CELJSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA LETO III. Setv. 27 8. 7. 1950 CELJE Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 2 din Veliko zanimanje za razstavo v Žalcu Razstava loikalne industrije in obrti okraja Celjc-okolica, ki je odprta do vključno 9. t. nx v prostorih gimnaizije v Žalcu priikazuje delo in uspehe lo- kalnega gospodarstva. Nameoi razstave: pflrifcazali uspehe deilovnih kolektivov ter skrb oblasti za delovnega človeka, je v veliki meri uspel. Lokalna indu- strijska podjetja, ki razstavljajo v treh dvoranah iprikazujejo serijsko proizvod- njo svojih i2(felkov. Lesna industrija, ki je bila letos združena iz 4 manjših obra- tov prika.zuje potek produkcije: od hlo- dovine preko polizdelkov do naj fine j- žesa izdelka, prikazujoč žagarske, ko- larske in mizarske serijske pmjizvode. Najdailje se obiskovalci mude v pro- Btomi, kijer razsitavljajo tekstilne to- varne. Množina izdelkov, kvalitete, bar- vitost; in okusen aranžma zadržujejo obiskovalce dlje ^kot drugod. Predvsem se muxie pri razstavljalnem oddelku »Volne« Laško, ki poleg okusnih vzor- cev moškega in ženskega blaga razstav- lja prvič krasne vcilnene odeje, katerih kvaliteta ne zaositaja za inozemskimi. Nič manj truda pa nisita položili svo- je izdelke Tovarna volnenih odej Skof- ja vas in Tekstilna tovarna Sentpeter. Zelo pomemben je prikaz izdedkov »Volne« Laško, ker pri'kazuje odeje iz- delane izključno iz odpadnega mate- riala, kjer je treba vložiti mnogo_več truda, da se kljub temu dobi dobre izdelke. Kovinska industrija je zastopana s svojimi izdelki, iki so znani ne samo ži- rom Slovenije, ampak skoraj po vsej Jugoslaviji, saj pojejo sekire KJadivar- ne Vitanje skoraj v vseh gozdnih pre- deilih svojo zmagovito pesem. Obrtništvo razstavlja v dveh pro- storih, kjer se prav tako radi mude obiskovalci. Izdelki mizarjev so kvaili- tetnd ter častno zastopajo nažega pri- vatnega delovnega obrtnika. Izdelki državnih obrtnih mojstrov prav tako potrjujejo, da sta vložila v novem oko- lju vse svoje spretnosti in zmožnosti. Skoda je samo, da privatno otortništvo ni bolje zastopano. Ce pogledamo, da je na območju okraja preko 800 pri- vatnih obrtnikov je 52 razstavljalcev vsekakor premajhna številka. Skrto za delovnega človeka prikazu- jeta poverjeništvo za zdravstvo, social- no skrbstvo ter prosveta z okusno opremljeno ambulanto, domom igre m dela ter prostorom ykjer prikazujejo Dom onemoghh v Vojniku nekoč m danes. Prva okrajna razstava je vzbudila mnogo zanimanja tako med kmečkim prdjivalstvom okraja, kakor tudi m delovnih kolektivih .prodzvodnih pod- jetij lin obrtništvom, kar najbolj doka- zuje zelo povoljen obisk razstave. Na zaključku razstave, ki bo v nede- ljo 9 julija, bo okrajna ocenjevalna ko- misija razglasila rezultate in razdelila nagrade za najboljše izdelke. Učenci Industrijske kovinarske šole V Celju razstavljajo Skiromna puščica z napisom »Razsta- va« vabi na Mariborski cesti mimoido- če na kratek obisk v dvorani SKUD-a »Ivo Ključar«, kjer razstavljajo učenci Industrijske kovinarske šole svoje iz- delke. Skrbno urejena razstava nam poda bežno sliko dela kovinarske šcile. Vkljub obsežnosti teoretičnih predmeitiov se ob- čuti v glavnem poudarek praktičnega dela. Razstavljeni izdelki so jasen dokaz visokega nivoja znanja učencev, so do- kaiz, da si vzigajamo dober strokovni kader. Razstavljeni izdelki, izmed katerih na j omenimo le stezno glavo »ameri- kanko«, virtalno glavo, namizni vrtalni stroj, pripravo za preračunavanja pre- nosnih razmerij in drugi, so tako lično in točno izdelani, da človek komaj ver- jame da je to delo učencev . Pomen in potretoa te lin njej sličnih razstav je v tem, da daje učencu mož- nost, da svoj trud in uspehe pokaže v skupnosti, ta pa se lahko prepriča, da raste iz naših šol nov kader strokov- njakov ki bodo povečali vrste borcev za boljše socialisitično življenje, za čim- prejšnjo odpravo naše tehnične zaosta- losti. Razstava j e v polni meri idosegla svoj namen: prikaizala je .uispehe dela šol- skega kolektiva, .pr,ikazala je, kako skupno šola in mladinska organizacija gradita novega človeka, graditelja in borca socialistiione družbe. Nekaj o vzroku slabe prehrane z mesom in maščobami Preskrba z mesom in maščobami je pomanjkljiva in če iščemo vzrok te slabosti ga najdemo pri odkupu živine in masti. Naši krajevni ljudski odbori, kot osnovni nosilci plana, se premalo za- vedajo važnosti tega odkupa in ga v pretežni meri zanemarijo. Premalo za- ostrujejo borbo napram špekulantnim elementom na vasi ki z izmikanjem od svojih obveznosti vplivajo tudi na osta- le poštne, posebno pa na male proiz- vajalce. Nekateri pa s svojim opor- tunističnim stališčem, češ da živine ni, direktno podpirajo špekulante na vasi. Takšen primer je KLO Kalobje, kjer so se tamkajšnji poverjenik za odkup in ostali odborniki izrazili, da k od- kupu ne bodo pristopili zaradi pomanj- kanja živine po drugi strani pa kriti- zirajo slabo prehrano z mesom in ma- ščolbo. S tem so odborniki v Kalobju pokazali zelo slab cdnos do svojih dolž- nosti in nalog. Se bolj jih pa obtožuje dejstvo, da je bilo tam črnih zakolov na debelo in so meso prodajali po špe- kuilantskih cenah. V Kalobju je dovolj živine za črne zafcole, za obvezen od^ kup, ki je osnova zagotovljene preskr^be je pa ni. Isto velja za KLO Sv. Rupert nad Laškim, Slivnico pri Celju, Sveti Štefan in Liboje. V Ponikvi pri Grobelnem se pover- jenik, ki