187. številka. Ljubljana, v petek 17. avgusta. Izhaja vsak dan aveeer, i?, mfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerake dežele za vse ioto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j u bij a no brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ralnna se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina zuaea. Za oznanila plačuje se od četi rist opne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n pravništvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši „Oledali&ka stolba". D prav ni rtv o naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Zborovanje v Sevnici. (Dalje.) K zađDJej točki poprime besedo g. dr. L a •voslav Gregorec, urednik „Slov. Gospodarja", in predlaga po primernem uvodu, prepreženero z obilim humorjem in rezkimi opazkami, naslednjo: Spomenico političnega Slovenskega društva za ministerskega predsednika grofa Taaffeja, zadevno slovensko ura-dovanje na Štajerskem, Rprejeto v občnem zboru v Sevnici dne 12. avgusta 1883. 1. Več kakor 1200 let prebivajo Slovenci na tleh sedanje kronovine Štajerske. Polnih G00 let veljajo kot najzvestejši podložniki vladarjem iz pre-uzvišene hiše Habsburške. Ko je cesar Rudolf I. Habsburški naš« kraje pridobil, bili so Slovenci žalostni in nesrečni rabotarji, tlakarji, podaniki nemškim graščakom. Še le blagodušna cesarica Marija Terezija začela je kmetom stanje olajševati, pravice graščakom krhati, cesar Jožef storil je še več in cesar Ferdinand I., mili, je 7. sept. 1848 podpisal cesarski patent, s katerim je kmetski človek bil tisočletnega robotanja in tlake za vselej rešen, ter v čast in veljavo svobodnega državljana povzdignen. Tisoč let svobode oropani Slovenec postal je zopet človek, kakor so drugi svobodni ljudje. Sedanji slavno vladajoči cesar Franc Jožef I. pa je 21. dec. 1867 podpisal državne osnovne postave, v katerih je vsem narodom svojega cesarstva podaril jednakih državljanskih pravic. S tem smo stopili Slovenei kot vsem drugim narodom mile Avstrije jednakopravni ljudje na pozorišče svetovne zgodovine, postali smo vsem drugim jednakopraven narod! 2. Slovencev nas je milijona duš, ter smo, iz mislij pusteč Italijo in Ogersko, raztreseni po 6 kronovinah avstrijskih. Na Štajerskem nas biva skupaj več kakor 400 000 duš v 7 okrajnih glavarstvih: Radgona, Maribor, Ljutomer, Ptuj, Slov. Gradec, Celje in Brežice. Zadnjih G skupaj pripada v cerkvenem oziru škofiji Mariborskoj. Po letošnjem šematizmu šteje cela ta škofija 466.372 duš, večinoma samih Slovencev, kajti Nemci imajo popolno faro in farno službo božjo samo v Mariboru in Ptuji, pol službe božje pa v Slov. Bistrici, Celji in Mahren-bergu. Vender v vseh imenovanih mestih in trgu Mahrenbergu treba je tudi slovensko službo božjo oskrbovati. To pa terja, da na spodnjem Štajerskem ni in tudi ne more biti noben duhoven nameščen, ki bi dobro ne znal nemški in slovenski. L. 1880 so ljudi šteli, pa na spodnjem Štajerskem našteli samo 390.000 Slovencev, ki so izrekli, da navadno govorijo slovenski. Iz tega pa sklepati, da sploh ni več Slovencev tukaj kakor 390.000, to bilo bi popolnem krivo; kajti mnogo slovenskih hlapcev in dekel in delavcev še niti vprašali neso, ampak zavoljo njihovih nemških gospodarjev precej zapisali mej Nemce; mnogo ljudij zna slovenski in nemški in so jih zaradi tega že Nemcem prišteli. Pravih Nemcev pri nas je malo, mnogo Slovencev govori tudi nemški, a ogromna večina zna le slovenski. No, in že iz tega Be more sklepati, kako potrebno je na spodnjem Štajerskem, da tudi uradniki umejo obadva deželna jezika, namreč nemški in slovenski. 