KRŠČANSKA KULIURA-NE KLERIKAL1ZEM Marksizem kot izključni nauk o družbenem razvoju je bil zavrnjeni z mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospodarskimi in zgodovinskimi, a najbolj korenito ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ni sledu ne mesta ljubezni kot odrešilni dimenziji medčloveških odnosov. "... ko bi imel preroštvo in. .. vso vednost in. .. vso vero. .. ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.... Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva . se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice.... Ljubezen nikoli ne mine ..." Sveti Pavel... slovenska FOR A. FREE SLO VEN I A SLOVENSKA BIT — NE ŠOVINIZEM Čeprav je v zgodovinsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zvezo enakopravnih južnoslovanskih narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskih držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugoslovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad veestoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu". Ivan Cankar LETNIK XVIII — VOLUME XVIII i. OKTOBER 1967. Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 10. Number 10. KANADA — POT V BODOČNOST (Poročilo s konference dobrodelnih in človečanskih organizacij, ki je bila od 20. do 25. avgusta v Port Elgin. Pisec tega [ poročila je na konferenci zastopal Federacijo etničnih časopisov v Ontario.) ob 1200 letnici pokristjanjenja slovencev »Indijanci rodoljubi", »Starši bodite strogi", Današnja mladina ima bodočnost brez dela", »Dajte kanadskim Francozom kar žele" — Talko so poročali nekateri angleški časopisi o konferenci »hiter Group Rclations". Moja enotedenska udeležba na tej konferenci je lahko liberalna, optimistična, revolucionarna ali pa enostranska — osebna. Poročal bom le o nekaterih točkah, ki se tičejo nas vseh, ne glede kakšnega mišljenja smo. Misel konference je bila »Kanada — pot v bodočnost". Obravnavala je današnje in bodoče kanadske probleme, in kako naj bi popravili napake, ki so jih napravili ne dolgo let nazaj. 'Dejstvo je, da Indijanci še ne spadajo v muzej. Francoska Kanada sega od morja do morja; torej »le deux nation" — dva naroda. Imigraft-tje-E'.' prišli -in ši-prihajajo, ter prinašajo svoja semena in korenine v kanadsko zemljo, in s tem razvijajo in dvigujejo kanadsko kulturo.... Kanadska ustava pa mora ostati kanadska doktrina — miselnost. Mnogo razprav in govorov je bito o težavah imigrantov. Predlagano je bilo, da -bi provincial-na- vlada imela pregled nad valom teh imigrantov, in jim takoj nudila pomoč pri i sikanju stanovanja, dela, šol itd. Le na tak način se bo pokazal rezultat ha ekonomskem in socialnem stanju. Sprejeto misel je podal g. Munro, tajnik ministrstva na i migracijskem uradu, ki je dajal,' da bi se pomoč imigrantom že morala pričeti, ko se oseba odloči, da gre v Kanado. Poučena naj bi bila o življenju v Kanadi, ki je dokaj različno od evropskega. Zanimiv je bil govor dr. Isa-jevva, profesorja sociologije na vvindsorski univerzi. Dejal je: »Etnične organizacije bi morale imeti 'tudi to nalogo, da pripravijo novega člana v njihovi organizaciji na smisel in važnost družabnega življenja, Iki je v Kanadi nepristranskega, nevtralnega značaja." Na žalost skupina, s katero sem bil povezan Iko smo se razdelili v skupine, da obravnavamo govor dr. (Isajewa, svojega mišljenja ni povedala, ker smo imeli med nami nekaj indijanskih delegatov. Ves čas smo posvetili njihovim težavam. Zaključili smo le z mislijo: »Indijanci naj si sami pomagajo." V skupnem krogu, ko smo se zopet združili z drugimi udeleženci, smo prišli do resnično krščanskega zaključka: »Najtežje v človeški naravi jc to, da smo si prijatelji." Beseda, fki je 'bila največkrat uporabljana na tej konferenci je bila »kultura". (Kako težko mora Proti koncu prve polovice 8. stoletja se je slovenska .kneževina Karantanija znašla v povečani nevarnosti za svojo samostojnost. Z zahoda ji je grozila os-vajalna politika Frankov, Bavarci so silili vanjo v strahu za svojo svobodo in iskali zaveznikov proti Frankom, na vzhodu pa so se ropaželjni in gospodovalni O-bri pripravljali na odločilni spopad s Slovenci. Rastoča obrska nevarnost bi utegnila biti za Ka-rantance smrtonosna. Tedaj je knez Borut izbral in odločil, da se nasloni na krščanski zahod. Odločil jc kot bister diplomat in spreten vladar. Njegova odločitev jc bila demokratična — po posvetovanju s svojim dvorom — in zato premišljena, najboljši izhod iz stiske in vsekakor s pozitivnimi posledicami: priznal jc le rahlo odvisnost od zahodnih sosedov in jim dal v znak zaveze .talce z izrecno prošnjo, naj mu Gorazda in Hotimirja vzgojijo v krščanski veri; zavaroval pa je obstoj države, notranjo svobodo naroda ter