odgovarja za odkupe, do sedaj sploh ni prikazal na od'boru. Ne kaže nobenega zanimanja, če so odkupni pla- ni iz,palnjeni ali ne. Njemu je vseeno; ima delavec meso ali ne. V 'krajevnih odborih Socka, Teharje, Sv. Jurij pri Celju, Rifnik, Petrovče itd., kjer odbori skrbe za odkupe, kjer odbor vodi pravično toda ostro borbo napram vsem zaviralcem odkupa, gre- do odkupi svojo redno pot. Ce se bodo vsi krajevni ljudski od- bori jporili za dosledno izpolnitev piana in razvili pravilno ter pošteno borbo proti špekulantom, bo odkup potekal zadovoljivo in s tem bo tudi zagotov- ljena redna preskrba z maš:čobami in mesom. V Velenju so učenci v gospodarstvu uspešno končali šolsko leto Te dni so končali šolsko leto tudi U'čenoi Sole iza učence v gospodarstvu r^ih strok v Velenju. Večina njih se uči praktičnih ipoklicev pri rudnčku in rfektrarni, precej pa jih je tudi pri krajevTTih podjetjih v Velenju, Pesjem in St. Ilju. K^o resno se učenci zavedajo važ- nosti teoretiičnega znanja, je bilo opa- ziti zlasti ipred zaključnim iizpitom, ki ga je polagalo 32 učencev in učenk. Po dnevnem delu so se pridno .pripravljali ter poglabljali in utrjevali svoje znanje v posebnih krožkih pod vodstvom pred- metniih učiteljev. Uspeh ni izostal. Ra- zen dveh učencev, ki imata popravni izpit, so izpit vsi napravili. Tudi delo mladinske organizacije na Soli je omembe vredno. Učenci so imeli mladinske sestanke vsak teden in so tudi ustanovili svoj pevski 2bor, iki je pri svojih nastopih žel mnogo odobra- vanja. Prihodnje leto nameravajo osno- vati dramatsko družino. Res so to na videz le skromni začetki, toda, če .po- mislimo, da limajo mnogi učenci po uro, nekateri celo po dve uri daleč do Ve- enja, da morajo biti zjutraj ob šestih pri delu, da imajo tedensko štiri dni pouk še po končanem delu — potem moramo priznati, da so marljivi ,in di- sciplinirani. Na dan učencev v gospodarstvu so učenci priredili proslavo razstavo svo- jih izdelkov in razne tekme; precej učencev je bčlo obdarjenih z obleko. Veliko veselja jčm je nudili tridnevni izlet v Dalmacijo. Tako vežejo šola, skupni študij, ideo- loško delo, tekmovanje udarniško delo, izletii in zaJbave velenjsko vajeniško mladino v kolektiv ki vrašča v našo skupnost. Naši učenci v gospodarstvu se od dne do dne bolj zavedajo velike skr- bi ljudske oblasti za kadre in se s po- miilovanjem spominjajo nekdanjih va- jencev, ki jih še ni ščitil noben zakon, in ki so jih njihovi mojstri često brez- vestno izkoriščali. Za dvig iivinoreje je treba povetati krmne baze Poleg hmeljarstva v SavinjsOci dolini, je živinoreja ena najvažnejša kmetij- ska panoga v našem okraju. Naše sivo- pšenično ali pomursko govedo slovi da- leč naokoli po svoji najboljši vrednosti. To govedo se je prilagodilo terenskim in klimatskim' razmeram. Na kozjan- skem, kjer je pretežno hribovit teren, ki ni prikladen za rejo konj, so voli de- lovna in vprežna živina. Tudi krave so izredno dobre mlekarice. Njih mleko vsebuje visok odstotek maščobe. Meso sivopšeničnega goveda je znano, kot eno najboljše. Med okupacijo je bila naiša živino- reja Skoraj uničena. Od okupatorja smo po osvoboditvi sprejeli prazne, izroipane in na kozjanskem celo požgane hleve. Naša kmečka gospodarstva so stala pred ogromno gospodarsko nalogo, ka- ko zopet obnoviti živinoirejo. Z raznimi ukrepi ljudske oblasti o obvezni reji ži- vine, z^čiti plemenske živine ter z mar^ivim in vztrajnim delom naših kmetijisko delovnih zadrug in v veliki meri tudi naših zavednih privatnih kmetovalcev, nam je že v četrtem letu prve petletke uspelo našo žvinorejo dvigniti na predvojno stanje in ga celo prekoračiti. Pa tudi kvalitetno je naša živina že na visoka stopnji. Največji proizvajalci živinorejske proizvodnje, so vsekakor naše kmetij- sko delovne zadruge, 'posebno one, ki jim je glavna panoga živinoreja, kakor n. pr. Planina, ki pri svojih 140ha trav- nikov redi preko 190 glav živine; Marof s 84 ha travnikov preko 90 glav živine itd. Za tako naglo naraž^čajočo živinorejo je potrebno tudi povečati krmno bazo. V živinoreji velja pravilo, da »krava pri gobcu molze« in je to tudi res. Cez ipoleitje ,ko imamo dovolj zeelne trave, za krmo nismo tako v skrbeh. Mnogo hujše pa je koncem zime in spomladi, ko se začnejo naši seniki prazniti, a v naravi še ni ničesar. Na take primere moramo misliti že sedaj, ko je še čas Prvo je seveda, da pvokosimo vsak naj- manjši košček travnika če tudi je bolj na slabem ali oddaljenem terenu. Dru- go pa je, da pomislimo na dodatna kr- mila in — silažo. Za setev sidažne ko- ruze, graščice, ovsa itd., bo sedaj naj- primernejši čais ,ko bomo imeli prosta sitmišča. Takoj ko žito požanjemo, nji- ve preorjemo, posejemo silažo, ki nam bo mnogo pripomogla pri prehrani ži- vine, pa naj si bo to pri jesen'^i upo- rabi ali pa za okisanje za zimo. Sedaj bomo sejali tudi strniščno repo, ki da veli/k pridelek dopolnilne krme, kakor za živino tako za svinje. Ponekod bomo posadili oziroma presadili še kr- milno peso, ki lahko da do jeseni še prav lep pridelek. Za vse strniščne setve se je treba takoj sedaj pripraviti ter oskrbeti potrebna semena. Kot dopolnitev živinske 'krme upo- rabljamo pri nas tudi slamo. Slama si- cer nima v sebi mnogo hranilnih snovi, vendar pa nam precej koristi kot do- polnilna (krma 'za živino ,ki pospešuje boljšo preibavo in izkoriščanje močnih krmil. Zaradi tega moramo pri mlačvi paziti na vso slamo in jo obvarovati