoludno v Rojanu svoj prvi občni zbor. Pomen kon-sumnih društev amo že večkrat pojasnjevali ter našim delalcem kazali kot vzgled napredne Lahe, kojih „Banco operni«" donaša avojim udom velicih dobičkov. Radi česar moramo pohvaliti vrle Rojaneane, ki so si osnovali enako drnštvo, čigal1 namen je pred vsem svojim udom preskrbovati vse v gospodarstvu potrebne stvari po zmernih cenah ter svojim udom zagotoviti poleg tega še lep letni dobiček. Kakor či\jemo bode to društvo kmalu začelo avoje delovanje ter odprlo avojo gostilno. Priporočamo torej našemu delalskemu stanu, da mnogoštevilno pristopijo k tej zadrugi, ki jim obeČa koristi. Čim več bode udov, tem bolje bode društvo shajalo in tem Širše in uspešnejše bode njega delovanje. Kdor poznava, kako se tujci v našej okolici šopirijo in čestokrat zasra-mujejo iste domačine, od kojih žuljev živč, mora z veseljem pozdravljati domače društvo, čigar namen je okoličana osvoboditi od tujcev ter ga storiti samostalnega. Društven delokrog ni samo Rojan, temveč Trst in okolica v obče. Naj bi torej tudi mestjani pridno pristopali ter to hvalevredno zadrugo podkrepili !
Razstava v Gorici. Po obči želji podaljša se razstava za osem dni, to je d# 4. oktobra.
Triaiko posojilo z lota 1865. V če-
trtek dne 1. oktobra vršilo se bode žrebanje obligacij omenjenega posojila, koje se imajo amortizovati. Obligacije se bodo izplačevale pri mestni blagajni osmi dan po žrebanju.
Jubilarna svetanost. Iz Karlovca se nam piše pod tem naslovom: V nedeljo dne 27. t. m. slavil hode velečastni O. Gil-bert G r a v e 1 j svečenik hrvatsko-kranjske frančiškanske pokmjine sv. Križa petdesetletnico svoje samostanske obljube, kojo obnovi tem povodom. Velečastitemu duhovnu, koji deluje že skozi 22 let ua polju učiteljskem in si je stekel za vzgojo šolske mladine velikih zaslug, častitamo od srca ob priliki te redke slavnosti, že-leči, da preživi se mnogo let v sreči in zadovoljstvu.
Kontrolni shod domobrancev. Glavni kontrolni shod brambovcev je od dne 25. do 31. oktobra v vojašnici pri sv. Ivanu; naknadni kontrolni zbor pa dne 20. novembra. H kontrolnemu shodu morajo priti vsi tu bivajoči domobranci; oproščeni so le ćni, koji so bili letos v aktivni službi ali pa se vdeležili vaj. Začetek zborovanju je ob 8. uri zjutraj.
Opomin materam. V neki hiši v ulici Via Stadion prigodilo se je, da sta 2- odnosno 3-letna otroka, koja je mati sama na domu pustila, izpraznila neko posodo, napolnjeno z žganjem in češnjami. Otroka sta se tako upijan la, da sta obležala v nezavesti ter ni bilo opaziti niti sledu, da sta še živa. Prestrašena mati hitela je žnjima v bolnico, kjer se je zdravniku še le po dolgotrajnem prizadevanju posrečilo, obuditi ja k življenju. Otroka sta ostala v oakrbi bolnice.
108 goldinarjev ukradli so nepoznani tatovi iz pisalne mize, nahajojoče ae v kleti znane gostilne „Bonavia*.
Poskušanl cerkveni rop. Nepoznani tatovi skušali so predvčerajšnjem po noči vlomiti v prvostolno cerkev pri sv. Justu. Zlikovci so že iztrgali jedno kameneno ploščo iz stranskega zidu, ko so jih redarji prehvapili pri drznem njih poslu.
„Martin Krpan". Povest Frana Levstika. Ruski prevod M. Ilostnika. Stranij 30. Ponatis iz „Slovanskega Sveta*. Pod tem naslovom je izšla lična knjižica, o katere vsebini ni treba govoriti, ker jo poznajo Slovenoi; o ruskem prevodu pa spominjnmo, da ga je kot izbornoga označil poznakc ruskega jezika.. Knjižica ho dobiva pri
upravnistvu .Slovanskega Sveta* v Tratu,
po poŠti po 18 kr. jeden, po 85 kr. pet in po 1 gld. 60 kr. 10 eksemplarov. Poznavalcem ruskega jezika priporočamo, da si naroče to knjižico.
