Ted«29*&*ce no«fice. Vsem cenj. ruu-očiillroin, ki še niso vsaj delo*« ma poravnali naročnine za letošnje leto, se bode napravil prihodnji teden modri križ na ovitku, ob enena dobijo tudi položnico, da labko poravnajo naročnino^ Vsled prevelike draginje ue moreroo pošiljati lista u» up, kajti naročnina se vodno in povsod plaoa na^xre^. vSlovenski Gospbdar" sfane z;>, oek> feto 24 K. za pol lela 12 K in za 8etrt ieta (J K. — UpravniStvo. . pozor na nove pošfne • pristojbine! _J Od sedaj naprej se mora mlepM "nS vsako pismo znamka za eno ferono Za boij tegka pisma 160 K, dopisnlca se mcra marJjirfiti z 60 V. UpravniŁtvo ,.$Jov. Gospodarja" gse sprejme «obe^eŁa ne- 5 frankiranega pl$ma. Opotarjamo na S6i-; nam ;?ovih pditalh prutojbla med da?|fiš- * ^jmHnsefssfi i»§O5g«4»ri«Ii.. _jSSf J ^**" I)iihovnii5ke vesti. \; ormoikTbolnici "jiTiimrl po ' daljši bolezni dne 15. t. m. v starosti 55 let župni u- f praviteJj žunnije Velika Nedelja 8. g. Jak. Menhart. j Umrl je 14. t. m. č. Za obftinske volitve bo upoljaria volilna do-lžiiost. V peljejo se tudi vezane kandidatne lisle z ma-ivi^inskini valilnim načinom (proporcj. Tako bo imola Sloveni.ia j;rva na mišem jugu volilni ved, ki daje našeinu vr lemu žonstvu popoJno volilno pravico. Liberalni llsti že kolnejo našo stranko radi tega. Bojijo se glasov našega zavodnega krščanskomisleefiga žnnstva. Liberalni glavar dr. Zerjav je hotel dati volihio pravioo sarao tičefiim iii mestnim gospeni in ira.jla.ni. oziro ma delavkam v tovarnah, dekletam in ženarn na kmelih pa ne. Demokrati smatrajo na&e ženstvo na de želi za nekaj manj vrednega. Slovenke, ne pozabite lega nikdar! Velika požrtvovalnost našLh somišljenikov. Po zlomljenem komunisti8nem štrajku železničarjev opažamo, da ,je naše ljucli navdal nov pogum za našo &veto in pravično stvar. Mnogt, Kf so se prej odtujUi \oddelek PCmetski zvezi, so se zopet vrnili. Sprevideii so, da je jjprijatelji naša Ljudska straiika res stranka resnega dela. Po , nj§-j^o vseh župnijah želijo shode, mnogi še celo te6aje. NaS ' toiia v oedeljo, dne 13. junija. se bo praznoval stovosno, kakor vsako leto. Pride tudi procesija iz Noveeerkve in JDobrne. Od 13. do 20. junija se bo tukaj obbajal sveti misijon. Dopisnikom iz Celja ia celjskega okrožja. Dobivamo pritožbe, da prinaša »Slov. Gospodar" premalo dopisov in poročil iz spodnjih krajev^. Uredništvo radevolje objavlja poročila dopisnikov iz celjskega okrožja, a z ozirom na sedanje razmere nam dolgih dopisov ni mogoč-a priobčevati. Radi tega prosimo naše dopisnike, da nam sproti poročajo k r a t k o vse važne politične in druge zanimive novice. Pripravljeni smo tudi otvoriti, če bo dovolj poročil iz spodnjih krajev, poseben za novice iz celjskega ojkrožja. Torej wSlov. Gospodarja", aa delo! — Ured- Martin Baiiman, vpokojcni žu- ¦ blagajnik dobiva od naših zvestih kmetskih in deiav- skih pristašev raale in večje svote za volilni sklad pnik z \'rat na Koroškem. 0. g. Karl Preskar, žup- $ nik v Kapelah pri Brežicab, je dobil župnijo Sv. Martina na Paki. 0. g. kaplan od Sv. K.riia pri Slatini, Avšie, je prestavljen v Mozirje. Na^neŠcSn. C, g. kaplan Auton Piovnik je zopet nameščeu za kaplaaa v Št Jur ob južni železaici. Marilnorsjka okrožna oriovska slavnost v Ho8ah. BiJo je lepo majnikovo jutro na V-iobohod, clne 13. maja, ko je iz Maribora odkorakalo 81 Otiov, 41 orlovskega naraš6aja, 37 Orlic ia 29 orliškoiTa na raš8a.ja z godbo na čelu v lahkem pohodu v lloče k prvi povojni okrožni prireditvi. Orlovske čepice so dajale udeležencem nekaj enotnega. Najlepfe organiziran tudi na zunaj je bil oddelek dijaškega naraš8aja in oddelek Oiiic. Hocani so pričakovali prihoda gostov pri viiodu v vas. V pozdrav so posiavili velik mlaj. Pozdrav je bil le krepek: i'>og živi! Po