državno upravo in odstranil največjo zunanjo nevarnost, Obre. V zvezi s temi zgodovinskimi dejstvi smo Slovcnci prišli v stik s krščanstvom. Knez Borut je odločil, naj postane njegova država krščanska; Gorazd in Hoti-mir sta se na Bavarskem oklenila krščanske vere, kasneje kot biti za Indijanca ali imigranta, ko mora sprejeti novo kulturo, nov način življenja, v katerega je postavljen. Mladina z lahkoto sprejema nov svet, nov preobrat, a je zato mnogokrat nasprotna »zastarelim" načelom svojih staršev. N Zanimiv popoldan smo imeli, ko smo obiskali indijansko rezervacijo Cape Crdker, kjer živi 700 Indijancev. Čudil sem se, ika-ko to, da živijo v takšni revščini! Indijanci hočejo tako živeti. Gotovo pa je, da 'bodo njihovi otroci doprinesli spremembe v njihovo bit in rodno zemljo. Tako se uče v šolah, in na tak način si bodo »Indijanci sami pomagali". Velik vtis je napravil na mnoge pogovor s poglavarjem Ohief Alkivvenzie (v očipvcjslkem jeziku: stari mož). V mislih so nam Indijanci pravili: »Zdaj 'ste prišli vi .k nam, namesto da bi mi šli k vam." Velika sprememba in resnica, ki gre žc v zgodo vino. 'Pogovore smo imeli tudi o kanadski literaturi — mera dozorevanja. Skupina mladih študentov jc razpravljala in govorila o bodočnosti mladih. Nekateri so hvalili, drugi kritizirali jHippies". 'Drugi pa so zopet protestirali: iKonec z vojskovanjem v Vietnamu. O tem ima pač vsalk svoje poglede. Pravili so, da mladina ždi kažipota starejših, želi si pa tudi nekaj novega, nekaj svojega. G. Cromicr iz urada za državljanstvo v Ottawi je govoril o državljanstvu. Dejal je: »Dober državljan ni tisti, ki si žvižga ihimno med tem, Iko izpolnjuje davčni obrazec — formular." Za konec naj dodam, da take konference ne ustvarjajo določenih zaključkov, ampak so le izmenjava idej med delegati, ki prej ali slej nekaj doprinesejo k stvarnosti. Peter Cekuta karantanska vladarja pripeljala prve misijonarje in pospeševala pakristjartjenje slovenskega ljudstva. Plug v pogansko ledino pa je zasadil vodja prve misijonske akcije škof sv. Modest s svojimi irskimi duhovniki in menihi. Vse to se je odigralo v dobi kakih 25 let. Seveda se pokristjanjenje našega naroda ni izvršilo namah, tudi ne v enem letu, trajalo jc desetletja, sto let in še čez. Začetek pOkristjanjenja, to jc korak, s katerim je slovensko ljudstvo s svojimi vladarji odprlo vrata 'Kristusovemu nauku in se 'odločilo za vstop v katoliško Cerkev, je vreden naše pozornosti in razmišljanja. 'Najbrž je letos zadnje leto, ko še lahko praznujemo 1200-letnico, kajti kot zadnji pomembni dogodek iz začetka pokristjanjon ja navajajo zgodovinarji leto 767, v katerem jc bila zgrajena prva cerkev na slovenski zemlji, Gospa Sveta. Sprejem krščanstva — odločilni trenutek za slovenski narod! Občudovanje, zasluži že Boru-tovapoteza, ki je v letu 743 pre-okrcnila odnos. Slovencev do zahodnih sosedov. Naslonitev na 'krščanske in kulturne narode je bistveno spremenila položaj Slovencev v srednji Evropi in razo-dela družbeno zrelost Slovcncev. Nekako do leta 743 so Slovcnci po zgledu svojih vsiljivih barbarskih zaveznikov Obrov napadali zahodnjake' in ropali njih dežele. V omenjenem letu pa se je Karantanija odpovedala barbarstvu, sc oprla na 'svoje prejšnje sovražnike in branila z njihovo pomočjo svojo svobodo in evropsko kulturo pred obrskim pritiskom z vzhoda. Prijateljska zveza 'Slovencev z do tedaj sovražnimi narodi ki pa so že imeli krščanstvo in kulturo, nam odkrije še globlji nagib, zakaj so se naši predniki odločili za krščanstvo; zaznali so namreč, da je 'barbarski narod, ki iz lastne volje ter prepričanja ne sprejme krščanstva in njegovih duhovnih dobrin, obsojen na smrt. Taka usoda je kmalu nato doletela Obre. 'Podoben konec Ibi dočakal slovenski narod, ako s svojimi vodniki ne bi spoznal pravočasno, Ikje je njegova rešitev. Krščanstvo pa ni le v oni sivi davnimi rešilo življenje našim prednikom, aimpak je nato skozi stoletja branilo in hranilo življenje našemu narodu. In od trenutka, ko si je slovenski narod izbral 'Kristusov nauk za svoje življenjsko luč in vodilo, je poleg silnic najrazličnejšega značaja, ki so vplivale na obstoj, razvoj in izoblikovanje slo-vcnskeega naroda ter njegovih poedincev, bilo krščanstvo med najmočnejšimi. Po različnih poteh in načinih je iz roda v rod pronicalo v najglobje bistvo slovenskega človeka in mu vtisnilo krščansko duhovno fizionomijo. Zgodovinski resnici pljuvajo v obraz oni slovenski zgodovinarji in pisci, ki Skušajo s svojo ten-denčno dialekt iko in logiko omajati zgodovinsko poslanstvo in plemenito delo, ki ga je krščanstvo opravilo v slovenskem narodu. | Po 1200 letih mora vsak Slovenec, ki ima .ruhico iskrenosti, priznati, da jc bilo krščanstvo v