„Slovanskega Sveta" št. 18 ima naslednjo vsebino : 1. Nacijonalna avtonomija poleg deželne avtonomije ali brez nje. 2. Cerkveni obred v gorenji Italiji. 3. O preporodu hrvatske knjige. 4. Srbska pesem: Onmao, Onamo! 5. O izgubljenem sum (V cirilici). 6. Življenje veselje? 7. Ruske drobtinice. 8. Poročilo o ruskem društvu Kačkovskega. 9. Pogled po slovanskem svetu. 10. Književnost.
Poslano.
Velecenjenim p. n. prebivalcem Sežane!
Ko je zadnjo nedeljo naše društvo imelo svoj izlet v Vašo sredo, okrasili ste svoje domove z zastavami v znamenje, da smo Vam slovenski pravniki dobro došli. Lepi in nepričakovani ta sprejem nas je utrdil v prepričanji, da smo prišli n svoji k svojim" in da narod Sežanski umeje duha, kateri vodi delovanje našega društva. Ta zavest nam je tudi dala tisto posebno veselje, s katerim smo tistega dne vršili na Vaših tleh svojo nalogo. In vsi pravniki, dasi iz raznih stranij naše domovine, bili smo tudi v tem složni, da smo Vam hvalo dolžni za podeljeno nam sijajno gostoljubnost.
Podpisani odbor šteje si v posebno čast, da Vam izreka našo občno zahvalo za vse, proseč Vas, da to blagovoljno vzamete na znanje. Bog Vas ohrani!
V Ljubljani, 22. septembra 1891.
Za odbor drufttva „Pravnik": Dr. Fran Papež, Dr. Danilo Majaron,
načelnik.	tajnik.
Tržno poročilo.
Cene ne razumo, kakor ae prodaje na debelo blago za gotov denar).
C* n a od for. do for.
Sava Mooca.......100 K.	127 —	128,—
Bio biser jako Una ,	„	110.—	—.—
Java n B „ .	„	1-0.—	—.—
SantoH tina..........„	102 —	104.—
„ srednja ...	„	98. —	98. -
Guatemala..........„	106,—	107.-
Portoricco..........„	136,—	14i).-
San Jago de Cuba .	„	—.— -.-
Cejlon plant. fina . .	„	130.—	132.—
Java M al ang. zelena .	„	107.-	109.-
Campinas..........„	—.—	—
Rio oprana ....	„--—.—
, Una............„	102.-	104.-
„ srednja ....	„	94,—	95.—
Oassia llgne* * zabojih . .	„	28,-	—.—
Kaciiov ovit............„	380.-	390.—
Ingsr Bengal ......	„	31—	82.-
Papar Singapore..........„	48.—	49 -
Penang............„	38.—	39.—
Batavia ......	„	42.-	43.-
Flmsnt Jamaika..........„	'do.—	—
Petrolej ruski v sudih . .	100 K.	6.25	—
, v zabojih .	„	7.50	—
Ulji bomaino amerlk. . .	„	33.—	35.—
Lecce jedilno j. f.gar. .	„	41.—	42 —
dalmat. s certifikat. .	„	43. -	44.—
namizne M. S.A.j.f. gar. „	53.—	55.—
Aix Vierge ....	„	60.—	62.—
„ fino..........„	50—	—.—
Božiči pulieški............10.50	—.-
dalmat. s cert. . .	„	11.50	- ,—
Smokve pulješke v sodih .	„	—.— -
,, v vencih .	„	14.—	15 —
Limoni Medina.....zaboj	11.—	12.—
Pomaranče Puljeske ...	„--— .—
Kandlji Bari I.a.....100 K.	80.-	82.-
dalm. I.a, h eurt.	n	85 —	86.—
Pignolli..................„	-._-._
Sis italij. najUneji ...	.	22. -	-.-
„ srednji. . .	„	21.—	—
Hangoon extra| ...	,	Iti..jO	—.—
„ I.a J carinom „	13.75	— .—
II.s/ . .	„	11.75	12.-
Sultanine dobre vrsti . .	„	30.—	32. -
Suho grozdje (opaia) ...	„	19.—	—.—
Clbetoe..................„	——.-
Slaaiki Yarraouth ....	sod	—-
Polenevke uredno velikosti 100 K.	50.—	— .—
velike . . . . ;	„	46.—
Sladkor centrifug, v vrečah	„
oertifUk............H1.76	—
Faiol Coks..............„	12.50	19.—
Mandoloni..........„	10.50	11.—
svetlorudeći ....	„	—_.—
temnorudeči ....	,	___
bohinjski ...... „	io.50	10.75
kanat-6ek...... „	—.—	—
beli, veliki ....	„ 9.25 9.50
zeleni, dolgi ....	,	——
, okrogli ...	,	-.—	—.—
mešani, štajerski . .	„	• .—
Mailo . •..................—
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Rabljeni glasoviri
2—1	prodajajo se pri
Matiji Miillerji
v Trstu, Via del Canale it. 7 I. nadstr.