3. Od tiste dobe, ko smo Slovenci postali vsem drugim jednakopraven uarod ter dobili vsem drugim jednake pravice, morali smo tudi tem pravicam jednaka bremena prevzeti. Moramo vsled tega plačevati velike gruntne dače, precej hude deželne, okrajne in občinske doklade, zraven nas je pa še vojniška dolžnost zadela. V tej reči smo mi štajerski Slovenci celo Nemcem naprej, kajti čeravno štejemo na Štajerskem nad 200.000 Nemcev več kakor Slovencev, vender moramo Slovenci dajati več vojakov. Tako na pr. nabirajo od Nemcev novince za 27. celi pešpolk in za dva lovska bataljona,' pa za polovico 47. p,°š-polka; pa tudi od Slovencev, čeravno jih je za 200.000 duš manje v deželi, jemljejo rekrutov tudi za celi pešpolk 87, za dva lovska bataljona (Ptujski in Celjski), vrhu tega pa še za 6. artilerijski (topničarski) in 5. dragonski polk, mnogo slovenskih sinov služi cesarja pri pijooirjih itd. Ako tedaj država Slovesen: štajerskim nalaga toliko brem.en, dolžna jim je tudi privoščiti in dati, česar potrebujejo za svoj obstanek, razvitek in napredek, t. j. dejansko jednakopravnost v šolah, uradih in javnem življenji, kakor nam to od samega cesarja podpisana postava svečano zagotovlja. 4. Žalibog, da nosimo sicer bremena nove dobe, a pravic še v dejanji in resnici malo ali nič ne uživamo. Še vedno se borimo krkor 1. 1848. za dejansko jednakopravnost. Tisti rod, ki je takrat borbo pričel, pada v grob, a sedanji rod Še vender bije vedno isto vojno, ter ni misliti, da bi kmalu bila povsod končana. L. 1848. prosilo je tedanje Slovensko društvo pri ministerstvu, naj uvede slovensko uradovanje in I. 1800. smo poslali ministru Schmerlingu velikansko peticijo, katero je podpisalo ^u.OOO Slovencev. V peticiji smo -prosili, naj bi se v uradih tudi slovensko uradovalo in 1. 1864. je cesar sam priznal jednakopravnost slovenščine v uradih in šolah. Toda, bilo je vse zastonj in zato so številni tabori isto zahtevali. Sedaj imamo Slovenci samo take državne in deželne poslance, ki so pred volitvijo morali izpovedati, da si bodo prizadevali Slovencem pomagati do dejanske veljave njihovega jezika v šolah in uradih. Kljubu temu moramo dasi žalostnim Bičem priznati, da naš slovenski jezik še ne uživa jeduuko-pravnosti v šolah in uradih in, če pomislimo kakovost večine sedanjih uradnikov, uvidimo, da ž njimi niti mogoče ni izvrševati jezikovne jednakopravnosti, ker slovenski niti ne umejo. Iz tega pa izvirajo vedni prepiri mej narodi zavoljo jezika. Vrhu tega prihajajo iz tega, če pri nas uradniki obeh jezikov dobro ne znajo, razne krivice in časih največje nesreče. Navajamo samo dva slučaja: a) V Mariboru ne zna komisar Leitner čisto nič slovenski, pa je Sel s komisijo v Unče na Dravskem polji, kjer sta se dva slovenska kmeta tožila zaradi vode, ki je služila napajanju travnikov. Prvi kmet je imel zagovornika seboj, g. notarja in poslanca dr. Iladaja, ter je po njem dal Bvoje zahtevanje in uzroke zanj v protokol. Drugi pa je prišel sam, a govoril samo slovenski ter ustno izpovedal tudi svoje zahtevanje in uzroke, toda v protokol jih ni mogel dati, ker ga politični komisar ni umel. V zadregi vpraša