rešitev našemu narodu, da je duša slovenskega človeka krščanska, da je njegovo mišljenje in čustvovanje krščansko in da sta naša kultura in zgodovina krščanski . tz,— Msgr, Fogar biseromašnik Dne 23. julija je minilo šestdeset let, odkar je v Brixenu na Južnem Tirolskem prejel mašni-ško posvečenje Alojzij Fogar, sin bogate družine v Gorici. Leta 1923 je bil Alojzij Fogar Imenovan za tržaškega škofa. V goriški stolnici ga je posvetil v škofa 14. oktobra istega leta goriški nadškof Sedej. Na škofovskem mestu v Trstu je hotel biti pravičen do vseh narodov. Zato jc z vso odločnostjo nastopal v obrambo Slovencev in Hrvatov, proti katerim so sprostili italijanski nestrpneži vso divjost sovraštva, preganjanja in vsemogočnega nasilja. Fašisti so ga zaradi tega javno napadali, sramotili in mu grešili. Toda Fogarja niso mogli ustrahovati. Še kar naprej je zagovarjal narodne in verske pravice Slovencev in Hrvatov. Zato so ga začeli tožiti v Rimu in pošiljali pritožbe ter proteste Mussoliniju in v Vatikan, ki jc pred zahtevami fašistov in njihove vlade klonil ter odpoklical škofa Fogarja v Rim. To se jc zgodilo leta 1936, ko je Fogar moral zapustiti svojo škofijo v Trstu ter prevzeti mesto, ki so mu ga dali v Vatikanu kot naslovnemu škofu iz Pa t rasa v Grčiji. V Rimu' Je msgr. Fogar kot 85 letnik dočakal svoj biseromašni-ški jubilej. Bog naj ga živi in ohranja še mnogo let! Dr. Jože Pogačnik — 40 let duhovnik Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je obhajal letos poleti 40-letnico posvetitve v duhovnika. iKljub temu, da ni bilo nobene zunanje slovesnosti, mu je papež Pavel VI. poslal poseben blagoslov. Župnik Anton Vukši-nič ki župnikuje blizu Hamiltona, Ont., pa ga je presenetil ob svoje obisku domovine z umetniškim dellom kiparja Franceta Goršeta, ki ponazoruje nadškofo vo pastirsko geslo: »Sin, glej tvoja mati!". Dr. Pogačnik je 'trenutno v Rimu, kot član nove ustanove katoliške Cerkve, sinode škofov, ki sedaj prvič zaseda. baraga bo dobil častno mesto v "svetišču misijonarjev" HON. JOHN YAREMKO Ponovno kandidat v Bellvvoods okrožju VEM, DA NE BOSTE OBJAVILI Naročnik lista nam jc poslal naslednji izpis iz časopisa v Sloveniji. Na žalost ni navedel lista in dneva izdanja. »VEM, DA NE BOSTE OBJAVILI (to je naslov članka, oziroma rubrike). — 83.000 Din DOPLAČILA ZA LASTNI LES. Podpisani sem leta 1965 dal posekati približno 20 kubičnih metrov jelove hlodovine. Ce odšte-jem odpadke in neraben les, ostane še 15 kubičnih metrov kup-čijskega lesa. Od tega zahtevata: gozdno gospodarstvo 93.000 in občina v Ribnici 90.000 S. Din. Stroškov za sečno in vožnjo je bilo 50.000 S. Din. Skupaj jc torej 233.000 S. Din plačil. Po vsem tem mi ne ostane od tega lesa prav nič, marveč bi moral še doplačati 83.000 S. Din, da bi se lesa znebil. In kakor nekdaj Cankarjev hlapec Jernej se moram zdaj tudi jaz vprašati: Ali je to pravično in pošteno plačilo za mojih 64 let garanja po gozdu, ko sem vsa ta lota gozd gojil, trebil in zasajal? Ali je prav, da kmetu odvzamejo tako pošteno pridobljeno primožertje, nujno potrebno za preživljanje v letih starosti in onemoglosti? Ali je še čudno, če sc zadnje delovne moči, ki bi morale ostati doma, vozijo celo 40 km daleč delat vsak dan, ko pa vidijo, kaj bi jih čakalo na zemlji na stara leta? 'Naša kraška zemlja je revna in le gozd nam je omogočal ob- Ontarijski minister socialnih in družinskih uslužnosti je ponovno kandidat v Belhvoods okrožju. 16 let že zastopa volilce v on-tarijskem parlamentu kot predstavnik konservativneprogresiv-ne stranke. Točla njegovo delo ga dviga čez stranikino pripadnost in lahko rečemo, da mu njegovo izvršeno delo jamči priljubljeno-neglede na strankarsko pripadnost, ter ga prav zato brez Oklevanja priporočamo našim ljudem. Rodom Ukrajinec pač lažje razume omigrantove težave, saj se je, kot sin delavskih staršev sam šolal in šel Skozi našim slič-ne težave. Posebno je še poznan iz časa, ko je bil pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo, ter je uvedel šolanje emigrantov v an-j gleškem jeziku. Njegove priljubljenosti in popularnosti nam ni treba popisovati. Saj ga večina naših ljudi pozna, in se je že večkrat uspešno zavzel za naše ljudi. Zato pomnite: volite 17. oktobra moža na mestu! —vjm.