List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golti., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt, leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G01{ICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se pro-dajajo po 6 sold. ▼ tiskarni.
Naročili na in dopisi #
naj se blagovoljno pošiljajo opravoijtvn v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljat ve m j se frankujejo. Rokopisi se ne vrač.tjo. Oznanila «prejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, IZ sold,, če trikrat, 15 soldov.
Oljkina mladika.
(Iz Goriške okolice.)
Valovi krij6 vesoljno zetoljo. Povsod globoko morje, grozoviti grob ljudij, grob vseli stvarij. Na celi široki zemlji ne gleda iz voda toliko kopnega otoka, da bi nanj nogo oslonil. Nij je ne ene pisane cvetke, ne zelene bilkice. Nikjer drevesa, kamor bi zadnji ptiček utrujen sfrfolel, nekoliko počil in še enkrat staro pesem zažvrgolel. Trud in obup mu zlomita krvavo perut in
—	valovi ga požrd. Krog in krog le mrtva trupla na vodi, in nad vodami črno, zakrito nebo . .. Vesoljni potop !
Slovenija, predraga mati moja ! Kaj si zagrešila, da te tepe enaka osoda kot nekdanji brezbožni svet ? Povodnji nad te deró od vseh stranij. Lahonski in tevtonski valovi, — napihnjeni in narastli v Sadovski in Sedanski krvi, napojeni sè solzami zatiranih in zatrtih narodov, -r- podirajo jezove, prestopajo bregove, in se nad te valé, da te pogoltnejo ! A kaj ?! Ti bi to prebila, da te ptujec žuga pokončati, poplaviti, potopiti. Ti bi se temu lahko vstavila, jezi bi popravila, brani povišala in vtrdila ; sovražni valovi bi se na kamnitih tvojih bregovih razbili in vspeh vseh protivnih navalov bil bi : prazno bobnenje in votle pene!
—	Toda, zakaj mi roke v naročji držiš in žalostno, skoro obupno strmiš v srditi vihar ? Zakaj ne vzdigneš krepke desnice ?
—	Zakaj ?! — Caesar se je sam branil celi četi zarotnikov, nij se vstrašil množice
LISTEK
0 cerkveni glasbi.
(Konec.)
Tu se mi zdi primerno staviti javno vprašanje, ali bi kaj enacega ne bilo tudi v Gorici mogoče? Gorica ima veliko in malo semenišče, višo in nižo gimnazijo, višo realko, vadnico s pripravniki, zavod zapuščenih fantov in deklic, v vseh teh zavodih je mladina. Vrh tega imajo rejenci malega semenišča po volji ustanoviteljevi dolžnost v cerkvi peti. Poleg mladine, ki ima sploh veselje do petja, je v mestu še dovelj drugih osob obojega spola, ki pri vsaki priliki pokažejo svojo izurjenost in svoje veselje do petja. Ali bi ne bilo tedaj mogoče iz med tolikega števila za petje sposobnih ljudi dobiti kakih 16—20 moči za mešane zbore in kakih 8 moči za možke glasove? Da, da mogoče je ! To, kar se zdaj zavrže za neslano godbo, hrupeče trobentanje in bobnanje, naj se obrne v to, da se osnuje šola za cerkveno petje, naj se skuša z doneski, ki se dostikrat za manj potrebne reči nabirajo, pomoči, in kma-lo pridemo na boljše, treba le resno hote-
ostrih bodal ; a ko je med morilci vgledal njega, kojega je ljubil kot oča edino dete, vskliknil je bolestno:	„Tudi ti moj sin !B
in ohromela mu jb roka !
Valovi germapski in italijanski ne bi nas požrli, a Sloveniji izvira potop iz slovenskih tal. Vsi studenci srdu in sovraživa, najkrutejšega in najljutejšega prepira so odprti, reke, zlasti Soča naraščajo in stopajo čez struge — voda uže sega Sloveniji do grla. Viharji besnili strastij so razvozlani. Kje je tisti, ki bi jiiu mogel zaklicati : „Qih)s ego .. ?! Slovenije sinovi sami podirajo jezove in mostove, — kaj tedaj hoče uboga Slovenija? Obupana čaka svoj političen in naroden potop in pokop.
Pa : ne obupaj, Slovenija mila ! Še ti živi četica pravili sinov, ki te iskreno ljubijo. Stesali so ti ladijo, date med povod-nijo nosi nad valovi, da se v njej reši slovenski jezik, šege in vera očetov.