komisar g. dr. Radaja, kaj neki hoče slovenski kmet? Ta ga zavrne, da on zamore kot zagovornik zastopati le jednega kmeta, ne pa oba dveh, ker sta si nasprotnika. Tako so stali več ur iu ničesa opravili, dragi komisijon pa sta bržčas kmeta plačala, b) /;«lostiieji pa je drugi slučaj, ker je imel krvavih nasledkov in še sedaj ni končan. V mislih imamo nesrečni upor slovenskih vinogradarjev v Sromljah zoper trtnouš-komisijo, kjer so Žandarji jednega kmeta ustrelili. Kmetski ljudje Brežiškega okraja so morebiti sedaj najubož-nejšH v celi deželi. Pravi siromaki so, če jim vinske gorice no obrodijo. To pa se godi že več kakor 10 a i rednih let. Letos je vender jedenkrat vinska trta z obilnim in lepim grozdjem obložena. Toda sedaj pride trtna-uš-komi-sija, udira v vinograde in začne trsje z grozdjem obloženo ruvati in izkopavati. Takšno silovito ravnanje moralo je ljudi tem bolje žaliti, ker neso vedeli nič o cesurskej postavi o zatiranji trtne uši in ker sploh neso bili prav prepričani o nevarnosti tega novega škodljivca. Kazen tega vznemirjali so ljudi najneumnejše govorice; n. pr. ljudje so g. Šnideršiču v Brežicah, ki je trtno uš v Kapelah zasledil, obe-čali 50.000 gld., če pomaga v 10 letih Bizelj-ske vinogradi uničiti. Tukaj je torej bilo treba opaznega postopanja in pouka. Žalibog se to ni zgodilo, a tudi zgoditi moglo ni; kajti od mini-sterstva poslani trtno-ušni potovalni učitelj g. Hanzelj ni zmožen slovenski kuj razlagati. Od trtne komisije ni umel nobeden prav slovenski. In naposled spremljal je dne 13. julija trtno-ušno-komisijo v Ključe okrajni komisar g. dr. Gavmaier, ki ne zna slovenski. Nihče v to poklicanih mož ni mogel razburjenega ljudstva pomiriti, nihče poučiti. Kar se je potem zgodilo, to je sedaj sodniji izročeno. Žandarji so jednega kmeta k priči ustrelili, jednega hudo ranili; prišlo je 20<) vojakov iz Maribora, potem pa še preiskovalni sodnik iz Celja, ki je 11 kmetov dal dva po dva zvezati in v Brežice in Celje odgnati Nepopisljiva je žalost zapuščenih žen in otrok, to pa ob takem letnem času, ko je toiiko najsilnejčega dela zunaj. Pravijo pa vsepovsod ljudje, da bi bilo vse to izostalo, ko bi slovenščine zmožni gospodje bili ljudstvo o pravem času poučili in pomirili. To je tedaj drugi žalostni slučaj in dokaz, kam pridemo, če uradniki na slovenskem Štajerskem slovenski ne znajo. 5. Dne 14. julija zboroval je deželni zbor v Gradci zadnjikrat, ko se tam po telegrafu izve, kaj se je v Brežiškem okraji zgodilo. Slovenski poslanci pripravijo takoj poslanca za Brež. okraj g. bnider-šiča, naj vlado vpraša ali interpelira. To se zgodi. G. Šnideršič vpraša, je-li strašni dogotek v Sromljah g. c. k. namestuiku znan; nesreča bi se ne bila zgodila, ko bi politični komisar pomirljivo in podučno posredoval, česar pa storiti ni mogel, ker slovenski ne zna; vpraša se torej: namerava li vlada ljudstvo dati podučiti in dalje, hoče li ukreniti, da se bodo zanaprej na slovenskem Štajerskem nastavljali samo takšni uradniki, ki popolnem umejo obadva deželna jezika, nemški in slovenski? G. o. kr. namestnik baron Kiibeck odgovori, da mu je nesreća -znana, da dotični komisar res slovenski ne ume dosti, pa da so tudi drugi, a ne samo uradniki nesrečo zakrivili ■ koga je g. namestnik v mislih imel, tega ni povedal). Zastran pouka ljudstvi ni omenil nič, pač pa, da je voljan strogo ali ostro