kratkem oddihljaju na telovadišeu se je podal cel sprevod, katereinu so se pridružili sedaj Se Orli iz Sv. Martina pod Vurbergom, iz Ptuja in odposlaustvo iz Ljubljane, z zastavo v nadžupiiijsko c-erkev. Brat Marko Krajnc je stopil na prižnico in v lepo zamišljenem govoru podal temeljne naloge krščanske orlovske vzgoje. Med sv. mašo ]e pel mešan zbor Ovlic in Orlov. Po sv. maši se je vršila izkušnja za telovadbo. Hočani so preskrbeli prav pripravno telo vadišče in veselični prostor na travniku za poslop jem g. Horgoutha. TofovadišBe je bilo iepo ogra.ieno in obdano s sedeži. Za godbo je bil postavljen po,seben oder, lepo pokrit s smreojem. \reseli6ni prostor je bil na treh straneh obdan od šotorov za razna okrepčila. Celo svoj društveni oder so postavili prid ni Hočani sem. Po skupnem obedu so odšli tolovadei in telovadkinje k popoldanski službi božji. Na vese ličnem prostoru pa so se že za8eli zbiraii gostje. Veselje je zavladalo, ko so prikorakali z godbo Orii in Orlice na telovadišče. Gosta množica okoli 1500 gle dalcev je obdajala telovadiš8e. Sledilo so lepe telovadne proste vaje Orlov in Orlic. Najbolj so navdušili mladi Orliči. H koncu je nastopila vrsta telovadcev na orodju: drogu in bradlji. \ a.ie, ki sn jib izvajali, so obudiie splošno občudovahie in uokazale so resno delo in neuraorno stremljenje Orla. Pri8ela se je veselica, ker se orlovski tabor zaradi prepovedi govorov ni mogel vršiti. Ho8ani so igrali: Za letoviš8e. Med tom je za8el nagajati dež. Vendar se je cela slavnost po programu zakljuoila in so Orli in Oiiice ,,Slov. Gospodar" pridobiva zopet nove narocnike. Povsod žilavost in delavnost Pozivaino naše pristaže, da povsod delujejo po tem načinu. Zbirajte kot mrav!je prispevke za volilni sklad Kmetske zveze, Nabra.n;: denar pošiljajte na naslov Slov. Kmetska zveza. Maribor, Cirilova tiskarna. Zveza viničai-jev za mariborsko okrožie jo i mela dne 16. maja v Mariboru svojo sejo, katere se je udeležilo 12. odbornikov-viniSarjev. Na8elovai je I. podpredsednik Pešl. O sklepih seje paritetne ko iiiisije, ki ima nalogo staviti vladi primerne pradioge za refeitev v:ni8arskega vprašanja, je poro8al tajnik ivZ. Zebot. Vsi navzofei so se udeleže\rali razprav. S povdarkom moramo omentti, da so viničarji sami izjdvili, da socijalderuokraška Kinetsko-delavska zveza sii za naše ijudstvo. To je samo organizacija, ki bi rada upeljala nesre6onosne prekucuške misli mod naše Ijudstvo. Po vseh župnijah je ogromna ve8iaa viničarjev javila svoj pristop h. Zvezi viniSarjev. Po cirobna organizacija se izvede v najkrajšem 6asu. Blagoslavljanje zastave Kmotske zveze v Ormožu se bo slovesno vršilo na binkoštni pondeljek, dne 24. maja pri dopoldanski službi božji. Ob 9. vri se zberejo Šlani slavnostnega odbora v Mši Ormoske posojilnice, odkoder odkorakajo skupno z novo zastavo in godbo v cerkev. Zastavo bo blagoslovil sve nnjski g. župnik Bratušek. Kumovar bo zastavi žu oan g. Sterinan. Slavnostui odbor vabi vse pristaše Kmetske zveze iz doma6e in sosednjih. župnij k poL noštevilni udeležbJ. Zastava ]e delo 88. šolskih sester v Mariboru. Konjska dirka na Teznu pri Mariboru b'o na binkoštno nedeljo in pondeljek popoldne. Z glavnega kolodvora bo vozil ob pol dveh popoldne poseben vlak na Tezno. Pri dirki nastopijo tudi dirka8i z Murskega polja. iion]sliii dirka v Ljutomeru. Dne 13. t. m. ie priredilo dirkalsko društvo v Ljutomeru konjsko dirko. Zunanja uprizoritev je brla zelo skromna in preprosta. Videti je bilo, da je to prvi poizkus in skromen začetek podjetja, ki se lahko razvije do znatne viSine ui zadobr velik pomen. Reklame ni bilo čisto nobene. Samo v obvestilih, da sq istega dne v \<\ntomeru, ustanovi podružnica Jugoslovenske Matice, je bilo pripoinnjeno, da bo istega dno na Moti