Ladij a plava nad vodami. Deževje uže nehava, voda pada, viharji tihnejo. Morda sc vendar otmemo ! Krokar sicer noče v ladijo slovenske edinosti, a kaj čemo krokarju ! On živi o mrhovini ! Pa vzletel je tudi beli golobček nad slovenske gore, plava in plava in svet pregledava,« in glej ! uže se vrača veselo jadraje nazaj. V kljunčeku, glej, nese zeleno vejico, olj kino mladiko. Bog te sprhni, drobna ptica, rešitve znanilka! Zdrava, mlada vejica, znamenje miru! Po dolgem dolgem času vidi vendar enkrat okó nekoliko zelenih listov na polji slovenskega novinarstva vzrastlih, listov, iz-
ti. Kako lepo bi bilo, ko bi rejenci malega in velikega semenišča, učenci raznih šol in zavodov v družbi z izurjenimi diletanti — eni pri altarji, drugi na kom — službo božjo povikše-vali. To bi koristno uplivalo na mladenška srca, marsikter bi se navzel veselja do duhovskega stanu, preden še klerikalno obleko nosi.
V mestu je mogoče to doseči, na deželi je gotovo bolj težavno, a nemogoče tudi ni, marsikaj se doseže po •— društvih.
Po tem ovinku, spomnimo se tudi še onih mož, ki so v llatisb. muziko preu-s troj ili.
Pervi je Dr. Proške, kanonik pri cerkvi „zur al ten Kapelle“. Ta mož je kupil bivaje v Italiji zaklade polyphonne muzike, ki se v mnogih eksemplarih v tamošnjih knjigarnicah dobivajo, in je tudi sam prepisoval sé strpljivostjo, katero nam kaž6 njegova biblijoteka, sedaj lastnina škofijska. V Rimu, kder je dolgo časa bival, bil je Baini pevo vodja v papeževi sikstinski kapeli. Od Baini-ja navzel se je Proške navdušenja do »starili", od njega se je naučil umetnosti, ona mojsterska dela voditi, in od Proskeja so zajeli Ratisbonski dirigenti.
Povrnivši se Proške v Ratisbouo, poskusil
med katerih cvete nada, da se nam povrne zlati mir in zaželjena sloga.
Bratje slovenski ! To zeleno mladiko, ki je prva pognala iz padajočih valóv po dolzem viharji, hočemo vzeti, vsaditi sredi slovenskih dežel, jo skrbno gojiti in zalivati, da vzraste v čvrsto, košato drevo. V senci drevesa miru pa hočemo prebivati vsi kot prejšnje dni. Skupno hočemo delati in se truditi, veselovati in trpeti, skupno hočemo braniti proti zunanjim sovražnikom sveto zemljo, šege, jezik in— kaj ne? — tudi vero pradedov.
Še eno ! Bliža se cvetna nedelja. Isti dan se v cerkvi blagoslovljajo in dele med ljudstvo olj kine omlade. Slovenci, pridite vsak po svojo! Sprejmite svmbol miru v roke, mir in spravo pa v srce. Nočete ? Se posmehujete ? No ! če nočete oljke v desnico in sloge v prsi, sprejmite samo olj kino vejico! Pojdimo čez nekoliko časa na pokopališče ! Čemu ?
Kropit ubogo Slovenijo !
JOopisi.
Iz Gorice, 11. marca.— (Beseda v čitalnici — Obravnava z a t o ž e n c e v Lasi č - e v e g a umora.) — Naša čitalnica je napravila preteklo nedeljo 7. marca sopet sijajuo besedo. Da, našim Mladim mora se priznati, da so znajdljivi, urni in delalui. Program je privabil izobiino gostov, med temi prav odlično gospodo. Dvorana bila je prepolna. Program je bil ta: 1. Punte vetri, zbor; vglasbil Dav. Jenko;
je z Mettenleiter-om, takratnem korovodjo pri cerkvi „zur al ten Ivapellea, prvikiat z mnogoglasno muziko. Ali najboljša moč, katero je Proške za svoj namen dobil, bil je takratni ka-pelni mojster in duhoven J. Schrems. Ta je do tedaj na koru samo m derne komposicije produciral, ali kmalu se je o prednosti starih mojstrov, prepričal in ž njegovo energijo lotil sc je dela — po Proskejevem načrtu muziko v domu preustrojiti. Ali ne smemo pozabiti, da se morajo reforme na cerkvenem polji vedno na cerkveno auk-t o ri te to opirati, da v zadnji instanciji morajo od nje izvirati, ako hočejo trpeti in dober sad obroditi. Takratni škof Valentin t 1857, se je malo razumel na muziko, ali kmalu se je prepričal o veliki vrednosti Proskejevega početja, kajti za to stvar so se bili zavezali možje, katerih cerkven duh, in razumnost cerkvene muzike je zelo cenil. (Omenjam samo kanonika Am-bergerja, poznanega po svoji pastorali in Jakob-a, »pisatelja: „Die Kunst im Dienste der Ivirckeu) h tako je potrdil škof reformo sé svojo auktoriteto. Se ve da je dobila stvar v začetku dosti protiv-nikov in ravno visoka cerkvena gospoda se je potožila pri škofu in zahtevala prejšno muziko ali Valentin je odgovoril: Ta muzika je bolje


—
i y*r^
II- ________________-...........»............