postopati. Zastran uradnikov pa je dejal: da bi rad slovenščine zmožnih uradnikov nastavil, pa jih nema. Celih 13 let (kar je on namestnik cesarja v Gradci) se ni oglasil noben slovenski jurist k političnej službi, samo letos se je jeden oglasil, prav hela vrana. S tem, dejal je ba ron Kiibeck, sem vprašanje ali interpelacijo rešil. Ta odgovor ni samo slovenskih poslancev, ampak vse Slovence, ki kaj berejo, močno razžalil, zlasti ker je c. kr. namestnik kot dostojuo smatral o tako žalostnem krvavem dogodku svoj odgovor z nepotrebno smešuico o belej vrani končati in se o tako resnoouih rečeh šaliti. V Ključah usmrteni kmet še niti pokopan ni bil, ležal je še na pravili, ko se je v Gradci tako govorilo. Zakaj pa slovenski juristi nečejo k političnim službam nu Štajerskem; uzrok povedal je „Slovenski Narod", češ, da se tukaj uradnikom, ki svojega narodnega slovenskega mišljenja in čuvstva ne prikrivajo, slaba godi; človeku je tukaj treba svojo slovensko narodnost zatajevati in jej celo nasprotovati, zlasti ob raznih volitvah, česar značajen, izobražen slovenski človek storiti ne more. Tako pravi „Slov. Narod14. Slovenski poslanci pa so izvedeli za drugi uzrok. G. baron Kiibeck ima 7700 gld. za 14 konceptnih prnktikantov. tedaj za vsucega 500 gld. letne podpore na razpolaganje tistim juristom, ki hočejo k političnemu službovanju pristopiti Sedaj pa so se baje ravno slovenskim juristom dveri do one (»odpore v Gradci celih 13 let nekako za pirala. Pri c. k. nainestuiji se je baje čestokrat re kalo: \Vir braucheu keine AVindischen. Če je to res, potem je lahko umevno, da c. k. namestnik pravi nemam slovenščine zmožnih uradnikov. G. Tem jasnim besedam o pomanjkanji sloven ščioe veščih uradnikov nasproti morali pa srno se močno čuditi, ko je baron Kiibeckov uradni list „Grazer Zeitung" št. 166 t. 1. najedenkrat sloven ske liste začel podučevati rekoč: ni res, da bi Slo vencem manjkalo slovenščine zmožnih uradnikov, imamo jih. Potem pravi : pri okrajnih glavarstvih v Mariboru, Ptuji, Ljutomeiu, Slov. Gradci. Cel ji in Brežicah je 27 političnih uradnikov. Izmed teh zna 17 uradnikov popolnem uobro slovenski, H vsaj za silo z ljudstvom .slovenski govoriti more in le dvema je bilo treh* naložiti, naj se slovenski naučita, če hočeta na spodnjem Štajerskem službovati. Ako pomislimo, kaj se je v Sromljah godilo, kaj pri komisi|onih v Mariboru, moramo se tej izjavi tem boli čuditi, ker so slovenski listi trditev „Grazer Zeilunge" takoj s številkami in imeni po polnem ovrgli in uničili. Slovensko društvo predlaga imenik uradnikov političnih, davkarskih poštarskih, zdravniških, gozdarskih itd., ki na spodnjem Štajerskem službujejo. Razpoloženi so po 3 vrstah. V prvej vrsti so tisti, ki res umejo dobro slovenski govoriti in pisati ; v drugej vrsti, ki znajo le za silo govoriti, pisati pa ne ; in v tretjej vrati, ki ne znajo slovenski ne govoriti ne pisati. Podatki bo vzeti iz ustnega občevanja slovenskih strauk i. dotičnimi uradniki. Vzemimo Beduj, da ima Grazer Zeitung prav, kedar piše, da je na slovenskem Štajerskem 27 političnih uradnikov nameščenih. Toda nema prav, ako trdi, da izmej teh zna 17 dobro slovenski, 8 za silo in 2 nič; Ua)ti v resnici so samo 3 slovenščine popolnem zmožni uradniki, namreč okrajni komisar Jerman v Ptuji, okrajni komisar Felicetti in okrajni Kekretar Vajda, obadva v Celji; za