pri L.iu{c,mern koiijska dirka. Toda vkljub temu je bila udeležba velikanska. Prišli so iz bližnje okoi("oe, a tudi \z i:rugih krajev, od Maribora in iz Ljubljane. Dirka : Podravska podruŽnica SPD v Rušah naznanja, ! da se vsled sklepa občnega zbora rezervira v fPlaninski ali Ruški koči le vnaprej plačane sobe, « ozir. postelje. Z ozirom na to naj vsakdo, ki \ želi prenočišča, vpoš'je pravočasno na gornji na{ slov pripadajoči znesek ter natanko označi dan I prenočevanja, Prenočišče stane za člane 5 K, za nečlane 8 K. Vkljub temu si pridržnje drnštvo pravico, da odda plačauo sobo drngi stranki, ako naročitelj ne prida do 22. ure v kočo ter ni posebej^naznanil čas poznejšega dohoda. Za resnico. Spodaj podpisana izjavljava, da 90 trditve agitatorj|v Samostojne, da smo se pristaši S< K. Z. na shodu Samostojne v Rimskih toplicah na velikono8ni pondeljek združili s komunisti, lažnjive« Poročilo o tem shodu je bilo objavljeno v ,,Straži" 9.: aprila št. 37. Še enkrat povdarjava, da je bilo naših pristašev na shodu do 25, pristašev komuiiistične stranke pa samo okoli osem, katerih pa midva nisvai osebno poznala. Da pa nisva hotela biti roditelja na shodu Samostojne, se vendar razume. Res pa j«, da se imajo gospodje od Samostojne naSim pristaftem zahvaliti, cla ni prišlo do dejanskih spopadov. V hva ležnost za to pa sedaj govorite, da smo se zdnižili s pristaši komunistov. Lože pri Sv. Miklavžu nad Laa« kim. Josip Lapornik, takraini predsednik shoda, \a Matevž Deželak. lloplsi. ob napovedanera 8asu zopet v veseli zavesii U-|x^a | .se ,je vršila o8ividno na popolnoma deviškem svela, uspelia z godlio odkorakali v Maribor. Naj ta slav - | katerega so šele v zadnjem 6asu za nn.jveojo silo prinost še boli okrepi naše delD in zbudi povsod zani-J •-etiili v la namen. Slabo pokošen in še slabeje ogra- jen travnik. nofri ncka; klopi zeml."o /;il)itih kolih. Jvdor je manje za ovlovsko misel. Bog živi! Mariboi«ska mestna hranilnica je prešla v roke somišljenikov Slovenske kmetske zveze, ozirorna Slovenske ]judske stranke, Vladni komisar in gerent tega najmo8nejšega denarnega zavoda v naših kra jih je nadrevizor Vladimir Pušenjak. Hranilnica ima nad 40 milijonov K hranilnih vlog. I»odružnica Jugoslovenska Matice za Sv. Križ in Kamnico. V nedeljo je hotela prirediti mariborska podružnica Jugoslovenske Matice izlet k Sv. Urbanu, kjer je bilo naznanjeno cerkveno opravilo in po opravilu prosta zabava na gori. Ob (ej pnliki bi se bil imel vršiti tudi razgovor radi ustanovitve nove pi> družnice JM za Sv. Križ-Kamnico. Izlet je radi neugodnega vremena odpadel, pač pa so priŁli doma8iui v obilnem številu k opravilu in potem se je vršil na prostem poleg cerkve razgovor radi ustan-ovitve nameravane podružnice. Sv. maSo je daroval 8. g. Ljubša, pridigoval je dr. Lenard. Po opravilu je bil na prostem razgovor radi Matice. Udeležilo se ga je do 300 ljudi, ki so z velikim zanimanjein poslušali govornika in se živahno udeleževali razgovora. Zlasti je posegal v razgovor svetokriški župnik Gaberc in posestnik Hlebi8. Ljudstvo je bilo takoj dovzetno za idejo in sklenilo, da se ustanovi podružnica. Izvoljen je bil pripravljalni odbor \n sicer: HlebiC Iv., predsednik; Lorbek Anton, tajnik: odborniki: Hauptman Stanko, Mati8i8 P'rancka, Gaberc Micka, Berdovnik »Veronika, Jošt AIojz. Sklenili so, da prično takoj z nabiran.iem 8Ianov in pripravami za ustanovni shod. Obfilnski volilnl red za Slovenijo. -- :'enske dobijo enako volilno pravico kot moSki. Iz Ljubljauc jiorofiajo, da bo ob8inski volilni rod, kakor ga je sestavila in predlagala naša stranka vladi v Beogra du,. potrjen. Po tem volilnem redu imajo pravico vo . liti vsi oni 21 let stari državijani moSkepa in žens kega sj>ola kraljestva SHS. ki imajo vsni nio teto