pred pa- davinami ali požarom. Kjer nimamo prostora na skednjih ali tako imenova- nih pamah, jo spravimo na prostem v stoge ali kopice. Potrebno pa je, da že sedaj skrbimo za .povečanje površin deteljišč v pri- hodnjem leitu". Vsakoletno ipomanjka- nje semen detelje in luceme, nas po- stavlja pred važno nalogo, da si bomo semena sami oskrbeli. Kako si bomo torej pomagali? Vsa sposobna detelj išča in lucemišča druge košnje bomo pustili za seme, ker na noberen drug način ne ibomo prišli do potrebnega semena. Poleg dragoce- nega semena imamo še dobro krmo, kljub temu, da je nekoliko starejša. Od- kilanjanje pridelovanja detelnega seme- na je povsem zgrešeno, kajti pred vojno je semena domačega pridelka še pre- ostajalo za izvoz in nikakor ne moremo danes dovoliti ,da bi ga uvažal.i PoaoriSče v Dobravi naj nam bo v svarilo Pretekli petek, 30 junija, je nekako petnajst minut pred deveto uro zvečer izbruhnil požar na gospodarskem po- slopju Dimec Maksa na Dobravi št. 7 (po domače pri Ocvirku). Neznani sto- rilec je pK>dnetil gospodarsko p)oslopje, ki je ibilo krito s slamo. Na mah se je čo je ibilo nemogoče preprečiti niti ome- ogenj razširil po vsem poslopju. Nesre- jiti. Doma je bila samo čez 70 let stara gospodarjeva mati, Terezija Dimec, vsi drugi pa so bili v vinogradu. Zenica je v obupnem položaju hotela rešiti ži- vino. Pred hlevom se je nanjo podrl goreč strešnik. Nesrečnici se je vnela obleka in da ji ni pomagala neka de- lavka, ki je bila slučajno tam, bi umrla v plamenih. Ponesrečenko so prepeljali v bolnico, kjer je podlegla .prehudim poškodbam. Gaisalci so prišli kljub veliiki hitrosti prepozno. Poslopje je bilo nemogoče rešiti. Požrtvovalni celjski in gaberski gasilci so iz gorečega hleva reševali ži- vino, Živina je bila vsa rešena, le ene- ga konja so morali zaklati, ker mu ni bilo več pomoči. Delo gasilcev je bilo zelo težko. V bližini ni 'bilo nikjer vode. Z gnojnico iz greznice so omejevali raz- širitev požara in tako obvarovali sta- novs(njsko poslopje in svinjski ihlev. Veliko preglavico so delali reševalcem radovedneži, katerih se je na kraju ne- sreče kar gnetlo. Vsiljivost teh, ki so si pasli oči na nesreči sočloveka, ne da bi na kakršen koli način 'skušali pomagati, je bila tolika, da so morali celo organi Narodne miiLice poseči vmes, da so omo- gočili delo reševalcev. Skoda, ki je po požaru nastala še ni po]X)lnama ugotovljena. Zgorelo je oko- li 40.000 kg sena, miatilnica, slamorez- nica kosilnica in še dosti drugega polj- skega orodja. Kako je prizadetim, ni treba posebej govoriti, ker zguba res ni malenkostna. Poslopja pa niso bHa za- varovana niti za 'dinar. Kje bo gospo- dar 'vzel sredistva, da obnovi prepotreb- na poslopja? S tem ni rečeno, da ne bo nikjer našel pomoči, vendar nihče mu ne bo mogel toliko pomagati, k'Ot bi si lahko pomagal sam, če bi im^ svoje imetje zavarovano. Požar v Dobravi je resno svarilo vsem, ki še niso zavarovali svojih ime- tij. Kdo lahko reče, ida mu nesreča, neprevidnost ali hudobneževa roka ne bo vtaknila rdečega peteMna v streho. Ravno v tem času je DOZ organizi- ral akcijo za zavarovanje. Kdor še ni zavaroval svojega premoženja, naj ne izbira in preudarja preveč. Bolje je plačevati malenkostne vsote, pa če ni- koli ne bo požara, kot stiskati tistih par beličev in v primeru shčne nesreče ostati praznih rok. Da se mleko poleti ne pokvari Mleko je za dojenčke in male otro- ke najvažnejša hrana, ki pa mora biti sveža in čista, ker bi s pokvarjenim mlekom lahko povzročili dojenčkom in malim otrokom hudo škodo na njiho- vem zdravju. Cesto je pokvarjeno mle- ko vzrok 'bruhanju in driskam ter Osta- lim prebavnim zastrupi] en jem pri otro- cih. Mleko je eno izmed najoibčutlji- vejših živil, zato je z njim ravnati po- sebno skrbno. Za .pravilno raivnanje z mlekom se ravnaj po sledečih navo- dilih: 1. Po mleko ne hodi s teklenico, ki ima ozko grlo in je temna, ker ne vi- diš v steklenici nesnage, ki bi takoj pokvarila nalito mleko. Mleko prena- šaj v vrču ali loncu s pokrovom, ki jih je potrebno predhodno temeljito po- miti. 2. Mleko jemlji čimpirej, da ne stoji predolgo v .mlekarni ter ga odnesi čim- prej domov, da se ne bo izaradi dolge poti in toplote skisalo oziroma sesi- rilo. 3. Doma ga takoj v posebnem loncu, ki nima okrušenega dna, pristavi na vroč štedilnik, da hitro zavre in se naj kuha oziroma vre tri minute. Z dolgim vretjem mleka se uničujejo važne hra- nilne snovi, zlasti vitamina. 4. Zavreto n^.eko je potrebno ičdm hitreje ohladiti, najboljše v tekoči vodi ali pa postavi lonec v večjo iposodo z mrzlo vodo, ki jo večkrat n\enjaj. 5. Ohlajeno mleko shrani v hladnem in temnem prostoru', naiiboTie kie na prepihu s tem, da lonec pokrijfeš in ovi- ješ okrog lonca v vodo namočeno krpo. Krpo lahko tekom dneva večkrat ovla- žaš. 6. Za. vsakokratno uporabo vzemi iz lonca doolčeno količino, ki je pa več ne prekuhaj, ampak samo dogrevaj. Ce pa upora'bljaš jutranje mleko še za kasno popoldne ali za večer, je potrebno mle- ko za hip zavreti. 