Za glasovire se jamči ter so izdelani v glasovitih tvornicah in se prodajejo po nizki ceni od 40 do 100 gld.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
-40 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
VeC rabljenih sodov
za vino in špirit na prodaj je po primernej ceni pri
Fran Abramu, 4-«
via St. Francesco 22 v Trstu.
Od pluga do krone.
3—4
Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost. nueb, zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu *e u kratko vrieme izliečiti rabljenjem
NADARENIH
9-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdj. nih kašljnć nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih slutlkisah.
Opazka. Vulja ne jmziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve slad kišo (1'astiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladklšah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Cisna 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah svieta.	43—43
Št. 513.
Eazglas.
Tinktura za želodec,
katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angelju" v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi Želodec, kakor tudi poapešoje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkili po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. o*26. Poštnino plaf-a naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v vsili lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 26 — 11
Uliea Barriera br. 4 Trst
prodava j u se za najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliče, 13—24
mrtvački liesovi, vofićane svede, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i od. rasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Od županstva občine Oorenjelogaške se daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke deželne vlade za Kranjsko od 30. aprila 1891. st. 4964 v občini Gorenji Logatec (Cerkovski vasi) od sedaj na letnem sejmu v dan po Nebohodu in v ponedeljek po Roženkranski nedelji tudi sejtn za živino. Ob jednem je visoka c. kr. deželna vlada dovolila za Gorenji Logatec nov letni in živinski aejm na dan 7. februvarja, ako je pa ta dan nedelja, ali praznik, bode letni in živinski sejm drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski sejm na dan sv. Lucije (13. decembra) ostane Se nadalje.	i_3
Županstvo v Gorenjem Logatcu
dne 24. septembra 1891.
KWIZDE jgl-.
izklj. priv.	^ ^Jf
restitucionalni fluid
(v.^da za pranjo konjj.
Se uporablja že 30 let z najboljšim vspehom po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaštva v okrepčanje pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih; ako se noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanju konj (Training.)
1 steklenica gld. 1,40. Pravo se dobiva le pod sgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
Fran/. Joh. Kwizda,
c. Kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bei Wien
6-5
ANTON SODIA
PUŠKAR
v Borovljah (Ferlach, Kiirnten.)
Priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice, prevzame tudi vsakovrstna popravila in predelovanje kresne puške na nazadanke. — Cenike dopošilja brezplačno (franco).
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinser
TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. iNT PEtATI IZ KAVČUKA	IZ KOVIN.
Blazinice za pečate se stalnim črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za Btanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in helijografi-30=9	čen papir za reproduciranje slik v polusvito.
JAKOB KLEMENC
trgovec	2—10
Via S. Antoni o.
Odprava proste luke zlajšala je mnogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele 7,ačenjajo nakupovuti v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov m6d. mam fakture, perila itd.
Odiivljajoj se tej potrebi, vsojam se naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja trgovina v Trstu, Via St. Antonio št. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnim kašmirjem, volnicam iz čiste volne, preprostim podstavom, bcliin in barvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baie volničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglavnimi vezanimi robci, spodnjimi oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami J&ger, tricoti za gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z svilo ter z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil.
Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi naše narodne trobojnice v vseh velikostih.
Naročila omenjenih predmetov izvršujem z vso natančnotjo in vestnostjo. Na zahteva-nje pošiljam prosto vseh stroškov popolen uzorec z dotičnimi conami.
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
• •: f i I -
™	Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za
obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seuo, mla-tilnice, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hftckseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske tiskalnice tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, stro-[jeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske siKaljke, spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladi&će gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Pr^terstrasse b«-. T8 Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cienike u njemačom, talijanskom i slavenskom - jeziku šalje se na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će se posvud.
19-20
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poitni parobrod „RED STEARN LINIE* iz Antverpsna direktno v
Nev Jork & Phiiadelfljo
konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon* cosijonovani zastop 41—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringorgasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fur die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.