\	•-'•	p.',*- '*%■'.	,
— 2. Slovo, dvospev; vglasbil Donneiti; — 3. Faust Gounodov, za glasovir zložil Leybach ; —
4. Visoki C, vesela igra v 1 dejanji; — 5. Deklica in rožica, mešan zbor; vglasbil A. Hribar;
6. Pevčeva kletev, deklamacija; poslovenil lar ; — 7. Sonata za glasovir, vglasbil Beethoven; — Brati ne zna; burka v 1 dejanji;—
9. Domovina, samospev in i.bor; vglasbil A.
I Hribar.
Obravuava z zatožencim orilcev posestnika Časič-a iz Benč je pričela v torek 9. t. m. in tnga že tretji dan ; danas v večer bo končana. Zatoženci so neki Pettarin, mizar iz Gorice ; Cičigoj, in dva Devetaka. Vsi štirje pravo zrnje, izleček Goriške pobalinosti. Toženi so kot krivi umora, ki se je zgodil v večer sv. Rojstva. Tožnik je državni pravdnik Poljak. Zagovorniki so : dr. Pajer, dr. Nardini, dr. Frapporti, dr. Egger. Skoraj , da obžalujemo, videti med zagovorniki takih pobalinov in zločincev mladega, pa veliko obetajočega dr. prapporti-ja. Zatoženci se dobro zgovaijajo, dobro v tuui obziru, da tajijo vse.— Priče so izrekle, da je Pettarin po Lasič-u z orodjem mahnil, ter ga usmrtil. Zdravniki so dokazali, da takega telesnega poškodovanja (v vratu je bil preboden iu ranjen v srce) nasledek je nagla smrt. Zatoženec Pettarin je s prvega vse tajil, potem pa moral obstati, da ga je v resnici z orodjem poškodoval, pa ne z nožem, ampak z svinčnikom, kakor ga rabijo mizarji. Čuditi se je pa, da je zagovornik dr. Pajer, mož prebrisane glave, to za dobro vzel ter zatoženca branil. — Dobro, če vsled obravnave ne bodo zatoženci popolnoma oprosteni.
V sodnijski dvorani, pa tudi na ulici, je vse polno postopačev in lenuhov. Nar brže hodijo te dni v šolo, kako jim bo treba zagovarjati se in tajiti, če pridejo v enake zadrege.
!9p
jz cerkljanskih hribov, 7. marca. —
(f A n d r e j Kacin). Hudo letos gospodari britka smrt med goriško duhovščiuo. Sopet nam je pokosila marljivega delavca v vinogradu Gospodovem. Dne 5. marca smo pokopali župnika šebreljskega g. Andrej Kaciu-a, kteri je v 43. letu svoje starosti v sredo t. j. 3. marca na pljučui sušici mirno in vdauo v Gospodu zaspal.
Zgubila je žalujoča fara vnetega dušnega pastirja, | domovina zvestega sina. Bil je tako rekoč žrt-va svojega težavnega posla. Pri visokem hribovju zelo raztreseno faro oskrbovati, kakor je šebreljska, ni tako lehko; in tudi najbolj krepkega, če se ne varje, le prehitro bolezen skloni, kdo tega ne ve? — Preselil se je gosp. Andrej v boljšo, lepšo domačijo, kjer se odpočije od svojega trudapolnega delovanja, ter je najšel mir in pokoj, kterega je na svetu zastonj iskal.
Pastiroval je ranjki najprej kot kaplan v Prvačini in v Cirknem, posled pa skozi 14 let kot župnik na Šebreljah. Bil je delaven in vnet za svoj stan ; dobrosrčen, ter blagega značaja, in ni imel osobnih sovražnikov. Priča temu prelep pokop, kterega so mu napravili hvaležni farmam in duhovni sobratje, kterih seje pri vsi Imeti zimi in obilnem suegu 8 sešlo svojemu to-varšu in prijatelju zadnjo čast skazat. Hvala jim. Vsim zuancepi in prijateljem njegovim naj bo pa v blagi spomin priporočan.
Ogled.
Avstrija. Presvetli cesar bo obiskal Dalmacijo in nastopi to potovanje menda koncem tekočega mesca. Nekteri listi so raznašali vest, da bo šel tudi obiskat kralja poštenoviča Viktor Emanuela, kar se pa ne potrdi. Cesarski namestnik baron Rodič odšel je na Dunaj, da vodi priprave za potovanje. — Dunajski nadškof kardinal R a u s c h e r razposlal je okrožnico do svoje duhovščine, v kterej jim v spomin kliče dolžnost, naj vrlo skrbijo, da se krščanski nauk pridno uči v šoli in zunaj šole. Ko bi bil kardinal za časa Hohenwarta malo manj „verfassungstréu4, gotovo bi zdaj ne bilo treba tožiti, kake nevarnosti zdaj šolsko mladino obdajajo. To je sad, ki je rastel na drevu, kteremu se pravi „modus viveudi.4 — Državni zbor dela s podvojeno pridnostjo, prav posebno, odkar je Auersperg kakih 80 ustavoverskih poslancev k sebi povabil in jim je Lasser nevarnost pred oči stavil, v ktero zabredejo ministri in poslanci, ako ti kljubujejo. Pred veliko
■ i ■	■	. i. ■	. -	mmm

i-
K
cerkvena — in pri tem je ostalo. In čudno, oni gospodje, ki so se novi muziki najbolj (protivili) ustavljali — so svojo misel kmalu spreobrnili, spoznavši prednost te vrste muzike.