7. V primeru, da moraš uporabljati mleko prejšnjega dne še za naslednje jutro, je treba istega na predvečer pre- kuhati in hitro ohladiti. Vitamini se si- cer delno imičiilo. vendar se mleko ver- jetno ne bo sesirilo. Od 9. julija dalje se bo delilo mleko v ipoletnih mesecih tudi ob nedeiljah, da bi se s tem omogočila dobava sve- žega mleka vsakodnevno. Tudi i>o vseh točilnicah se bo mleko delilo ob pol 6. uri zjutraj, da bi se zmanjšale možne okvare mileka. Mlekopromet bo od sredine julija do- bavljal posebno izbrano mleko iza do- jenčke. DeM ga bo v posebnih stekle- nicah istega dne, kot je bilo zbrano, v času, ki bo naknadno razglašen. Producente mleka — naše kmete po- zivamo ,da z mlekom ipravilno ravnajo, da ne mešajo jutranjega z večernim, da oddajajo 'samo zdravo mleko, da ga ne posnemajo ali zalivajo z vodo, ker je mleko edina prehrana dojenčkov in ma- lih otrok ter bi z vsakim nepravilnim posegom v mleko ogrožati njih zdravje. ŽENE IZ LESICNEGA SO OBISKALE DOM ONEMOGLIH V VOJNIKU V Tednu matere in otroka so žene iz Le- sičnega, Pilštanja in Klak nabirale prispev- ke za obdaritev najpotrebnejših. Ljudje so podprli to akcijo razen nekaterih, ki bi prav lahko nekaj prispevali, pa so se raje odkri- žali nabiralk z izgovorom, tu in tam celo z žalitvami. Ob koncu junija so se žene na- potile v Dom onemoglih v Vojniku s prvo- vrstnim vinom in pecivom, s katerim so ob- darile onemogle. Iznenadila jih je vzorna čistoča in red, ki vlada v tem domu. Ko so se vrnile domov, so navdušeno pripovedovale o skrbi in negi katera se posveča onemoglim. USPEHI FRONTOVCEV V LESICNEM KOOF Lesično, po številu udeležencev v gozdni brigadi, ni dosegel v celoti plana, po učinku dela ga je pa presegel. Izmed sedem udeležencev sta bila dva pro- glašena za udarnika in sicer tov. Kladošek Vvgust in Koprive Ivan. Tov. Leskovšek Ja- kob pa je bil pohvaljen. Kladovškova dese- tina je osemkrat presegla normo in je od- nesla tudi prehodno zastavico. Frontovci iz Lesične so torej častno izvršili svojo nalogo. USPEHI INVALIDSKEGA PODJETJA V POLZELI Invalidsko gospodarsko podjetje »Mizar- stvo« v Polzeli je poleg proizvodnega plana napravilo še svoj interni plan. že v prvem polletju so pokazali zelo lepe uspehe: zrasla je dvonadstropna mizarska delavnica, novo , enanadstropno skladišče, širili so letalsko de- lavnico, preuredili pisarne, izpolnili so skla- dišče goriva in maziva, očistili 30.000 starih zidakov, odstranili 112 kub. metrov ruševin ter ogradili podjetje z žično ograjo. Vse je bilo izvršeno v veliki meri s pro- stovoljnim delom. K. F. Kako poteka odkup gozdnih sadežev na našem terenu z dosedanjimi uspehi pri nabiranju »ozdnih sadežev se v obeh celjskih rkrajih ne moremo pohvaliti. Mnogim !e zdi nabiranje gozdnih sadežev pre- nalenkostna naloga in jo radi podce- ijujejo. Ob tej priliki je treba pove- iati, da zs( gozdne sadeže dobimo v ino- :emstvu lepe devize. Samo pomislimo roliko izvoznega lesa bi lahko ostalo loma, ki bi ga lahko porabili za izgrad- ijo naše države, če bi nabrali večje ko- ličine borovnic, jagod, gob in malin za z voz. V obeh celjskih okrajih ne manj- ka teh sadežev, le malokdo se resno oti nabiranja. Predvsem je pogrešati nladino ki bi v tem primeru morala lajveč storiti. Iz statistike lahko raz- >eremo, da je v letu 1939 toilo nabranih 10% več gozdnih sadežev kot lani. Količine, ki so jih dosedaj nabrali, o zelo majhne in še te so večinoma iz krajevnega odbora Vitanje. Ponekod se a to akcijo sploh ne zmenijo. Ker pa e za zbiranje postavljen tudi plan, ne memo stvar prepuščati brezbrižju. — ^nožične organizacije predvsem mla- linske, bodo morale malo več razmiš- jati in delati po tem vprašanju, ker [rugače bo nemogoče izpolniti to na- ogo. »CELJSKI TEDNIK« Leto JIL — Stev. 27. — Stran 7. S ..Sneguljčico" so žalski pionirji zaključili letošnji pouk V dneh 24. in 25. junija so v Domu Ijtud. pirosvete v Žalcu, pionirja osnov- ne šole odigraili »Sneguljčico«. Igro je režirala učditeljica in članica Celjskega gledališča Marija Zepkova, ki je isto- časno igrala vlogo kraljice. IMo je bilo dobro pripravljeno in gledalci so ga ra- dostno sprejeli, zlasti še zato, ker so otroške predstave v Žalcu prav redke. Kljub temu, da so v igri nastopali ve- činoma pionirji iz osnovne šole, so bile vse vloge, posebno glaivme, prav dobro prikazane in dostojno odigrane. Polno priznanje je treba dati pred- vsem tovarišici Zepkovi ka je poCeg vszkkodnevnega dela v šoli in gledali- šču žrtvovala ostali čas in igro dobro pripravila. Veliko priiznanje gre tudi njeni igrd, saj je kot dobra igralka ves razvoj in potek ipredstave še bola uve- ljavila in vodila. Od ostalih vlog pa smo občudovali še igro viteza (Vaja Cuš), Sneguljčice (Ve- ra Korent), ki sta pokazali že prve igralske si>osobnosti. Dobro sta odigrala svoji vlogi tudi Frice in Frače (Andič in Brglez), lovec (Loirber), pa tudi ostali mso zaostajali. V splošnem je bila igra podana lepo in prisrčno ter je gledalcem, zlasti naj- mlajšim nudila lepo in prijetno razve- drilo, Pri tem pa se je ponovno poka- zalo, da so med našimi najmlajšimi tu- di taki, ki imajo veselje in zani.manae do igralske umetnosti. Med njimi jih je nekaj, pri katerih se že opažajo prve igralske sposobnosti, zato njihovega ta- lenta ne smemo prezreti. Potrebno bi jih bilo vzgajati najprej ker bd se s tem dvigal naš ibodoči igralski naraščaj, ki nam je zelo potreben. Vsi želimo čim več otroških predstav, ki poživijo in razvedrijo vsakogar. Zepkovi, M sedaj odhaja od nas, pa želimo na njeni bo- doči ix>ti veliko uspeha ter se ji za njen trud iskreno zahvaljujemo. i. Posvetovalnica za matere v Nazarju je najboljša v šoštanjskem okraju V šoštanjskem okraju imajo 20 mate- rinskih posvetovailndc. V tednu matere in otroka so odprli 'posvetovalnice tudi v hribovitih krajih, kakor v Belih vo- dah, Zavodnji, Podvolovjeku, Konj- skem