— • V Gorici je umrl koncem avgusta stolni kanonik msgr. Alojzij Novak. • življenjske razmere v Sloveniji so se zadnje čase znatno poslabšale, ker delavci in uslužbenci ne dobivajo več dogovorjene plače, marveč samo še 60 odstotkov. stoj. Za les pa plačujejo tretjino njegove vrednosti, a drugo gre za sečnjo, prevoz in takse. Takse in biološka amortizacija so zdaj lep izgovor za nadaljnje izrabljanje. Za pogozdovanje in gozdna pota smo prejeli v vseh teh letih komaj nekaj odstotkov od plačanih vsot. Kam je šel ves drug denar ne bomo vedeli nikoli. Od bodočih poslancev pričakujemo, da bodo kaj storili. Matej Andolšek." Poleg cerkve sv. Marije v Sault Ste Marie, Mich., ki stoji na istem prostoru kot ona, ki je služila kot stolnica Baragu, je v teku velika gradbena dejavnost. Začeli so zadati prvi del veličastno zamišljenega 'spomenika »SVETIŠČE 'MISIJONARJEV", ki bo obsegal poleg zvonika z razglčednimi verandami in cerkve v podzemlju turo »človekovega poslanstva". Ta tura »človekovega poslanstva" bo skušala prikazati v sliki in besedi pol človeštva od stvar-jenja do poveličanja. Razdeljena bo na sedem oddelkov: stvar-jenje, zgodovina krščanstva, sv. Izak Joques, o. Marquette, škof Baraga, Vatikan II, paruzija. Tura sc bo začela pod zvonikom in se bo končala z izhodom v cerkev. Sault Ste. Marie v Mtdhiganu je tretje najstarejše mesto v ZDA in v letu 1968 bosta dve veliki obletnici — 300-letniea, odkar je jezuitski misijonar o. Marquette v poletju 1. 1668 postavil prvo cerkev in hišo ter postal tako ustanovitelj prve stalne naselbine Evropejcev v Michiganu, ter 100-letriica smrti prvega škofa takratne škofije Sault Ste. Marie (sedaj marquett-ske) Friderika Barage. Župnija sv. Harije v Sault Ste. 'Marie, Mich., je izdala lično brošuro, v kateri je obrazložen pomene toga spomenika. V njej sta omenjena oba slovenska misijonarja, ki sta delovala dalje časa v Saulit Ste. Marie. Franc Pire je prišel sam 1. 1836 in zgradil prvo župnijsko šolo ter 1. 1837 četrto cerkev. Kljub temu, da jc ustanovil misijon nasledenje leto v Grand Portages, se je pogosto vračal vse do 1. 1'845. Baraga se je ustavil v Sault Ste. Marie prvič 1. 1835, pozneje pa je izbral mesto za svojo škofijsko prestolnico. Baragi je posvečeno v brošuri posebno poglavje in objavljena je tudi njegova slliika kratko pred smrtjo ter Skica cerkve ter Baragove »škofijske palače". Baragova hiša je še danes ohranjena z izjemo prizidane kuhinje ter hrani mnogo Baragovih stvari. Knjižica ima tudi listo važnejših dogodkov v kronološkem redu. Ker bo spomenik več kot krajevnega pomena, so darovi dobrodošli. Imena darovalcev in njih družin bodo Ohranjena v temeljnem kaminu kot tudi v veži spomenika. Naslov: Shrine of tihe Missionaries, 349 Maple Street, S a ulit Ste. Marie, Mich. 49783 — ILSA. GEORGE BEN — < Liberalni kandidat v Humber okrožju! Po novi razdelitvi ontarijskilh volilnih Okrožij je okrožje Bra-oondale odpadlo in tago je postal g. G. Ben kandidat v Humber Okrožju. IKdo ga ne pozna še iz časa njegovih ,,'borb", 'ko je bil še Slan mestnega odbora ali do meda-vnega kot poslanec liberalne stranke v ontarijškein parlamentu. Slovenci smo mu še posebej pri srcu—po rodu je Slovak — in smo mu hvaležni, da je pred let izposloval, da je za 29. Oktober — naš narodni praznik— s torontske mestne hiše ves dan vihrala veliki slovenska zastava, Kot burca za »malega človeka", mit želimo za volitve izvolitve ter ga slovenskim volillcom v Humber Okrožju toplo priporočamo. —V.M. V BELLW00DS OSSINGTON PONOVNO IZVOLITE 17. OKTOBRA _ TECUMSETH PALMERSTON SATHUBST resničnega zastopnika nas vseh v Ontario GEORGE BEN 21 LET STARI? Ko postanete 21. niste več zavarovani preko strašev. Sami se morate zavarovati v teku 30 dni. Tiskovine za prijavo dobite v banki v bolnici ali pa od "Commission". NOVO DELO? Da ostanete zavarovani, se držiti navodil ki so na vašem bolniškem "Cerfic-ate of iPayment — Form 104", ki vam ga mora dati va3 sedanji delodajalec, ko ga zapustite. NOVOPORO-ČENCI? Družinska ("Fam-ily") bolniška premija mora biti sedaj plačana, da krije moža in ženo. Obvestite vašo skupino ("Group") takaj, ALI, če oba plačujeta direktno, obvestita "Commission". Your ONTARIO HOSPITAL INSURANCE Plan Ontario Hospital Services Commission, Toronto 7, Ontario. KOLIKO ČASA VZAME DA VZGOJITE KVALITETNA VINA? PAARLPRAVI DA 300 LET! SLOVENSKA DRŽAVA For a free Slovenia Published monthly by" Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Csnada Subscription rates: ^SSSfBP $4 per year, 30tf per copy JffjfSBk 17119» Advertising 1 column x 1' $2.80 CANADA RIM ITALIJA HOTEL 'BLED' Vla S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102) Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali ieleznici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK ■ lastnik CARL VIPAVEC obrnite 8e z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: in NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4, Toronto. Ont. — EMpire 4-400« 300 let tradicije je v vsaki steklenici Paarl namiznega vina. Odkrijte namizno vino pa vašem okusu Iz Paarlove odlične družine peterih. Med rdečimi vini imate polno in okusno vino "Roodeberg", ter elegantno lahki "Cabernet". Izbira