Škof Valeutin, Proške, Mettenleiter in Schrems so uže umrli ali oba kapelna mojstra sta dobila izvrstne naslednike, kateri varujejo slavo Ratisbonske cerkvene muzike. V domu služi sedaj Fr. X. Haberl kot kapelnik (pevovodja), znani pisatelj knjige: Magister eboralis, kateremu je Congnegatio Rituum redakcijo novo izdanih officijeluih koralnih knjig poverila, in pri „alte Kapelleu je M. Mailer, dober d rigent in komponist.
Še enega moža se imamo spomeniti, kateri Be ni samo za Ratisbono, nego tudi za razširjenje reforme po vsej Nemčiji in Avstriji velike zasluge pridobil — in ta je Fr. X. Witt, predsednik občnega nemškega Cccilijinega društva (allgem. deutsch. Zazilienverein). Ta mož je se svojo pogumnostjo sklenil ono v Ratisborii začeto reformo tudi drugam razširiti.
To bi se imelo posrečiti po dveh najvspeš-nejših sredstvih našega časa, s pismom in z društvi. V 1. 1866 izšel je časopis „fiiegcnde
Blàtter4, kateremu je že dve leti pozneje drugi „Musica sacra4 sledil in v letu 1868 osnovalo se je Cecilijiuo društvo. Imenovana časopisa pretresujeta najvažnejša liturgična vprašanja gle-dé cerkv. muz., dalje muziko-historična vprašanja, podajata dirigentom, organistom in pevcem ne samo teorije, nego tudi praktične nauke in obsegata prav dobre muzikalne priloge. Kar je pa posebno odlikuje je to, da se podvržeta cerkvenim postavam in liturgičnim pravilom, ne subjektivna menenja, nego cerkvene postave so jima vodeči princip.
Cecilijino društvo je dobilo approbacijo od sv. stola, iu kardinal de Luca je njegov protek-tor. Blagoslov sv. Očeta je obrodil bogate sadove, društvo se je po vsej Nemčiji razširilo in velikansko napreduje.
O ! da bi se ta reforma tudi pri nas vpeljala, da bi naša stolna in druge cerkve v mestu in na deželi posnemale Ratisbono v gojevanji cerkv. muzike, da bi tako naša nadškofija z lepim vzgledom svetila, da bi se tudi glede cerkvene muzike uresničile besede :
„Domum tuam Domine decet sanctitudo.“
nočjo prestane državni zbor in deželni zbori so sklicani 6. aprila. Koliko časa jim je za delovanje odločenega, sc ne vé. — V Pragi so izdali Staročehi oklic do volilcev, ki je podpisan od dr. Riegcr-a. Volitve na deželi (41 poslancev) bodo 15., v mestih (34 poslancev) pa 18. t. m. Med drugem pravi dr. Ricger : Avstrijska dinastija in češki narod se bosta porazumela, ker drug druzega potrebuje. — Na Ogrskem tirja novo ministerstvo, naj se proračun za leto 1875 hitro odobri in finančne postave sprejmejo. Potem prestane ogrski državni zbor in mesca maja bodo nove volitve. Sennyey-eva stranka dobro napreduje.
Zunanje države. Na Pruskem se boje vojske. To spričuje prepoved, da se ne smejo konji iz dežele prodajati. Razneslo se je namreč, da misli Francoska 10.000 konj nakupiti. Pa tudi postava, o kteri smo zadnjič omenili, po kteri se odreče škofom in katoliškim zavodom podpora iz državne blagajnice, ako ne priznavajo protiverskih postav, je, kakor „preus. Volk,sblatta zadosti jasno priča, znamnje strahu pred katoliško cerkvijo. Ta list vpraša :
„Škofje, ki so zdaj v vojski pomočniki zunanjemu poglavarju (papežu) proti domači (protiverski) postavi, — kaj bodo storili, kadar bo maščevanje za Sedan na svoj prapor zapisalo: Obnovitev papeževega prestola, vlada rimskega katoličanstva ?“ Katoličani so že dostikrat dejansko na taka vprašanja odgovorili.— Na Francoskem iščejo ministrov. Uboga dežela, ki ne more priti do notranjega miru. — Na Spanj-s k e m traja še vedno boj med Kartisti, in Alfonsisti. 5. so bili Alfonsovci zopet premagani, zgubili so okolo 300 vojakov. Kar j h more, uide jih k Karlistom. — Na Italijanskem hočejo odpraviti smrtno kazen. Skušnja uči, kake nasledke ima že premehko ravnanje z jetniki, kaj bo še le, ako še smrtno kazen odpravijo. Tudi zunaj Italije je'marsikaj gnjilega.