vrhu in v Smihelu n^ Mozrjrjem. I.epo so uredili posvetovalnico v Belih vodah, dasiravno je predsednik KI/) trdil, da v tej vasi posvetovalnica ni ipotrebna- Med vsemi pasvetovalnicamd v šo- štanj'skem oflcraju pa prednjača poslo- valnica v Nazarju. Ustartovljena je bi- la že 1947. leta in je med vsemi tudi najbolj urejena. Največ zaslug za usta- novitev poslovalnice in njeno uspešno delovanje ima tamkajšnja babica Ma- rija Dobovičnik. Veliko pomočii je nu- dil tudi bivši direktor lesno-indUstrij- skega ix>djetja Miroslav Ferber. On je dal ves les iza opremo, Icatero so izdelali v miizaraki delavnici podjetja. Posve- tovalnica je odprta vsak drug četrtek, in jo redno obisdcuje 56 mater z otroci. Pri tem si pridobijo mnogo koristnih nasvetov od tovarišice Dabovičnikove in zdravniika Lesnika, ki jih pride več- krat obirat. L. F. Tekmujejo za čim večji vpis ijudsicega posojila gOŠTANJSKA MLADINA ZA VPIS LJUDSKEGA POSOJILA Vsi delovni ljudje z velikim navdušenjem pozdravljajo razpis drugega ljudskega poso- jila. Za njimi no zaostaja tudi šoštanjska mladina, ki hoče na političen in gospodar- skem polju pokazati svojo predanost in za- upanje v našo partijsko in državno vodstvo. Povsod v šoštanjskem okraju je na mla- dinskih sestankih zelo živo. živahno raz- pravljajo, kdo bo več vpisal, zavedajo se, čla bodo s tem podprli hitri razvoj naše iz- gradnje. Dno 2. j.ilijs. je ak*.iv miličnikov v Šoštanju ra' Iel.ioval mlaiinske člai-ske knjižic*}. Na l-n> ppst-nku so idzpravljali tudi o vp^-u ljudskega posojila. Vseh 25 mladincev je so- glasno sklenilo, da bodo vpisali S03.000y din, kar znaša povprečno na vsakega 12.G00 din. Sklenili so, da bodo to visoko zavest prenesli tudi na starejše. Prosili so člana iz OK liMS tov. Rovljana, da jih obvesti, če bi kakšen drug aktiv vpisal večjo vsoto od njih, ker bi v tem primeru svoje obveze dvignili, ker hočejo biti najboljši aktiv pri vpisu ljudskega posojila v okraju. Veliko zanimanje za posojilo vlada tudi v kmečkih aktivih. Mladinski aktiv okraja hoče svoje obveze 30.000 din dvigniti in s tem do- kazati, da hočejo biti tudi mel prvimi pri vpisu. O. S. Delovni kolektiv Celjskih opekarn v Celju, kateri si je v pi-eteklem letu dvakrat zapo- redoma priboril prehodno zastavo Zveze sin- dikatov Slovenije in Ministrstva za gradnje LRS za dosežene uspehe, je v petek razprav- ljal o ljudskem posojilu in o Zakonu o upra - Ijanju državnih gospodarskih podjetij. Vsi člani kolektiva so sklenili, da napovedo tekmovanje kolektivom Ljutomerskih in Ljubljanskih opekarn in sicer: kateri kolek- tiv bo dosegel največji povprečni znesek na enega člana. V USLUŽNOSTNEM PODJETJU SO RAZPRAVLJALI O VPISU POSOJILA Usluf.benci TIslužnostnega podjetja v Celju so na množičnem sindikalnem sestanku raz- pravljali o vpisu drugega ljudskega posojila. Ob koncu so sprejeli sklep, da bodo postav- ljeno vsoto dosegli in presegli ter so na- povedali tekmovanje vsem podjetjem lokal- nega značaja v Celju. V zvezi z razpisom ljudskega posojila na- poveduje terenski odbo# Polule tekmovanje terenskemu odboru Breg v sledečih točkah: Kateri terenski odbor bo dosegel po številu prebivalcev večji procent vpisovalcev ljudske- ga posojila in kateri terenski odbor bo po številu prebivalcev dosegel večji znesek vpi- sanega posojila? ZARADI SAMOVOLJNE ZAPUSTITVE DELA SO BILI KAZNOVANI Nekateri delavci še vedno napačno razu- mejo odnos do dela. Kljub temu, da je že neštetokrat bilo govorjeno o delovni disci- plini, o zakonitostih delovnih pogodb, so nekateri gluhi za vse to. Posamezna podjetja so morala, in to je nujno, proti kršiteljem uporabljati ostre kaz- ni. Za poskus kraje sta n. pr. v »Volni« bili kaznovani Mlakar Helena in Žefran Elizabeta, t Železarni štore kaznujejo »plavkarje« z ob- čutnimi kaznimi. Podjetja so dolžna utrjevati delovno disci- plino, čeprav včasih tak red nekaterim ni po volji. V zadnjem času je ugotovljeno večje šte- vilo prekrškov delovnih pogodb od strani delavcev in je okrajni lO izrekel naslednje kazni zaradi samovoljne zapustitve dela: Ovčar Jožef iz Št. Buperta, Petre Alojz iz Vitanja, Blatnik Ivan in Lenart Mihael iz Slivnice so bili kaznovani z enim mesecem poboljševalnega dela; Lesjak Franc iz Pe- trovi, Kopitar Ferdinand iz Št. Petra v Sav. dolini, Bezgoviek Alojz in Kolar Stanko iz Bifengozda s poboljševalnim delom od 14 do "ZO dni t(.r Uimah Antonija iz Št. Vida pri Orobelnem, Doberiek Franc iz Marofa, Der. iran Jože iz Debra, Korber Štefan iz Prekope, Pnngeršek Jožef is Vrbnega ter štarkl Franc iz Svetine z denarno kaznijo od 700 do 4500 ^narjev. Ustalitev delovne sile Je predpogoj za pra- vilno in pravočasno izvajanje planskih na- log. Sindikalne organizacije po podjetjih, delavski inšpektorji in celotni delovni kolek- tivi morajo nenehno utrjevati disciplino in odpravljati napake. Poleg političnega prepri- čevalnega dela, pa je potrebno proti nepo- pravljivcem uporabljati tudi vse zakonske mere. Navedeni primeri so dokaz, da bomo*mo- rali pri prevzgoji našega delavstva še delati, stalno pojasnjevati in prikazovati škodo, ki jo nedisciplinirani delavci in nameščenci de- lajo sebi in skupnosti. To delo mora biti dnevno. MALOMAREN ODNOS KRAJEVNEGA PODJETJA NA PLANINI Krajevno gostinsko podjetje na Planini pri Sevnici je za svoje potrebe nasadilo krom- pir. Lepo je to in hvalevredno. Kaj pa se nadalje godi s tem krompirjem, pa nikogar no zanima. Gotovo zato, ker ni krompir last posameznikov, ampak last skupnosti. 