belih vin vključuje delikatno okusni "Riesling" ter čisti, sveži, polkisli "Late Vintage", Poleg vsega tega pa še seveda vino za vse prilike in slavnosli, tako različni "Paarl Rose". Paarl namizna vina so posebnost, ki si jo lahko privoščite. Poizkusile katerega izmed njih kmalu. Paarl Vina so importirana iz Cape. Paarl Wines /W« U«, TW 1-66N 14. septembra so zastopniki etničnih listov bili gostje provin-cialnega ministra za poboševalniee g. A. Grossman. Z avtobusom so obiskali glavne poboševalniee za dekleta in fante v Torontu in okolici. V Bramptonu so celo kosili skupaj z jetniki, ki so v storosti od 18 do 24 leta. Zastopniki etničnih listov so bili gosti na domu Hon. J. Yaremka, ministra za socilno skrbstvo in družinske uslužnosti pred. začetkom Ont. volilne kampanje. Za opnik našega lista g. V. Mauko se poslavlja od g. ministra. V vseh pravnih zadevah se ^as'ov* lahko z zaupanjem obrnete na ANTONY AMBROŽIČ novega slovenskega odvetnika Barrister, Notarv Public , 861 College St., Toronto, Ont. ln notarja. _ . , . _ Telefon: LE. 1-0715 slovenskih župnij z zastopniki Slovencev izven domovine slavili s svojimi škofa 60^1etnico kronanja milostne podobe. V dvodnevnem slavju, ki je vključevalo tudi pošvetiteve posebnega oltarja na prostem, se je zbralo na Brezjah okrog 25.000 Slovencev. Štira leta so pretekla od dne, ko je Premier John Robarts sprejel častno nalogo voditi vašo pokrajinsko vlado. V tem času so on in njegovi "progresivne-konzervativni" sotrudniki dosegli zavidljive uspehe in viške. Nove in popravljene ceste, šole in bolnišnice. Višje plače in zmanjšanje brezposelnosti. Pomoč pred sodiščem, zakon o človečanskih pravicah, zaščita potrošnikov, smel kora'k naprej v pogledu posestvovanja hiš, napredek v prevozništvu in zdravniško zavarovanje. Na začetku 1968, pod Robartsovo upravo bo ontarijska vlada plačala občinske in šolske taxe vsem do višine prvih $2000 asesmenta, sedaj poenotenih opkrajinskih obdavčitev vaših zaokroženih hišnih (stanovanjskih) lastništev v Ontario, neglede če jih lastujete ali samo najemate, ter bo poleg tega prevzela popolne stroške upravljanja sodne zakonodaje v Ontario. Dobra vlada . . . Robartsova vlada . . . zasluži vašo podporo 17. oktobra. Odborove sobe: 666. The Queensway — 252-3191 230. Jane Street — 762-8351 povsod, zlasti pri cerkvenem pevskem zboru, prav tako pri Društvu Naj sv. Imena in pri mnogih slovenskih organizacijah. Naj počiva v miru! • Naročniki Slovenske Države —Leto gre h koncu. Poravnajte naročnino. Pomislite: Edini slovenski list je, ki se poteguje za našo najbolj naravno pravico: svobodo v lastni državi [(Priznajte to' in še prispevajte v Tiskovni sklad! Vsaiko nedeljo je prilika, ne da bi Vam trebalo pisati Mo-ney Order in pošiljati po pošti. Naš zastopnik g. Mirko Geratič vam je vedno na razpolago! mftjfojlom/g Toronto Obiskali so tovarno opeke, kjer kaznjenci — moški v starosti nad 25 let delajo. Videlo so tudi ječo ln prostore kjer zdravijo alkoholike, narkotike in nevrastenične bolnike-kaznjence. Naš list "Slovenska Država" sta zastopala g. V. Mauko in g. Peter Cekuta. Slika kaže obisk v šoli za mladoletnice (na dufferin učili). CO-OP CREDIT MAGAZINE, ki ga izdaja mesečno Ontario Co-operative Credit Soeiety, neke I vrste zadružna banka, v Torontu, prinaša v dvoni številki za avgust in september ina 9. strani članek, ki ga je napisal C. A Way z naslovom YVhat's In A Name razlago imena Krekove 17. OKTOBRA SE SESTANETE Z v NAPREDKOM slovenske hranilnice in posojilnice v Torontu. Poleg podatkov o zadrugi navaja tudi podatke iz brošure ,,His Story" o Janezu E. Kreku. • 17. septembra je mestece Acton blizu Toronta praznovalo 100 letnico Kanade. Na to prireditev je bila povabljena tudi Slovenska plesna skupina "Nagelj" iz Toronta. Za glasbo je skrbel g. Matija Lebar. • Od 2. do 4. septembra so v Clevelandu imeli deseto konvencijo Slovenski Akademiki v Ameriki — SAVA. Konvencije se Ije udeležilo približno 55 akademikov iz Toronta, Chicaga, New Yonka in Clevelanda. Nekaj jih je prišlo celo iz Minnesote. Tema konvencije je bila: Dan nam v bodoče je ključ. Novi predsednik je Jože Odar, iz Celevelanda. ....