Nedeljski pogovori.
(Konec.)...
Učitelj. Koliko vrednost ima gip s (mavec) za gnojenje, skoraj vam ni treba omeniti. Kdo zmed vas še ni potresal deteljišča z gip-som, da je dobil boljši in obilnejši pridelke. Omenil sem vam že pri oskrbovanji gnoja, da gips zapreči ogleučevo-kisli amonjak, da ne iz* puhti. Spreobrne ga v žvepleno-kisli amonjak, ta ostane potem v gnoju, in služi rastlinam v hrano.
J ur če. Kako je pa to, da gips tudi iz zraka redilno rastlinsko hrano na se vleče? Ne vem, kje sem že to čul?
Učitelj: To je istina. Rekel sem vam, da ogljenčevi kisli amonjak, ki se pri vsakem gnijenji razvija, izpuhti v zrak, a gips ga potegne-na se, ter spreobrne v žvepleno-kisli amonjak in ga zapreči pred izpuhtenjem. Se neko drugo posebno dobro lastnost ima, da namreč tudi mokroto iz zraka nase vleče. Zatoraj je kot gnoj posebno dober v suhih časih.
Na mokrih in ilovčastih travnikih je posebno dober gnoj tudi premogov pepel, ki se dobiva po plinarnicah in tovarnah. On zemljo gnoji in rahlja,
Ravno tako dober gnoj je tudi sipa (mlev-ka). Ce se v hlevi potrese po gnoju, napije se gnojnice, in potem je nuj boljši gnoj za težko zemljo.
Jože. Zakaj pa samo za težko zemljo?
Učitelj. Ker tako zemljo sipa močno zrahlja, kakor sem vam že pri laporji omenil. Posebno dober je taki gnoj tudi za močvirja, ali močvirne travnike, ker zemljo nekoliko posuši in tudi gnoji.
Omenjene vrste gnoja spadajo med rudninski gnoj.
Župan. Gospod učitelj, vi ste nam tudi rekli, da se nahaja še rastljinski gnoj. Kako-šen je pa ta?
Učitelj. Rastljinski gnoj je oni, ki obstoji iz samih rastljin, ki se puste, da segnijo, in potem zemljo gnojijo. Navadno s vseje graš-ca, grah, ajda ali kake druge rastlijne, ki niso predrage, na polje, da zrastejo in poženejo cvet. Ko so take rastljine najbolj u cvetu, podorjejo, se, da segnijo, ter pognojijo zemljo, za prihodno rastljino, ki se ima sejati ali saditi.
Župan. Pravili so mi enkrat naš g. župnik, ki so bili svoje dni na Nemškem, da so vi-dili, kako so tam strnišče ozimnega žita podo-rali in vsejali graščo, katero so potem v jeseni podorali. V prihodni spomladi so vsejali na tako zemljo ječmen, in rekli so, da je bil neizrečeno lep in obilen.
Učitelj. Ječmen po takem gnojenji res prav obilno rodi, ker to gnojenje silno veliko izda. To gnojenje imenujano podorino.
Še nekterih drugih stvari imamo, ki so v gospodarstvu posebno dober gnoj.
Med temi se posebno odlikuje pepel. Pepel ima veliko alkalij in soli v. sebi, ter zelo pospešuje razvitek krompirja, lanu, in sploh žitnih rastljin. Ce se spomladi žito s pepelom potrese, hitro naredi klas. Posebno je tudi dober za travnike, ker zaduši in pomori mah.
J ur če. Ce je pa tako, panič več ne sme moja žena pepela prodajati. Rajši ga bom obdržal doma in z njim gnojil.
Učitelj. Prav imate Jurče, ker s prodajanjem pepela zamečete veliko vrediiosti. Vaša žena proda vagan pepela komaj za 20 soldov, ali za gnoj je več kot še enkrat toliko vreden, ker vam vaše pridelke tako pomnoži. Zapomnite si to dragi možje, in ne prodajajte več pepela.
Nazadne vam hočem omeniti še nekoliko o mešancu.
Jurče. Gospod, ravno sem vas mislil pra-šati, kaj je to mešanec?
Učitelj. To je gnoj, ki je napravljen iz cestnega blata, iz smeti, ki se nahajajo po hiši in na dvoru, iz zemlje, ki se dobiva pri snaženji vodnih jarkox, iz plevela, ki se nabere na polji in na vrtu, iz človeških in živinskih odpadkov, sploh iz vsili stvari, ki se nahajajo kot odpadki ali smeti v gospodarstvu. Naj boljši je, da se podamo za hlev, tam ležita dva kupa mešanca.