2e dav- no bi moral biti okopan in osipan, vendar se nihče ne zanima, da bi pristopil k temu delu. Krompirja jo zasajenega približno 7 do 10 arov. Najbrže je upravnik menze po- zabil na ta krompir, saj ga je prerasla zel ali dober opazovalec kljub temu zasledi cvetje krompirja. Tisti, ki ga je sadil pa verjetno tega ne vidi ter ga moramo opo- zoriti, da ga vabi krompir, ki bi se rad rešil iz plevela. Ljudska inšpekcija na Planini naj bo delavne j ša ter opozori brezveetneie, da je s tem prikrajšana skupnost in ne Planin- čani, ki imajo krompirja verjetno dosti, ker drugsiče bi že sami pristopili k delu in ne bi čakali na opozorilo človeka, ki gre slučajno mimo njive, kjer naj bi bil krompir. v laškem ne bo vode V Laškem je leioviiče, v Laškem je veliko hiš in mnogo ljudi. Vsi potrebujejo dnevno precejšnje itoiičine vode, toaa je m in je bo vsaK aan manj. Kaj pa sedaj? »čakajmo vsi situpaj, da do vode zmanj- kalo, da bomo lahK.o še bolj godrnjali, da bomo kritizirali, da še vode nimamo, da bo- mo lahko udrihali po MIO in ostalih foru- mih.« »Ja, kako pa mislite državljani?« pravijo Lasčani, »kaj vam ne pade na pamet, mi sa- mi, da bi rešili to vprašanje? Mi?« m vzdig- nejo svoje glave. Ne daj bože, da bi jih v tem trenutku nekdo ranil v njihovem ponosu. In čakajo Laščani, čaka tovariš strokov- njak, posebno naročen iz Ljubljane, čaka vo- dovod. Počasi pojema voda, ki se med te- kom po ceveh izgublja, Laščanom pa nara- šča pogum, ponos, zavest. »Pa smo le uspeli. Naj kar letajo člani lO ali kdor hoče, naj jih kar skrbi, mi smo pa le dosegli, da nas za nobeno ceno ne spravijo niti ure na udar- niško delo (da o sestankih in študiju ne go- vorimo). Mi člani vseh množičnih organi- zacij! Mi se ne premaknemo niti za korak. Dosledni bomo v svoji trmi, pa četudi bomo prisiljeni piti samo črno Savinjo, četudi se nam bodo usmrdela stranišča in četudi bi nas bilo lahko sram in bi nas kritizirali vsi.« »Mi,« in zopet so dvignili svoje glave, se ponosno oziramo levo in desno z zavestjo, da so izpolnili svojo državljansko in OF dolžnost. »Zakaj smo se borili za demokracijo? Mi delamo kar hočemo! Kaj nam pa morete?« Laščani, podajte roke žalčanom, naredite skupno proslavo z glavnimi točkami progra- ma: »Kanalizacija brez kanalizacije, vodovod brez vode.« kanavod zakaj nekatere »dame« ne ka- dijo vec »Veste,« razlaga neka »dama. v avtobusu iz Celja proti Ljubljani, »pred vojno in za časa okupacije sem mnogo, zelo mnogo ka- dila. Seveda so v tistih časih, oziroma smo bile take ženske nekaj posebnega. Danes, re- čem vam, danes je čisto drugače, že vsaka navadna dekla kadi in seveda ni nič več in- teresantno.« Duhovito ali bolje rečeno puhlo- vito pojasnjuje dalje nadstvorenje: »Nisem niti zato hodila v šolo, da bi se primerjala z vsako deklo, zato tudi ne kadim več.« Pa recite, če niso izgovorjene besede ne- kaj izrednega. Po vseh izgledih je omenjeni in njej podobnim damam za časa bivše Jugo- slavije in še posebej za časa okupacije z di- mom izhlapelo še tisto malo možganov, ko- likor jih je še sploh bilo in je ostala popol- noma prazna — votla lobanja. Nekaj resnice pa je v besedah omenjene gospe, da se namreč ona in njej podobne ne morejo v nobenem primeru vzporejati z vse- mi tistimi tovarišicami, ki so se za časa okupacije borile in ustvarjale novo Jugosla- vijo, medtem ko so one v lagodnem življe- nju puhale kolobarčke dima v »prijetno« ozračje. dim HIŠNA DVORIŠČA NAJ SE UPORAB- LJAJO TUDI ZA OTROKE IN NE SA- MO ZA ZAJCE IN KOKOSI V Celju ima dosti stanovanjskih zgradb dvorišča, ki so zasajena z divjimi kostanji in drugimi drevesi ter poraščena s travo. Eno izmed takih dvorišč je tudi dvorišče v notranjosti stavbe Komunalne banke na Ti- tovem trgu. Oglejmo si malo to dvorišče. Dvorišče je bilo nekaj časa po osvobodi- tvi še poraščeno s travo in tako prilično urejeno, da so se otroci tamkajšnjih strank lahko sončili, igrali in učili. Ko se je proti koncu leta 1945 naselil v tej zgradbi kot hiš- nik in kurir pri takratnem Okrožnem in se- danjem Okrajnem sodišču tov. Cojzar z ženo, se je stvar predrugačila. Vzgojila sta kmalu jato kokoši, purane, zajčke in prašiča. Dvo- rišče je bilo kmalu zanemarjeno, kar ni uni- čila žival, so pa povozili še vozniki. Danes ni na dvorišču niti za dlan zemlje poraščena s travo ter je dvorišče popolnoma uničeno. Vidiš le golo zemljo, zajčje in kokošje staje stojijo kot mala vas in nekaj zabojev od pod- jetja »Sadje«. Otrokom, ki bi se radi igrali in sončili na dvorišču je zabranjen vstop. Hišnik in njegova žena podita otroke iz dvo- rišča pod pretvezo, da podijo kokoši in pi- ščance. Ljudem, ki nimajo otrok, so seveda ljubše kokoši, kakor pa naš bodoči rod in zato menijo, da je dvorišče le za,razne vrste živali ter da morajo biti otroci zaprti doma. Nočejo razumeti, da zajčje in kokošje barake kvarijo ugled mesta. čas bo, da tudi Celjani uredimo take za- deve ter olepšamo naša dvorišča, katera so v prvi vrsti namenjena našim malčkom, da se na njih igrajo, ne pa da služijo kot kokošje in zajčje farme. K. F. daj invalidu prednost Invalidi so ljudje, ki mnogo prispevajo pri naši graditvi, čeprav so za časa Narodnoosvo- bodilne borbe žrtvovali zdravje, tisto kar člo- vek najbolj ceni. Novi zakonski predpisi o invalidih določajo primeren položaj, prejemke in druge pravice vojnih invalidov. To pa še ni vse. Invalidom dajemo prizna- nje. ki so si ga