• V Torontski slkupini pa je za tekoče leto nov odbor in sicer: predsednico Mir jam Cekuta, tajnica Betty Torkar, bla-gajničarka Mari Krošelj| Želimo mnogo useha. Študentje iki Obiskujete 11. razred ali višjega, pridružite se slovenski študen-tovski organizaciji. Enkrat na mesec imajo sestanek v slovenski cerkveni dvorani. Dobrodošli! SAVAni bodo pripravili zabavni večer za praznovanje 100 letnice Kanade. Zabavni večer bo 18. novembra v New Torontski slovenski cerkveni dvorani. Gostoval bo študentovski orlkes-ter iz Chicaga. Vljudno vabljeni. ženiki ter jima podarile punčko. Deklica je bila malo prerado-vedna, kalko je neki v Chicagu in je prišla prezgodaj na obisk. Pa se je med item že okrepčala in bo delala veselje očku dn mamici. Čestitke! • Naš naročnik g. Stanko Knaus iz Peorie, 111. je srečen spori-čilo, da je spet postal stari oče. Njegovi hčerfki Stanki, poročeni Hardi na 3240 S. Naraganset, Chicago, je teta štorklja prinesila zalo deklico. Naše čestitke, Stanko! • Spet nova slovenska družina. Vedno smo veseli takih le dogodkov, Iko zvemo, da imamo spet novo slovensko družino. Pri Sv. Štefanu so zvezali za vedno g. Franka Starino in gdč. Marija Bežek. Frank je sodelovaje plesne skupine SARC, njegova ženka pa tudi rada pomagal kjer je potrebno. Bog daj srečo in blagoslov! • Pionir fare sv. Štefana g. Jože Fajfar je nepričakovano odšel v večnost. Pred (kratki je obhajal zlato poroko. Bil je splošno poznan v vsej 'slovenski okolici ter je aktivno sodeloval MAŠA PRVIČ DAROVANA V SODOBNI SLOVENŠČINI Chicago • Vile rojenice so se oglasile pri dr. Jožetu Goršiču in njegovi VOLILCEM V HUMBER GEORGE BEN vas je dobro zastopal v mestnem in Metro odboru . , . GEORGE BEN vas je dobro zastopal v Queen's Park (ontarijski parlament) . . . GEORGE BEN vam VEDNO dobro služi! GEORGE BEN vam bo služil v bodoče za Humber okrožje. 17. OKTOBRA GLASUJTE OKROŽJU! Čeprav se je sv. maša darovala na slovensikem ozemlju že pred 1.100 leti v starocerkveni slovenščini ki je bila tedaj tudi naš jezik, je bilo vendar prvič letos septembra, da je ljubljanski nadškof dr .Jožef Pogačnik daroval celotno sveto mašo vključno s kanonom v sodobni slovenščini. Bilo je to na Brezjah 3. septembra, ko so zastopniki vseh I0VENIJKL VC E 9A{r\DANES A J UTCJ To je petnajsto nadaljevanje nove "3 strani" SLOVENSKE DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo razvila v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj slučajnostno in površinsko poročanje o tamkafinjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega sprememn, politične" meje Slovenije in Jugoslavije. Uredništvo Slovenske države" TRI OSNOVNA SPOZNANJA ■<>*m CIRIL A. ŽEBOT Predsednik Slovenske kulturne akcije v Argentini, moj stari znanec iz predvojnih let, Ruda Jurčec, se nikakor ne more sprijazniti z mojo novo knjigo SLOVENIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI. Kot urednik GLASA S. K. A. slednjega že več mesecev uporablja kot sredstvo svoje propagande proti duhu in namenu knjige. , Nobena knjiga ni tako popolna in brezhibna, da bi ji bila kli- cev, ki dnevno tja prihajajo iz Ljubljane in drugih krajev slovenske republike. Mislim, da bi tak obisk tudi Rudi Jurčecu pomagal do treh osnovnih spoznanj : 1. Zahodna Evropa, vključivši Nemce, si niti ne želi niti ne pričakuje nove evropske vojne. Čeprav je resnična evolucija v Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi še dosti počasnejša in težav-nejša kot v Sloveniji, gledajo preplah z leve "Resolucija VII. seje CKZKS je nacionalnemu vprašanju posvetila veliko pozornost, zahtevajoč od komunistov, da morajo imeti do vseh aspektov nacionalnega vprašanja jasna stališča . . . Vsako zanemarjanje teh problemov lahko ustvari vakuum za uveljavljanje konservativnih in zunanjih sil. . "Te dni je izšla v Celovcu knjiga enega vodilnih belogar-dističnih organizatorjev in ameriškega agenta dr. Cirila Zehata, posvečena na smrt obsojenemu Erlichu. V tej knjigi trdi Žebot, da je partija improvizirala OF, ker je hotela izkoristiti svetovno vojno in sovražno okupacijo za povojno staliniza- cijo Slovenije, ter ida je partijska politika "zadnje etape" kriva, da mi prišlo do zedinjenja Slovenije. Po Žebotu bi se morala OF spomladi leta 1945 povzpeti na raven slovenskih Zgodovinskih interesov, premagati stalinistične vplive in predlagati, po njegovem, teoretično sprejemljivo in organizacijsko izvedljivo povezavo vseh takrat obstoječih slovenskih oboroženih sil, tj. partizanske vojske in belogardistov, pred zasedbo iameriške VIII. in agleške V. armade, ki bi zagotovile zedinjeno Slovenijo. Dosledno zvest svojemu narodnemu izl dajstvu v interesu svojih imperialističnih gospodarjev, od katerih sta po njegovem mnenju odvisna varstvo in gospodarski razvoj malega naroda, \>idi Žebot perspektivo za jutrišnjo Slovenijo v samoupravljavski (!) slovenski skupnosti, v političnem dualizmu — komunistični stranki (!) in Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije brez komunistov (kot politični organizaciji verskih množic), v razbitju Jugoslavije in naslonitvi Slovenije na najbolj nazadnjaško imperialistično krilo v svetu. . . . "Omenil bi na tem mestu tudi Kocbekov očitek komunistom, da bolje varujejo interese mednarodnega socializma kakor pa interese našega majhnega naroda. V