Jurče. Jaz sem ta dva kupa že enekrati vidil, pa mislil sem, da je navožena zemlja.
Učitelj. To se ve, da je tudi zemlja, in še naj več je je v tem gnoju.
Prvi kup je že eno leto star, in že popolnoma segnjit. V tem času sem ga trikrat premetal in vsakih 14 dni z gnojnico polil, kar še tudi zdaj delam. Na drugi kup pa ravno zdaj nosim smeti, kakor vidite, da je še frišen plevel na njem.
Tudi tega polivam večkrat z gnojnico in ga bom v kratkem tudi premetal.
Župan. Velja pa kaj ta gnoj?
Učitelj. Za vsako rastljino je dober, ne-obhodno potreben je pa za sadjerejo, ker frišen gnoj sadnim drevesom škoduje, mešanec jim je naj bolj redilni gnoj.
Župan. Tudi jaz bom pobral vse smeti, ki se jih toliko po vsili kotih nahaja in naredil si bom tak kup gnoja.
Učitelj. Tako dragi možje smo zvršili naše pogovore o gnoju; obdržite in utisuite si v glavo, ker ste vidili in čuli, in ne pozabite, da gnoj je »zlati zaklad“ celega gospodarstva.
Možje. Srčno se vam zakvalujeuio za vaš poduk gospod učitelj, in zagotovljeni bodite, da bodemo v kratkem svoja guojišča popravili in tako povzdignili blagostanje našega gospodarstva.
Učitelj. Za odhod vas pa opomnim na besede Vertovc-eve, ki pravi: Ce greš v hišo, kjer po tvoji hčeri prašajo, na razgled, pazi nar pred in naj več na govorjenje in zadržanje družine; tvoja druga skrb pa naj bo, ne hiša ali barilo blago, ampak gnojni kup; tu poglej, kako da z njim ravnajo; če najdeš veliko nemarnost in zanikrnost pri njem, tu lahko spoznaš, da so kar zarobljeui in leni ljudje. Takim nikar svoje hčere ne daj, da ne bo pri njih kruha stradala. Lep in prav spravljen kup dobrega gnoja, to je prva čast kmetovalca, ki spričuje o njegovi kmetijski razumnosti!
G. učitelj in možje si podajo roke, ter drug drugemu zakličejo: Na zdravlje!
Razne vesti.
— Stremayr-ov odgovor. Linški škof je vložil predlog namestništvu, vsled kterega naj bi se pri delitvi državue subvencije ne gledalo na cerkveno mišljenje, tudi ne na politično zadržanje, ampak edino na to, koliko potreben je prosilec. Minister je pa odgovoril, d a n i v stanu tem pogojem pri delitvi državne subvencije ustreči. Tedaj ne gorečnost in marljivost duhovno va, ne slaba plača njegova je merodajna, ampak ustavoverstvo, pokorščina papežu — Stremayr-u — t o z a s 1 u ž i, da se obdal uje duhoven z denarji iz cerkvenega premoženja! Kar je „Vat“. lansko leto pisal in kar ima v svoji zadnji številki o tej zadevi, jasno spričuje, koliko je vladi mar ubogim duhovnom pomagati. Tu imate še en dokaz 1 V Ljubljani je tamošnja vlada nekterim duhovnom dotacijo iz blagajnice ustavila, ker na eni strani dobivajo iz ustanov svojo plačo. Na drugi strani so dobili — ne vem. ali ravno tisti — nekteri ad p e r s o n a m vabilo, naj gotovo za subvencijo prosijo, ne bo zastonj. Vse drugo si bralec lahko sam dostavi.
— V Kobarida je bil dne 9. t; ra. prvi letošni trg ; le-ta dan se je tudi ustanovil ta-mošnji kmetijski odsek. Za prvosednika je bil, po odpovedi gg. P. i D., na katera so se prvič glasovi razdelili, voljen enoglasno preč. g. dekan A. J e k š e. Voščimo marljivost i uspeli !
— Za nakup deželne kmetijske šole na Dolenjskem je presvi tli cesar potrdil sklep lanskega deželnega zbora, da sme deželni odbor do 80000 gld. svojih obligacij prodati.
—■ Kandidature deželnega poslanca na Notranjskem g. Debevec zarad preobilnega dela pri banki „Sloveuiji“ nikakor ne sprejme ter
razodeva željo, naj bi vrli Piviani in drugi vo-lilei, ki so si bili njega izbrali, svoje glasove dali g. Petru Grasselliju. Senožečam priporočajo g. J. Zelena. A ker so v primeri z drugimi okraji v veliki manjšini, nadejati se je, da se bodo tudi ti volilci z drugimi zedinili è enem samem kandidatu zlasti ker ima g. Zelen domoljubja dovolj, da ne bode hotel cepiti narodnih glasov. G. Peter Grasselli je odločen in miren narodnjak brez strančarstva, je bil kot vrednik našega nemškega »Triglava* mučenec narodne stvari in yrh tega izvrsten govornik.