svoje redno bivaliS8e v ob8ini. NaSa kr-sč. stranka pa daje s tem volilnim redom tudi ženskam pravioo do izvoJitve, t. j. iakozvano pasivno volilno pravico . — pravilno desk na v imer vstopnico, dcbvo, kdor je ni imel, si je pomagal druga8e. Majhea pa. viljon6ek, kjer so prodajale dame zelo okusna peciva jio endovito nizkih cenali v korist Jugoslovenske Matice. Dobitld smešno nizld. Baron Rosmanit je daro v:il 500 kron, 3250 kron jia dirkalsko društvo v l.jutonieru. Največji dobitek je zintšal 600 kron, najmaiijši 80 kron, torej toliko, kot bi raSunal izvošček za pot na kolodvor. Toda to so malenkosti, znamenje, da ?iao \ začetku, a zamoremo p.ričakovatt ^'jajnega rnzvoja. Tekali so izklju8no domači, kmetski konji, todri živalice, kakor se ne vidijo l«»alu in bi se lahko jiokazale ua Sirokem svetu. Vzb\ijble so ob8udovanje vseli ljnbiteljev lepih konj. V ,,ljutoniorski dirki" (enovprežna vožnja) so nastopili štirje konji. Zmagal jo krasa:; triletni žrebec- g. Vuupotic Joškota, z imo uoni Zlatar. Na niojo žalost je zaostal za niim rnoj ijnbljenec, konj Danko poscstnlka Martina Slavi8, ki je od ziičotka vzbujal inojo simpatije. Zalibog ,|e bil za (iirko nc!<oliko prcmalo drosiran. Sledila jo ,,lju bljanskii dirka" (glavna enovprežna vožnja) v kaierj t>e jo v prvi vrsti odlikovala štiriletna kobila Sava. i.stega poscstnika Vaupoti8a. Gledalcem je dihanje zaostajalo v prsih, ko so sledif*" z ot-mi njenemu teku. NazaJ grefio sem sh vozil v vlaku s potniki, ki so .se od dirko vračali v Ljubljano. Pogovor se je sukal vedno okrog krasne ,,Save" in njenega lepega teka. Oela prirpditev kaže, kako živo se, ljudstvo na Murskem polju zanima za konjerpjo, Iz priproste dirke se tekom let v resjiici lahko i-azvije prava jugoslo venska olimj)ijada. Cisti dobi8ek za JM je vrg3l okrog 10.000 kron. Požar v Razborju pri Zidanem mostu. Dne 17. aprila jo |)Ogoro]a hiša in svinjski hlev posestnice M. šmid v Polani. Škoda ,je velika. Kako je ogenj na stal, se ne ve. Rom.-in.ie k Sv. Antonu na Pohorju. Na binko*^ni pondeljek, ko je tukaj prvi ve8ji romarski shod, bo slnžb-a. l»ož,i;i ob 7. uri in pol 11. uri. God sv. An- Jarenjjna. V pondeljek, dne 17. maja smo ob •> bilni udeležbi zanesli k veSnemu poftitku mo*ža-po« štenjaka, trgovea in gostilničai-ja Martina Cvilak^ Urarl-je po daljSem boie.ha.nju, star 69 let. Rajni Cvilak je dal Kmetski zvezi in vsem na^im orcanizaci iam v svoji hiši vedno prostor za zboroviuije. ..Sldv^ Gospodar" in,BStraža" sta bila stalna gosta v Cvilakovi biši. VrlPmu stareku svetVla nebeška Iu8! Sv. Jakob v Slov. gor. Krajevr/ odbor SV»v .kmetske zveze je poslal tajništvu v Marilioru, ua^Ei ljudskim zastopnikom resen poziv, naj izposiujejo pri \ladi, «!a se odprejo me]e našemu vinu in našemu sadju. Draginja in davki naraščajo grozovito, edini pridelek, ki bi ga kmet lahko spravil v denar, pa nima nobone cene in nobenih odjemaJcev, ker so mei9 v Avstrijo zaprte. Ce noče država uni8iti vinogratlov; in sadonosnikov, raora ustreči tej naš!" želji. Dfuge krajevne odbore Kraetskih zvez pa pozivamo, da storijo enake korake, saj se gre za nas življenski obstanek v tom 8asn naraS8ajoče dragiiiie, Tu ob in3.ji. gredo \se coste in vsa pota v strada]o6o avstnisko republiko, mi: pa svo.jih pridelkov vsled pomanjkanja cobrih oest in zvez ue" moremo spravili v denar, za ^caterega jo že danes strašna silaJ Postavno ilo^oli oev. I^m bol.i strogo pa postopaj proti podlemu tiho tapstvu, katero bo tukaj kinalu vzelo posestnikora delavske mo8i in vzgojilo celo vrsto podlih ljudi, o«'*odavateljev države. Sv. Andi-až v Slov. gori«ah. Pred ptr dnevi je vloinil neznani tat pri poscstniku g, Kurbusu na Gibini med tem 8asom ko sta bila gospodar in gospod:nja pri rani maši ter odnesel veliko perila in