slovenskem poslanstvu vidi Kocbek posebno misijo, spričo katere ga spreleti srh zaradi posebnih računov, ki jih ima bog s slovenskim narodom (predavanje v Trstu). Kocbek ni sposoben spoznati, da obstojijo posebni računi, ki jih mednarodna reakcija namenja slovenskemu narodu, in da je !novi klerikalizem tista konservativna pozicija, ki daje edine možnosti za protinarod-ne protisocialistične namene tujih sil." (Mitja Ribičič, član CK Zveze komunistov, TEORIJA FN PRAKSA, st. 8—9, Avgust 1961) (Tisti, ki spremljajo moje povojno pisanje-, vedo, da se že dolgo vzdržujem razpravljanja o "emigrantski politiki". Pričujoče misli deloma odstopajo od te odločitve. ,Napisal sem jih, ker se mi zdi, da gre za bodočnost nepolitične Slovenske kulturne akcije. C.A.Ž) tika odveč. Toda v primeru Rude Jurčeca ne gre za kritiko knjige, temveč za njeno pretvarjanje v senci Jurčecovega nepremičnega pojmovanja slovenske in svetovne zgodovine zadnjih trideset let. Jurčec se izogiba stvarni dokumentaciji in dejanski utemeljitvi svojih negativnih stališč. Anahronistično vztraja na odmaknjeni predpostavki, kakor da se od druge svetovne vojne ni nič bistvenega spremenilo ne v Sloveniji in ne v svetu (ali vsaj v Evropi). Ker Jurčec očividno ne zaupa drugim virom, bi mu svetoval, da se po tolikih letih sam poda na oglede v Zahodno Evropo, ki mu je nekoč bila tako zelo pri srcu, in pa recimo v Trst, kjer bo srečal ne le zamejske Slovence, temveč tudi množice Sloven- nanjo v Zahodni Evropi, v sklopu njih nadaljnjega obrambnega zavezništva z Ameriko, kot na dodatno jamstvo miru in vsaj delnega upanja za postopno ureditev še nerešenih osnovnih vprašanj Nemčije in Vzhodne Evrope. 2. Tudi Slovenci v Sloveniji se ne počutijo srečne, kot da bi že bili dosegli vse glavne pogoje za polno slovensko ustvarjanje in prosto življenje na svoji zemlji. Dobro vedo, da teh še ni. Vsi pa so edini v tem, da so od leta 1945 — ko so bili po štirih letih vojnega trpljenja opeharjeni za obljubljeno in pričakovano narodno zedinjenje, državno samostojnost in človeške svoboščine — prehodili že dolgo in trdo pot obnove in izboljšanja. Dosežke teh prvih povojnih desetletij v Sloveniji ne omalovažujejo tako kot Jurčec, da bi jim trmasto brezupje zadušilo rast upanja in odločenosti za nove dosežke in boljšo bodočnost. Težko bi bilo najti med Slovenci v Sloveniji človeka, ki bi videl rešitev v neki novi vojni ali ponovnem bratomornem obračunavanju ali brezkončnem ohranjanju starega domačega sovraštva. TUDI V SLOVENIJI SI RESNIČNO ŽELIJO NARODNO SPRAVO med vsemi mrtvimi in živimi pripadniki in potomci dveh sovražnih slovenskih vojsk in taborov, ki sta segla daleč preko svojih ozkih političnih vodstev. V ozračju sprave upajo na hitrejše in zanesljivejše izboljšanje slovenskega položaja z nadaljnjim notranjim no pot v lepšo Slovenijo. Sprejeli so jo zato, ker knjiga ne ponuja neke iluzorne »rešitve" OD ZUNAJ, temveč odkriva in razlaga posebno tiste možnosti DOMAČEGA izboljšanja, o katerih režim, ki je še vedno zadolžen centralističnemu vodstvu ju-go-partije v Beogradu, doma še ne dopušča svobodnega razpravljanja. Po dvajsetletnih preizkušnjah in izkušnjah so se ljudje v Sloveniji dokopali do naslednjega ključnega spoznanja. Stalinistično razdobje totalnega nasilja je minulo, ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v drugih deželah srednje Evrope in v Sovjetski zvezi sami. Poleg tega pa je uradni sistem »samoupravljanja" in „so- nadaljujejo. 3. Današnji slovenski položaj je tudi že tak, da so Slovenci v slovenski republiki v vedno ožjem stiku s slovenskim zamejstvom, kar v marsičem pomaga obojim in jim krepi novo slovensko zavest in zaupanje. Obiski Slovencev v svetu Koroški in Trstu so pomembni tudi zato, ker jim odkrivajo lik novega zamejskega Slovenca, ki se bolj in bolj zaveda, da je danes njegovo slovenstvo že skoraj redna možnost in dosegljiv sad njegovega lastnega hotenja in dejavnosti. Ta porajajoči se zamejski Slovenec čuti, da postaja za-željen posredovalec med Slovenijo in sosedstveno zahodno Evropo. Odporna Slovenija onkraj odmevi iz slovenije "Treba je priznati, naj se potem človek že politično strinja z dr. Žebotom ali ne, da je njegova knjiga "Slovenija, včeraj, danes in jutri" vzbudila v domovini močno zanimanje, ne toliko med preprostimi ljudmi kot me inteligenti in kajpak komunisti kakor je bilo pričakovat Imam nekaj neposrednih obvestil od doma, iz različnih, med seboj povsem nepovezanih virov . . . da je gornji zaključek točen. "Na prvem mestu bi omenil starejšega, politično razgledanega Slovenca, ki ne taji svojih antipattj do centralistično navdahnjenega Beograda, čeprav tega ne bi mogel reči brez vsakega pridržka za njegova predvojna leta. Po