— Vis. Č. g. Anton Rutar, fajmošter v VolČeh, je pretekli teden nevarno zbolel za pljučnico. Nevarnost je že# bila velika, da zgubimo delalnega in zmožnega moža; hvala Bogu, gre mu na bolje, kakor slišimo. K sreči je bil koj pri rokah, dr. Kenda, iz Volč doma, ki biva nekaj dni pri stariših; potem so poklicali še dr Gentili-a iz Gorice.
Domače stvari.
(Ali pride cesar v Gorico ?) Deželni odbor in mestno starešinstvo sta sklenila odposlati posebno a d reso do presv. cesarja, da bi izvolil vr-nivši se iz potovanja po Dalmaciji obiskati tudi
Gorico.
(Preskušnjc v bogosl. semenišči za 1. polletje) pričele so v ponedeljek 8. t. m. in bodo bajale do 18.
(Za spominek na sv. Gorij je darovala bogata oseba, ki noče biti imenovana, 100 gl.
(Blagi čin): Nj. Veličanstvi, cesar in cesarica sta darovala iz lastnega 2000 gold. za mornarski zavod, ki ima Se ustanoviti na otoku Grado, ter znesek izročila dotičnemu odboru v Gorici.
(Umrli izmed duhovnov): Audrej Kacin, fajmošter v Šebreljah, 3. t. m. — Pozzetto Nikolaj, vpokojeni fajmošter v Gradu, 28, febr. v Piranu. — Kaciu Juri, vpokojeni duhoven Tržaške škofije, 2. t. m. pri sv. Roku v Gorici. — Anton de Corte, korar Tržaškega kapiteljna in nekdanji vodja bogosl. semenišča v Trstu, 7. t. m. za mrtudom.
(Č. g.Joahim Jereb), provizor v Jagerščah, bo oskrboval tudi faro v Šebreljah.
(Za spominek dr. Hrasta) daruje č. g. Fr. Leban 2 gl. —
(Izid obravnave se zatoženei umora Lasiča iz Renč.) Pettarin, mizar, je obsojen za 8 let ; Cičigoj za dve leti, Devetak-ov eden za 6 mesecev, drugi za tri tedne. — Zatoženei, sosebno Pettarin, so vse tajili. Temu in odvetnikom zagovornikom je pripisati, da so zatoženei primeroma le srednjo kazen prejeli. — Umoriti edinega sina madera vdove in dediča velikega posestva, edino zaslombo osamljene matere, brez da bi bil napadnikom dal povoda k temu — pa osem let ječe, kako gre to skupaj ?
(Baubella, c. k. inženir) je postal stavbeni svetovalec. — On vodi izkopovanje starinskih stavb v Ogleju.
(Anton Jakopič), glavni denarničar pri c. k. glavni davkariji v Gorici, je šel v pokoj. O tej priložnosti mu je podarilo Nj. Velič. »zlati križec za zasluge“.
Umrl! t Gorici od 26. feb. do 11. marca.
Janes Melhier 3 I, 6 ni. angina. — Marija Čeme 52 I. srčno oslnblenje. — Leon Jož. Mnrz 48 L plučno vnetje. — Jqrij Kacin, chili, v po-koji, 68 1. hiba ua srcu. — Janez Weber 2 1. 6 m. božjast. — Jožef Fon, 65 1. tuberk. — Ana Kršovan 3 mese, croup. — Franc Pelikan, 12 1. voda v glavi. — Miha Vergna 32 1. pluč. vnetje. — Oton Schrciber 22 tini, božj. — Aua Trevisan 9 dni, božjast — Aleks Vogrič 52 1. pluriio vnetje. — Ana Caruelutti 2 dui, božj. — Matija Lojza 19 1. jetika. — Urša Orlando 75
l.	starost. — Avgust Murovec 5 mese, jetika. — Anton Rožič 64 1. osleblenje možganov. — Jakob Plesuičar 70 1. spi id. krvi. — Neža Velikonja 90 1. starost. — Marija Marzeiler 4 1. 6
m.	božjast. — Janez Ferini 1 1. božjast.
gg
S»".
delal prvi dvorni fabrikant Cikula na Dnnaji.
Vabim toraj dosedanje goste pa tudi nove, da v obilnem številu v mojo kavarno zahajajo, vselej jim bom kolikor naj bolj mogoče z dobrim blagom pa po nizki ceni postregel.
Vrance Klr*,
kavarnar pii „ FENICE.w
+
PRI SEITZ-U V GORICI
so prišle lani — pa prepozno — na svetlo bukve:
Javna zahvala.
Preserčno zahvalo izrekam vsem č. g. duhovnom iz bližnjih, toliko večo pa onim iz daljnih krajev in tudi ljudstvu, kateri so se v mnogem številu pri pogrebu ranj-cega č. g. And rej-a Kacin-a župnika v Šebreljah dné 5. marcija t. 1. zbrali.