dragocenih re8i. Ne puš8ajte tako saniih domov, ker se-* daj lahko ra8unamo, da je vsaki trideseti tat ali vUh Piilec. Pozor pred nakupom vkradenih re8i! — Dne 13 t. m- jo umrl sprp\iden s sv. zakraraenti g. Fr> Brumea, gostilni8ar ter dolgolotni doma8i živinozdca\nik. Bil je tudi zvest naročnik ,,Gospoda,rja". Iž ptujskc okolice. Najhujši agitatorji za ko - muniste so v Ptuju uslužbenci nemških nacijonalcev. in nek uradnik z magistrata. Tl so si brusili pete v, zadnjem 8asu. Hodili so okrog in vabili, da naj bi prišD" Ijudje iz okolic« v mesto demonstrirat. Pravili so, da ho8e.jo vlado odstaviti. Toda ljudstvo jim ni šlo Da lim in prav je imelo. Nekateri njihovi agita- tor} so oelo nevedni. K izobraženem lantu je priSel eden tak in ga j« vabil, da naj pristopi k komuni» sti8ni organizacijr in da bi pla8al na) mesec 3 Kj ? Fant ga je prašal, da naj mu pove, v kak namen in j čemu se ta udnfna pobira. Agitator ni vedel odgovo- riti. Nato mu je fant rokol: Ti torej sam ne veš, za kaj,gre iri k taki organizaciji vabiš mene, da bi pri- j stopiL Nikoli! Na to jo je agitntor odkuril. No, mi ! kljub temu vemo, zakaj so poljira ta denar, Pobira se za to, da se raa«tno pla8ajo voditelji komunistov, ki sc liotoli razdejaii v zadnjem 8asu naSo državo. Proč ž njimi!  Oi'inož. Mi Ormožanci nismo bogataši, pa ubo- gi tudi nismo. Naša ob6ina je lastnica lepih posestev iu vinognuiov Vsak oboan davkoplačevaleo je solast- nik obcinskih posestev. Zato nam nikdo ne zameri', ee se za. občinsko gospodarstvo zanljnanio. Zupana nimanio, guspodari mmi gercnt s čianr sosveta. Kai-o se gospoiari, je razvidno iz najenulaje obrinskih travnikov Geroat trdi, da so biii dani tvavniki tri ieta v najem, veeina clanov sosveta pa se spominja, da samo na eno leto. Pravih zapisnikov sej iz laa skega leta baje ni, pisali so se zapisniki sproti s svinčnikom, no r>a podpisavali. \ ina so je v lanskem letu prkielalo okrog 3900 Ltrov, prodalo pa, kakor se sliši samo okoii 3100 litrov. Smemo li vprašati kam jo prišlo vino, kr bi se Se nioralo jirodati, a so iz ih1.znanih vzrokov ni prodaio? Proti nam obeauoiu se aiastopa z vso sti-ogostjo, da saini ciimnike pometaino, zato zahtevamo, da se napravi tudi pri občinskem ^rospodarstvu red. Gre za koristi nas vseh davkoplatfevalcev, ne pa samo tistili, ki nam gospodarijo. Razbor pri Slovenjgradcu. V ,,Kmetijskem lisai" se neka sicer dobro znana oseba zaletn.e v našega župana. Ni sicer vredno odgovarjati r.a neslanosti v imenovanem lislu. toda resnici na ljubo moramo povedati, da se je naš župan ob vsaki priliki zavzel za koristi občine, tako za časa vojskp, ko se je w naši občini rekviriralo zolo priza-iesljivo. Zeljo po županskem stolcu si na.j dopisnik izbije iz ¦glavo, ker bodi ma povedano, da bo pre.ie tekla Dray.a proti S)nn.fl.ju, predno bo dopisun postal župn-n naše obei ne. Tudi mu bodi povedano, da. aaže zavetlno ljudstvo obrača s studom lirbet samosiojnežem, ker uvideva, da ti zgagarji nima,:o r.obenega pravcga smisla za kmetske koristi in potrebe. Mi -ostanomo¦¦neomahj-iivo pocl prapor/em naše krščnnsko Slov. Knietske sveze. Keeiea, ob Savi:i,ji. Od 7. do 0. nprila se jcvrf-U tu tridnevni poučni tečaj za ..šolske voditeljics". Posebno miajše moei so dobile veliko praktiSnih navodil za svoje bodo6o učiteljsko delovanje. Tudi se ie obravnavalo vprašanje: Ali se naj uciteljice odzovejo povabilu srbskega učiteljskega društva, da gredo v ,jeseni u6iteljevat v Srbrjo Izrazila se je splošna želja, da se temu povabilu gotovo ustreže in se tako pokaže globoko umevanje bratske zveze med Slovenci in; Srbi. LjlibnO. Naša Kmetijsko društvo vrlo dobro naprednje in stoji na trdaih nogah. To dejstvo je dalo poguma rdečkarjem, ki so že tudi začeli ustanavljati slično društvo, toda kakor