zaslužili z našim pravilnim odnosom do njih, z dajanjem prednosti, ki jim pripada po zakonskih in človeških pred- pisih. Ali je tako? Moralo bi biti, pa ni vedno. Ste že kdaj bili na postaji, ko pripeljejo vlaki in se ljudje, kot neljudje zaletijo proti vagonom in pomendrajo vse, kar jim je na poti. Kdo je v tistih trenutkih pomislil na tovariša z berglami, na invalida? In v va- gonih, pred »šalterji«, v repih? Seveda po- vsod piše »Daj prednost invalidu«, toda na- pis je prazen papir, če se ne ravnamo po tistem, kar je na njemu napisano. Vsi organi, vse množične organizacije bo- do morale to vprašanje pretresati vse dotlej, dokler se ne bodo odpravile vse napake. Z brezvestneži, surovežl, z vsemi tistimi, ki smatrajo,. da moramo po petih letih po- zabiti tudi na invalide, kakor smo prepogo- sto pozabili na pretrpljene težave, z vsemi takimi je treba razčistiti takoj. Nobena be- seda ne bo preostra, če naj zaščitimo nase in- valide, če naj zaščitimo njihove pravice, ki so si jih priborili že zdavnaj in jim jih daje naš zakon. »Daj prednost invalidu!« sli.cica iz gostilne ... Truma ljudi čaka na pivo. Cestni delavcc, ki se je pekel celo dopoldne na asfaltu, hre- peneče gleda pol ure peneče vrčke. Ravno ko pride na vrsto, zmanjka piva. Natakarica pravi: »Vino je po 200 din.« Zakaj je tako drago?« vpraša čakajoči de- lavec. »Saj vas nihče ne sili, da ga pijete. če vam ni prav, greste lahko drugam«, je bil »kulturen« odgovor fletne natakarice. Očividec delomrzneži Ljudje se včasih vznemirjajo zaradi ne- katerih, ki ne primejo za delo in kljub te- mu zelo dobro živijo. »Ali res ni nikogar,« se sprašujejo, »da bi take pote?)uhe nagnal na delo?« V vsakem krajevnem odboru je kakjen primer takih posebnih bitij, ki jih Imenu- jemo parazite, ker živijo izključno na račun drugih. V šent Rupertu je med druginii eden takih Bezec Ivan. Zaposlen je bil v Jurklo- štru in bi moral iti na delo v rudnik. Ni mu dišalo in tudi ni odšel. Ministrstvo za delo ga jo premestilo na Jesenice, pa se tudi nI zmenil. Pa recite, če ni junak, pravi prav- cati matjaževec. Kaj ne, da ste za to, da dobi posebno priznanje, ki je predvideno za take tiče, (Ur. list LRS št. 16-49) namreC vsaj tri mesece poboljševalnega dela. V Laškem so morali zaradi lenuharenja odpeljati nekega cigana, na vrsto pa čaka njegov sovrstnik Kranjc Feliks, ki se spre- haja in mnogo boljše živi. kakor prej, dokler je bil v službi. še za drugačne tiče so pri nas našli zdra- vilo. pa ni vrag, da jih ne bi še za take bolnike. iz življenja zb III. četrti Zveza borcev v III. četrti spada med agilne krajevne odbore ZB. V vsakdanjem delu skušajo biti med prvimi, članstva imajo pre- ko 100, zadnje čase pa so se včlanili še pri- padniki JA, tako da je ta številka porasla. Seje in sestanke sklicujejo redno, žal pa se- stanki niso vedno 100 odstotno obiskani. Tre- ba bo pristopiti k politični vzgoji včlanjenih borcev, da bo uspeh večji. Tudi za ljudsko posojilo so se krepko zavzeli. Napovedali so tekmovanje vsem ostalim odborom v treh točkah: 1, Kdo bo prej organiziral popis prijav za ljudsko posojilo. 2. Kateri odbor bo čimveč presegel planirani znesek posojila za njegovo območje. 3. Kdo bo izvršil boljšo propagando za ljudsko posojilo z ostalimi množičnimi organizacijami. Dosedanji potek kafe zadovoljive uspehe. Popis prijav za posojilo je že sedaj dosegel tri četrtine planiranega zneska ter je mini'« mum na člana 1.000 din prekoračen. FIZKULTURA MEDNARODNI KOLESARSKI KRITERIJ V CELJU Kolesarska zveza Slovenije je po končani mednarodni kolesarski dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« priredila s sodelovanjem kole- sarske sekcije Kladivarja prvi mednarodni kolesarski kriterij (ulične dirke) v Celju. Prireditev je bila izvedena v torek 4. julija. Ob 18.25 se je javilo na start 18 dirkačev, od teh 5 Avstrijcev. 2 Francoza. Sclausero iz STO-ja in 10 Jugoslovanov, med njimi Vidali Ljubo, juniorski prvak Slovenije in mladinec Arnšek Franc iz Celja. Proga je bila zelo naporna in ni odgovar- jala za takšno prireditev. Vendar so inozemci pristali na sodelovanje, upoštevajoč propa- gandni namen prireditve. To se je opazilo pri prvem cilju (peti krog), ko je naš VidaU zasedel prvo mesto, dočim se odlični Francoz Cavanna in Huebel. Avstrija sploh nista pla- sirala. že v drugem cilju pa sta brez težave dosegla prvo in drugo mesto.. Po četrtem cilju sta dosegla ves krog prednosti, ki sta jo obdržala do konca. Proga B2 km (40 krogov po 1300 m) je bila prevožena v času 1.24.36. povprečna brzina 36 km na uro. Končni vrstni red tekmovalcev: Cavanna. Francija 40 točk. drugi Huebl Johann. Av- strija 32, tretji Bertaz I^oger. Franci3_a 24. četrti Lulik Julij, Jugoslavija 15, peU Vid^i Ljubo (J) 11. šesti Mozetič Andrej, (J) 7. sedmi Sclausero Nomerino (STO) 2 in osmi Sosič Ernst. (J) 1 točko. BRZOTURNIR TEKSTILCEV V NOGOMETU V nedeljo je organiziral fizkulturni aktiv sindikalne podružnice Tkalnice hlačevine svoj prvi nogometni turnir, katerega so se ude- ležili poleg Tkalnice hlačevine. še Predilnica Litija (Predilec. Litija). Tiskanina Kranj, Predilnica in tkalnica Maribor, Predilnica in tkalnica Tržič (Tekstilec Tržič). Rezultati so bili naslednji: Tkalnica hla- čevine, Celje : Tiskanina, Kranj 2:1. Tkal- nica hlačevine. Celje : MPT 3:0, Tkalnica hlačevine. Celje : Litija 3:0, medtem ko je zadnjo tekmo predala zaradi pomanjkanja časa Tkalnica hlačevine Tržiču s 3:0 p. f. Tiskanina