nejegovem je prof. Žebot zadel zebe// na glavo, toda napravil je eno — taktično napako. Ne bi mu bilo treba vezati publikacije na pok. prof. Ehrlicha, čeprav je lahko razumeti dr. Žebotova čustva ob tem specifičnem primeru. Razlog za 'napako' je čisto enostaven: ime pokojne ka profesorja je namreč med številnimi Slovenci še vedno tako zelo omadeževano vsled desetletij ponavljane enostranske komunistične propagande, da utegne vsled tega prenekateri bralec samo zato odkloniti dr. Žebotove ideje. Sam moj domovinski znanec ima sicer o dr. Ehrlichu dobro mnenje, in to mi je dal vedeti v nedvoumni obliki, pa čeprav je vse svoje politično življenje preživel v borbi "proti klerikalizmu". A ker mu taktika slovenskih komunistov ni nepoznana reč, ga doslej noben objavljeni in tisočkrat ponavljani "argument" ni mogel prepričati o dr. Ehrlichovem "izdajalstvu". Moj znanec ima preveč razvit politični čut, da tega ne bi razumel, toda boji se, da tega političnega čuta za mero in kritično oceno Ipri mlajših Slovencih ni. Prepričan je, da domovina dr. Ehrlichovega, v bistvu lantiklerikalnega koncepta, še ne more dojeti kaj šele razumeti, pa je pod dojtnom režimske propagande, ki se vede ali nevede zaletava 'v odprta vrata takozvanega Ehrlichovega klerikalizina. Zato utegne popularizacija dr. Žebotovih idej nekoliko trpeti. Toda moj znanec je bil močnega mnenja, da predstavlja — z gornjo taktično rezervo — dr. Žebotova knjiga okvirni program za kakršnokoli realistično in konkretno protirežimsko acijo . . . Za to sedanjo dobo in stopnjo razvcja so bistvene ideje, je bistevena perspektiva — in prav to nam je dr. Žebot dal s svojo knjigo. O teh idejah razpravljajo in bodo še precej časa razpravljali v sami komunistični partiji, ki je vsa pomešana z revizionističnimi tokovi, kakor izven nje. In to je v danem položaju najbolj važno, bistveno. Ostalo, če v naprej izključimo vsak terorizem, bo tekom časa sledilo. "Po drugem viru je bila dr, Žebotova knjiga označena 'kot zelo resna zadeva" in to od človeka, ki je bil pred vojno kuhan in pečen v jugoslovenarstva. Tretjemu je imponirala dr. Žebotova umerjenost in dostojnost tona, ko je razpravljal o najbolj krvavi in kritični dobi slovenske zgodovine." (Od domovinskega sodelavca, KLIC TRIGLAVA, Augusta 1961) jugoslovanskih diplomatskih zastopstev pa so še slabši, ker ta poleg vseh napak Izseljenske matice izpričujejo tako po svojem osebju kot delu, da to sploh niso slovenska zastopstva. Slovensko .čuteči ljudje v svetu pa tudi s svoje strani še niso znali navezati kaj več kot zgolj poedinsko-sorodniških odnosov s sedanjo Slovenijo. Emigrantska politika predvojne »kontinuitete", ki je ostala brez vsebinske in ga ustvarjanja. Le jezdecev na belih konjih si preko teh mostov Slovenci v Sloveniji ne želijo. Predsedniku S.K.A. in uredniku njenega GLASA bi še posebej svetoval tole. Naj se neha pro-tizgodovinsko hudovati nad mojo SLOVENIJO, zraven pa prizadeto tarnati, da knjig Slovenske kulturne akcije v Sloveniji ne upoštevajo. Namesto tega naj se trudi rahlanjem družbenega, gospodarskega in političnega sistema. SLOVENCI V SLOVENIJI ZARES HOČEJO SUVERENO SLOVENIJO IN DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE KOT ZAVESTNI CILJ SVOJE ZAČETE IN VZTRAJNE EVOLUCIJE. Knjiga SLOVENIJA — VČE-RAJ, DANES IN JUTRI je bila v Sloveniji sprejeta s tolikim zanimanjem in osnovnim odobravanjem prav zato, ker razsvetljuje od njih hoteno in mož- cialistične demokracije", ki razlikuje Jugoslavijo od drugih komunističnih režimov, hočeš — nočeš, odprl in nakazal resnič-1 ne možnosti, ki preraščajo mar- ^ ksistično ideologijo in jugo-cen- j tralistično prakso. Naraščajoča svoboda je vedno slabši preva- j jalec marksističnih in jugo-cen- j tralističnih tokov. V nastajajočih razmerah večje sproščenosti si Slovenci pričenjajo krojiti svojo lastno usodo. Odločeni so, da po tej razvojni poti vztrajno odprtih meja pa čuti, da je bolj in bolj v njeni lastni moči, da svoje neposredno evropsko sosedstvo doseže in morda celo preseže. Ni pa še pravih odnosov med Slovenci doma in onimi v bolj oddaljenem svetu pionirskega napredka v prostrani svobodi. Odnosi preko Izseljenske matice v Ljubljani so še vedno režim-sko-propagajidni in tudi sicer politično vsiljivi ter zato malo učinkoviti. Uradni odnosi preko zgrozitev z desne "Prijatelj našega lista piše: "Iz Tvojega komentarja o knjiki Slovenija včeraj, danes in jutri sklepam, da se je žebot pač vključil v itisto sedanjo smer "kremi inologov' jn 'sovjeto-logov', ki napovedujejo — na podlagi sedanjega razvoja t— vsemogoče lepe in dobre stvari. Njegov optimizem po padcu Rankoviča pa, kakor kaže, sloni na podatkih, ki nam jih je o tej aferi dala partija. Vprašanje se postavlja,