vse kaže, iz te laoke ne bo kruha, kajti vsem treznomislečim se je začeio svitati v možganih, da že znana zgagarja Franc?i'Marovt, po domače Lork, in Se uek drugi krvcses kmetov v stari zaduhli Avstriji ne bosta osrečila nas Ljubenčanov. — Naši ameriški rojaki so natn poslali velikodušno darilo 150.000 K, za kar jim izrekamo prisrčno zahvalo. '< -vk^li^ ^M ^^ **^!ll§ ^:-« "^iP Sv. Lenart nad LaSkim. p« nas je bii tudi sbod Samostojne. Prišla ata kar dva samostojna preroka: Urlep inDrofenik. Govoril je samo Drofenik, Urlep mu je delal častno stražo. V svojem govoro je bil poln strastnib napadov na našo stranko. % Rekel ie, da je dobil pred kratkim v -avdijeaci od ministrskega predsednika zagotovi* lo, da ženske volilne pravice ne bo. Seveda te se on kot samostojnež jako boji. Koliko je napravil med vojsko dobička pri prodajanju moke, zrnja itd., o tem ni nič povedal. Tudi njegova zvesta učeaca pri nas, Šemljak i.a Posodnjak, sta ga pozabila na to opoa:oriti. Ko je eden naših eomišljenikov napravil nek medklic, so ga vročekrvni samostojneži bot6li spraviti v hlev. Pač značilao za njih omiko! Na zborovanju se je slišalo sramotenje naših škofov, dahovnikov in spovedi. In taka stranka se še čudi, da jo imajo vsi dobri in pošteci 2a brezversko stranko. Pri nas zaači beseda saraostojnež človeka, ki osramoti vse, kar je kristjanu sveto žn drago. Le tako naprej, vi samostojneži in vsi dobri bodo kmala spoznali vaše nečedne namene. -^^. ^marje pri JelŠah. Glasilo samostcjnežev, wKmetijski list" je v 10. št. napadel naše šmarske in zibiške fante s samimi lopovi, i'8koč: da smo od ženiaa iz Rogaške Slatine, ki nam je odpeljal iz tukajšaje vasi nevesto, zahtevali par tisoŠ kron odkupnine. Resaica pa je, da smo izkazali nevesti samo čast, pa ue v podobi lopovstva, ampak kot pošteni fantje. Ženin nam je podaril prostovoljno par sto kron z besedami: ,,To imate za vaš tru^. ker ste izkazali moji nevesti ča3t." Dobie. Naši samostojnoži so zclo nezadovoljni s sodnijo, ker jih vedno moti v njihovi .samostojno sti. Dne 8. t. m. je bil v Kozjem obsojen na8elnik Samostojne za Dobje Anton Gra8nar na 300 K denarne globo, i.p.r jo s })efcmi neizkušenimi lanti napadol nieseca'janu;irja g. urednlka Marka Krajnc s ktvmenjem, ko je išli šol na sliod KZ. v Dobje. Fantifti pa morajo plaPnti vsak po 20 K. A-itona Gra8nar, go spod urcdnik Sp lnonda no,poz;iate? To je tisti mo'?, o katoreni jp trdil Kmotijski list, dti.v procesijah križ j^aproj nosi in(v cerkvi rožni vcnoc glasno moli. Do¦bjani pa ga raalokflaj vicllmo1 y ccrkvi,i k vofjcmu še pride se prislanjat za cerkveno ograjo. Njegov sin Karl, ki je bil tudi.soudeležen pri napadu, pa že par mcsecev j)remišijuje v ]e8i v Celju sedmo božjo zapoved in pa tiso8ake svojega strica. O.ti nesreSna samostojnost, da te nočejo vsi ljudjo razumeti! Samo stojna stranka si bo pri nas res^ mnogo zamogla. Samosto neži dobjanski le krepko 'naprej za svoiim načelnikom,' zvesto ga poslušajte, mogo8e da posta iiete njcmu enaki. Oliin]e pri Podf-otctku. V teku štirih let svetovne vojske se je res veliko izpremenilo. Po vsej Jugoslaviji in po posameznih občinah so žg/ Imeli kakšiio zborovanje all izpremembo v oboini. Le v naš nbogi z deskami obiti kot Olimje ne prikima nobena \a>. ša stvar. K ve8jemn, da so v minulem mescu aprilu samosftojneži imeli svoje veselje. Zbrali so so v hiši nekega gospoda, ki se zelo veseli županskega stolca. Kadar pride od glavarstva na ob6ino, petrolej, moka ali sladkor, imajo le prednost g. Jakopina in gospodje s 8rko A. Dai bi se pa kaka stvar razdelila pra vi8no, kakor v sosedni občini Podčetrtek, tega naSi Sopotčani ne poznajo. Ravno tako ,,pravi8no" je bila razdeljena cesta, ki pelje iz Olimja na Pod6etrtetc. Delila se je mesca majnika minulega