Kranj je podlegla MPT s 0:1, po- razila Litijo 2:0 ter izgubila proti Tržiču s 0:1. Tržič je porazil Litijo s 1:0, toda pod- legel MPT 0:3. MPT je premagal Litijo 3:2. Po končanem tekmovanju so bile razde- ljene lične nagrade prvim trem plasiranim udeležencem turnirja. Mladinsko nogometno prvenstvo SLOVAN (LJabU.) : KLADIVAR 2:1 (1:0) Ponovno smo bili priča zelo neefikasni igri domačih mladincev, ki niso znali v vseh 120 minutah igre izkoristiti precejšnjo pre- moč ter poraziti mnogo slabšega nasprotni- ka. Gostje, ki niso pokazali posebno dobre igre, so se v dveh situacijah, katere krivda leži izključno na obrambi Kladivarja, dobro znašli ter zmagali. Sodil je Presinger iz Celja zelo dobro. namizno-teniSki turnir v polzeli Fizkulturni aktiv sind. podr. Savinjske to- varne nogavic, Polzela je preteklo nedeljo organiziral turnir v ping-pongu, katerega so se udeležili Tkalnica hlačevine, Celje, Pol- zela, št. Pavel ter Bra.<»lovče. Zmagovalec tur- nirja je postala ekipa Tkalnice hlačevine, ki je prepričevalno zmagala nad svojimi na- sprotniki. Posebno sta se izkazala s svojo odlično igro tov. Marine ter Malačič, ki sta zaslužna pri zmagi Tkalnice hlačevine. Prav tako je bil izvrsten tov. Medvea, ki je branil barve Polzele. Zmagovalec je prejel lično iz- delano ping-pong mizico z rekviziti v mi- niaturi. Rokomet LOKOMOTIVA : KLADIVAR 10:S V nedeljo je renomirano rokometno mo- štvo Lokomotive iz Zagreba odigralo prija- teljsko rokometno tekmo z domačim Kladi- varjem. Gostujoči tim je zasluženo zmagal s rezultatom 10:8. Sodnik ni dorasel svoji na- logi ter je domačine oškodoval na mnoge momente. Obe enajstorici sta pokazali po- žrtvovalno igro, posebno v drugem polčasa. Kot spreten taktik v igri se je izkazal Lam- pe, Jezernik st. ter naš Dominik. Vsekakor bi Kladivar lahko zmagal, če bi se resneje pripravil tudi za prijateljske tekme. Ne sme se ponoviti, da se postava sestavi zadnji mo- ment ter pričetek tekme zakasni s polurno zamudo. Ker se je Kladivar kvalificiral v zvezno rokometno ligo, je nujno, da odigra Se več prijateljskih tekem kot trening za predstoječa tekmovanja v zvezni ligi. O B I A V E obvestilo Obveščamo vse delodajalce in obrtne moj- stre, ki sprejemajo v uk učence v gospodar- stvu, da se učne pogodbe sklepajo samo do 25. avgusta t. 1. Vsi učenci, za katere se sklene učna pogodba do določenega roka se vkljuiijo v praktičen uk v času od 1. do 10. septembra 1950, od katerega dne se šteje tudi učna doba. Pripominjamo, da so nakazila, ki so jih podjetja ali obrtni mojstri že dvignili neve- ljavna do 1. septembra 1950. Izven določenega roka se učne pogodbe ne bodo sklepale, niti se bodo sprejemali učen- ci v uk. Poverjeništvo za delo OLO TURISTIČNO DRUŠTVO za Slovenijo v Celju priredi v soboto 8. julija ob 20.30 kon- cert v mestnem parku. Igra godba na pihala SKUD »France Prešeren Celje. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki, ki so namenje- ni olepšanju mesta Celja, zato vabimo ob- činstvo, da se tega koncerta udeleži. OBJAVA Prebivalstvo mesta Celja opozarjamo, da je mestno toplovodno kopališče in pralnica na Šlandrovem trgu št. 5 zaradi manjših popravil od 4. do vključno 18. julija zaprto. OBVESTILO doječim in nosečim ženam mesta Celja A-D viMnj'ni (nadome teK zo ribie o se dele brezplačno. Recepte 'zdajajo zdravniki, med. sestra otroške posvetovalnice in babica. MLO Poverj. za zdravstvo USLU2NOSTNO PODJETJE obvešča vsa podjetja in ustanove kot tudi vse privatnike, da dobe vsak dan v obrata »KBISTALIJA« DESTILIRANO VODO v vsaki količini. USLUŽNOSTNO PODJETJE obvešča, da b« obrat ČEVLJARSKA 1'OPRAVLJALNICA do nadaljnjega sprejemal m izdajal obutev t popoldanskih nrab od 14. do 11. are dnevno. RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNI- ŠKE DEŽURNE SLUŽBE MESTA CELJE V MESECU JULIJU 1950 Dne 9. julija 1950: dr. čerin Josip, Cankar- jeva ul. 9, tel. 219. Dne 16. julija 1950: dr. Bitenc Maks, Ljubljanska cesta 8. Dne 23. julija 1950: dr. čerin Josip, Cankarjeva ul. 9, tel. 219. Dne 30. julija 1950: dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. IZGUBIL SEM od Žične tovarne do žel. kolod- vora v Celju denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, nj mi dokumente vrne, denar si pa naj obdrži. Podgoršek Jože. Celje. Teharska c. 3. Dne 2. julija 1950 sem izgubila od mestnega pokopališča do postaje svileno ruto. Naj- ditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v upravo. Oseba, ki je vzela suknjič na zabavi Eko- nomskega tehnikuma. naj ga v izogib po- sledic vrne na upravo. PRODAM zlato zapestnico. Naslov v upravi. KINO KINO METROPOL od 7. do 14, julija: LJnbavna pesem, amer» film KINO DOM do 10. julija: Moja draga Klemenita, amer, film od 11. do 13. julija: Tragičen lov, ital. film KINO UDARNIK VELENJE do 9. julija: Brata, angl. film 12. in 13. julija: Prepovedane peemi, poljski film kino ŽALEC od 8. do 10. julija :Njen obraz, amer. film od 11- do 13. julija: Sestri ie Bostona, amer, film RAZSTAVNI ODBOR VABI NA SLOVESEN ZAKLJUČEK PRVE RAZSTAVE LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI, KI BO V NEDELJO DNE 9. JULUA OB 16. URI V PROSTORIH GIMNAZIJE V 2ALCU. * RAZDELITEV NAGRAD RAZ- STAVLJALCEM TER NAGRADITEV NAJBOLJŠEGA OKR. PODJETJA V n. TROMESECJU. * ZA OKREPCILO JE POSKRBLJENO Urejuje uredniSki cxibor — Odgovorni virednik Tone Maslo — T^rfon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tidta Celjska tiskarna