Posebna zahvala pa gre g. dekanu v Cirknem, kateri je jako ginljivo o zaslugah prerano umerlega č. g. župnika govoril in ga k zadnjemu počitku spremil.
v
Nepozabljivemu naj bode zemljica lelika! t	Občinar : — z. — a. —
I
'
Oznanilo.
Slavnemu občinstvu dajam na znanje, da sem v svojej kavarni postavil čisto nov biljard (Doppelmantinel), kojega je iz-
Velika noč,
ali cerkvena opravila terja svetega časa/ v latinskem in slovenskem jeziku, spra-| vili za duhovne in pojasnili za ljudstvo.
Sestavil
ANDREJ MARUŠIČ,
učit. Verstva na c.k. ginin. v Gorici.
Na prodaj so pri založniku Seitz-u v Gorici; — pri M. Gerber-ji, Gion-tini-u, Kleinmayer-ji & Bamberg-u, Ler-her-ji in Ničman-u v Ljubljani; — pri C. Tandler v N o v e m mestu; — pri Leyrer-ji v Mariboru:— pri Ber-tschingei-ji & Kleiu-u, in pri Kleinmayer-ji v Celovcu. — Naročujejo se lahko tudi pri vseh drugih bukvarjih, ali pa naravnost pri založniku E. Seitz-u v Gorici za poštno povzetje (Postnachn.)
Cena jim je mehko vezanim fl gl d« 50 kr«) trdo vezanih cena se ravna po tem, kakor so lepše in draže ali pa manj lepo vezane.
G. KR. DVORNI ZVONAR, izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
V LJUBLJANI
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom :
Vinami zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojni-ce, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike
iz medenine, ventile, šravbe itd. po ixajnižji coni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko
omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja

14 svetlulj
i
PRAVI
VULM-ovi
protiartritičen, proiirev matičen
čaj za čistenje krvi
proti protinu in revmi
rabi se
v zimskem ozdravljanji
kot edino gotovo sredstvo za čistenje krvi,
Z dovoljenjem c. k. dvorne kance-lije. Dunaj, 7. decembra 1858.
ker je od prvih medicinskih autoritet
EVROPE
Z Naj v. patentom c. k. Velič. proti ponarejanji zavar. Dun.28. mar. 1871
z najboljšim uspehom rabljen in odobren.
Ta čaj očisti ves organizem ; kakor nobeno drugo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine bolezni iz njega. Uspeli j-e gotov in dolgo traja.
Temeljito ozdravi protin (giclit), revma, zastarane trdovratne bolezni, vedno gnoječe se rane, vse spo-love in kožne bolezni, ogrce na truplu in obrazu, lišaje iu sifilitične gobe.
Posebno dober uspeli kaže raba tega čaja, kadar jetra ali vranca raste, pri vsili hemoroidalnih boleznih, pri zlatenici, budili bolečinah v žilali, kitah in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri vsili boleznih na spolnih udih pri možkili iu ženskah itd.
Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopilno sredstvo in žene na vodo. Nešteviluo veliko spričeval, pripoznanj in pohvalnih pisem se na zahtevanje zamore na ogled poslati zastonj, ki zgoraj rečeno popolnoma potrdijo.
V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise pripoznanja :
G. Franc Viljelm-u, lekarni carju v Neuukirclieu-u
Bottusani na Moldavskem 25. marca 1873.
Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Vaš slav-noznani protiartritičen in protirevmatičen Viljelm-ov čaj za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako sij&jeu uspeh, obrnem se zdaj naravnost do Vas z naročilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljete. Priložim tu 10 gold. Sè spoštovanjem podpisuje se
Ludvik žl. Mdzykl,
c. k. avstr.-ogrsk. vicekonsul.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neuukirchen-u
Hollenstein 31. marca 1873. Sprejmite mojo naj srčnejšo in naj toplejšo hvalo za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritič-nega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi.
Večji del sein ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem.
Od vsili tistih, ki rabijo Vaš Viljelm-ov protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem liapro-šen in mi je zaukazauo, da Vam sporočim njih ozdravljenje in izrečem njih hvaležnost. Pri meni kaže Vaš čaj posebno dober uspeh. Moje gihtično trplenje je klubovalo do sedaj vsim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa sem zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljelm-ovega- proti-artritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi rabil in bolečine so zginile.
Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega pro-tiartritičnego protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, ako jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi pošljete, za kar priložim dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni
Janez Unterleutner, posestnik.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
M. Schčnberg 5. maja 1873.
Na novo prosim, da mi pošljete dva ducenta zavitkov Vašega izvrstnega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem Vaši blagorodnosti udani
J. žl. Frfihlich
polkovnik v pokoji.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za Čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gold., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-OT protiartriti6ni in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Lastnik in izdavatelj: A. LAKNLU reete LUŽO VEG, Odgovorni urednik: KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar; MAILING v Gorici,
-jgmr,a