leta 1919. Odkazalo se je vsakemu najmanjšemu posestniku od 5 do 10 metrov ceste posipati, če prav bi moral siro mak gramoz v košarici nositi. Gro! Attems ima v naši1 obcini velikanske gozdove^ in posestva, a njemr. sfl ni odmerilo niti pedi ceste v popravek. Kaj je teffiu vzrok, tega za gotovo ne vemo, raogo8e je, da smo g. župan za svojo popustljivost napram grofu kakšnega žaj6ka ustreliti. Letina kaže hvala Bogu dobro. Bog daj, da bi se tudi v naši ob8ini že vendar enkrat na boljše spremenilo. Videm pri Krškem. Okr&jno glavarstvo v Brežicah je že v tretjič zahtevalo pravila tukajšnjega izobraževalnega društva. Z žalostjo smo morali javiti okra.jnerau glavarstvu, da to draštvo ne obstoja ve8Zato pozi^Tiamo ^.sp kaloliško mislefie miadeniče, mo/o in deklftfa vidcmske lare: Zgenite se! Strnitese! Osnniino si na novo izobraževalno društvo!. Ali ni to sramota. tako velika Jara, pa brez izobraževalnega dTuštva? Zbudimo se, da nas nasprotnik ne bo našel spe8ih, ampak da mu krepko sfopimo duševno oboroženi-v katoliški in izobraževaJlni organizaciji nas proti! siniboli&ne vaje. 9. OJorodna telovadba. Zaključna{•¦kupjna. Po telovadbi Ijudska veselfca nii istem prcfetoru. Sodeluje orlovska godba iz St. Petra V Sav , dolini. Vstopnina: Sedcži 7 K, stojišča 3 K. Rajhenburgob Savi. V slovenskem Lardu se vrši dne 20. junija orlovska priroditev z iavno telovadbo» To ,.|e prva orlovska prireditev. ki se je kedaj vršila v Posavju. Majhno je naše posavsko orlcrsko okrožje, dosedaj štcjo samo tri odseke;. vsled tega je tembolj potrebno podpore in sodelovanja Dratskih odsekov. Zato so Obra6amo do vseli bratsklh o>N sekov obsavskega, cel;skega in drugih bližnjih orlovskih okrožij s' prošnjo, da prihite dne 20. junija polnoštevilno k tej prvi orlovski prireditvi. Naznaoiis nam pravoeasno koliko telovadcev bo nastopilo; tu'ii poroSajte skupno Stevilo vseh ndeležencev, da zamoremo poskrbcti polovično vožnjo in cenejši obed in ve6erjo. Bratje Orii! Sestre Orlice! Pridite v obil nem številu, agitirajte med 81ani izobraževalnaga društva, naj se pridružijo vaSim vrstam in naj skupno z vami pridejo manilestirat za krš8ansko orlovsko misel. Naj ne bo kraja na Slovenskem, ki ne bi bil zastopan ta dan na orlovski prireditvJ v Rajhenburgn. Porabite to lepo priliko in si prite ogledat pre krasen Marijin dom v slovenskera Lurdu. Torej bratje na sviden^e! Jug. strokovna zveza za Krčevino" Lajtarsberg priredi na binkoštni pondeljek, dne 24. maja od 17. (5.) uri v Splavarski ulici igre : ^Materin god", MBlaga duša", ,,Dve klepeiulji"' in^Krčmar ,,pri zvitesr, rogu" z deklamacijo ia petjem. iVse v pouk in zabavo. Ne zamudite ! S v. J e d e r t n a d L a š k i m. Naša Citalnica priredi na binkoštni pondeljek gledališke igrea .,Tri sestre", ,,Boj za petelina in kes" ter ,,V jeci." — Odbor. 1) o b r n a. Na binkošini pondeljek je v gledališki i:ti velika predstava: ,,Dimež", zgodovinska slJka boijSeviSkih kmetskih razmer leta 1860. Nadalje pantomtma ,,Tatovi" in ,,Zamorec." D o b r n a. Dne 31. maja je slovesnost blago .slovljpnja zastave Marijine družbe, na kar opozar jamo sosedne in druge Marijine družbe in jih vabi rno. Popoldne islega dne je zborovanje. Pridite! Razne n&uce. Kako so nastale menke? v časih, ko §e m bilo ne cest ne železuic, pa mnogo roparjev, jebilo nevarno nositi seboj vef je vsote. Oe je tore| trgovec moral imeti na daijuem sejmu veliko vsoto denarja, je stopil doma v bliŽBji samostan ia predstojniku razložil svojo zadevo. Menih mu je iz prijaznosti dal listek določene velikosti, za kar je trgovec plaeal vsoto, ki jo je potreboval na sejcDu. S tem listtkom se je predstavil v sar mostanu, kjer je bil sejm in patii so ma lzpla ¦ čali zanj brez vsake/jra odtrgljaja v prvem samo-stanu vplafiano vsoto. Tako so bili dnbovni redovii nekake banke. Posebno je bil cn glasa po vsenr sveta razširjeni jezuitski red. Od cjega izdane ,,jezuitske menlce" so bile posebno priljubijene, veljale so vsepovsod kot plačilno sredstvo, kajti red je bil takrat ugleden, bogat in zelo razširjen. Svlca vstopi v zvezo narodov. 'Te dni se je vrčuo po vscj Svici glasovanje za vstop v Zvezo narodov. Glasovanja se je udeležilo 00% prebiwlstva. \:stop jo sklenjon s 410.000 glaso\i proti 310.000 glasom. ~" DeseturnO delO V Svki. Boarata Švica gtoji pred rešitvijo vprašanja, kaki preitt <>d osemurnega na deseturni delavnik. Po v&ej Švici zelo vneto širijo misel K-urnega delavnika in povdarjajo te-le razloge: 1) 10 urni delavnik bo uredil gospodarsko življenje, 2) 10 urni delavnik nam bo dal vse pridelte, lri nam jih manjka, 3) 30 urni delavnik nam uniii dra^injo ia poBpeši padanje cen, 4) 10 urni delavnik nRni uaiči vse neprijetnosti, vsled katerih danes trpimo, 5) 10 nrni delavnik upostavi fiaancijelco ravnovesje, 6) 10 urni delavnik na povrne vo'jo za delo, 7, 10 urai delavuik nam vrne zdravje in blagostanje, 8) 10 urni delavnik uam vrue mir, 9) lOurni delavnik nam omili socialna cas- >stva, 10) 10 urui delavnik nas reši boljševizraa, Ceno v Rusiji. Po nekem poro8ilu iz Moskre .so pla8ali tara: za hint ('< kg) 8ra6ga kruba 250 rubIjev (1 rubelj pred vojno 2.50 K), za funt belega kruha 400 rubljev, za funt raiiniranega sladkorja 1500 rubljev, za funt krompirja 65 rubljev, za funt goveje«a mesa 1000. konjskega 315, šnnke 1000, soli 500 , rope 50, sira 1000: za 10 jajc 815, slanine 1400, za 2o cigaret 160, škatljo šibic 100: par boljšili eevljev 22.500, par navadrtih 8evliev 10.000; pol litrn mleka 170, funt čaja 4000. lunt kave 1100, pisalni svroj 45 tisoč rubljer. Res so te cene malo neverjetne, toda z ozirom na popolno brezvrednost sovjetskih rubljev bi bile tudi te cene mogc-če. Prirodni plin v BujavicL v vasi Bajavica v Slavoniji so pred blizu 3 leti pri kopanju našel izvir plina. Iz globočine 300 metrov je začel izhajati s siinim pritiskom 31 atmosfer. Piina bi a vsako leto dobilo okoli 40.000 kabičnih metrov. Izvir so zakopali, dckler ga ne bodo npoj abljali, da se zaman ne troši. Zadnja tri leta, •odkar se je plin pojavil se pritisk ni občatno spremenil, znamenje da ga je mnogo in da bo dalje časa trajal. To bogastvo na plinu bo omogočilo, da se bodo labko razne industrije brzo rivigmile m razvijale. Pri L^panju so 150 m globoko našli kakor mineralno olje gosto nalto, jki bi ga mogli dobivati vsak dan krog 6 vagonov. Plin izmetava posamae kosčke, polne nafte, da ^e nafta nabaja tudi v večji globočini. Tretja internacijonala. Boijševiška viada ˇ Ru- v«;ji namerava razšiijanje boljševizma v inozemi-tvu opustiti ter ga prepustiti tretji internacijorsali. Tretja internacijonala je bila ustanovljana v Moskvi marca 1919 in nima oficijelno nikakih ^tikov s eovjetsko vlado. Toda le oficijelno ne. Zakaj vsi voditelji tretje internacijonale so bili I rej uradniki sovjetske vlade in svoj precejšen fond ima tretja internacijonala tcdi od vlade. Njen glavni vodja Sinovjev tvori z Ljeninom in Trocjkim temelj današnjemu boljševizmu. O programu tretje internacjjonale se je Sinovjev iizjavil tako: ,,Tretja internacijonala je pred vsem crodje za pospeševanje revolucije, ki se mora nadaijevati, najsi bo postavnim ali nepostavnim potom. Tretja interaacijonala se propagandi ne bo nikdar odpovedala!" Po njegovem maenju bo rerolueija po vsej Evropi, oziroma po vsem svetu, splošno šla isto pot, kakor v Rusiji. Če bo na primer Francosks vrgla kapitalizem, bo najprej postavUa sovjetsko vlado, potem pa se bo združila z Rusijo. Podoboo druge države, dokler se V86 ne združijo v eno evropsko ali svetovno sovjetsko repnbliko.