silo slovenski govori 12 uradnikov, a 12 je takih, ki ne znajo nič slovenski. Tako kažejo skušnje! V Mariboru, Ljutomeru, Slov. Gradci in Brežicah nemarno niti jednega uradnika, kateri bi dobro in pravilno slovenščino govoril in pisal. Okrajni glavarji, posebno oni v Brežicah, so v stanu vsaj govoriti s slovenskimi strankami in z njimi v slovenščini občevati, novi Mariborski glavar pa Se niti tega ne zmore. Priloženi imeuik kaže, da štejemo na spodnjem Štajerskem političnih, sanitetnih, gospodarskih, ce-mentarskih, davkarskih in poštnih uradnikov 171. Od teh zna dobro slovenski in nemški samo 37, za silo slovenski ume jih......54, in čisto nič slovenski pa jih ne zua 80 171. da le-te da se s Slovensko društvo je tega mnenja, številke dovolj jasno pričajo in dokazujejo takšnimi uradmki ne more ustrezati vseskozi koristim avnega službovanja, pa tudi ne potrebam slovenskega prebivalstva, najmanje pa i/.vr.ševati po državnih osnovnih postavah Slovencem zagotovljene pravice do jednakopravnost! njihovega slovenskega jez ka v uradih in javnem življenji. Zatorej si usoja sledeče prositi : visoko miui-sterstvo notranjih zadev naj blagovoli prouzročiti: 1. da se političnim, davkarakim in poštnim uradnikom, ki na Slov. Štajerii poslujejo in ne znajo slovenski govoriti iu pisati, ukazuje, da se ko najbrže slovenščine popolnoma nauče; ko bi pa tega ne storili, da se nadomestijo z uradniki, slovenskega jezika zmo&oimt; 2. da se c. kr. nainestniji v Gradci za 14 konceptnih praktikantov dovoljenih 7700 «ld. tako razdeli, da se za 5 slovenskih juristov 2500 gld., t. j. 500 gld. za vsakega porabi; 3. n«*j blagovoli pri ministerstvu notranjih zadev nastaviti posebnega poročevalca ali slovenskega refeienta za vse .-Jovenske okraje in v Mariboru ali Oeiji ustanoviti oddelek Graške na-me.stnije za slovenskeštaierske okraje. (Konec prih.) Miklošič in Hrvati. Ali to žalostno-smešno vedenje ima še druge strani. Bratje atrankarov prava, po mišljenji deutsch-nacijonalci, in sploh Nemci poudarjajo pri vsaki potrebni in nepotrebni priliki nemštvo Dunajskega vseučilišča, kar se ve da ni ravno krivo. Zaradi tega pa se ne sme tako opustiti prilika, da se pokaže slovanstvo. Tukaj pa nam ni treba nikake de numstrativnosti, ampak mirno in dostojno lahko se pokaže s samo slavnostjo, da je dika Dunajskega vseučilišča, njega bivši rektor itd. „der bedeutendste mano der philosophiachen mcultat" — Slovan, in da veliko število slušateljev nemških profesorjev, ki se taki akadeinični slavnosti ne morejo izogniti, je tudi slovanskih. Hrvati tedaj tudi neso ravnali ko dobri Slovani — ko svojega vseučilišča vredni akademični sinovi pa tem manje! — in slo vanska vzajemnost, ki je ravno mej Dunajskim di jaštvom jako udomačena — mimogrede omenim, da ste obe zadnji dobrodejni slavnosti občeslovanski bile v korist Hrvatom v Istri iu Zagrebčanom —jim ni dosta mar. Poljakov in Rusov dosedaj ni bilo nikol mogoče skupaj spraviti; takrat je šlo, ko se hoče proslaviti mož znanosti. Ako Hrvati takrat ne bodo zastopani, svobodna jim — blamaža. Žal nam je le, da jih doleti ko Hrvate in ne ko strankare prava. Ali hrvatska mladež greši tudi proti „hrvat-sko-slovenski zajednici". Da se pa tendenca tega spisa sploh kakor naslednjih vrstic ne razume krivo niti od Slovencev niti od Hrvatov, razglaša njih pi-salec, da spada k najprepričanejšim zastopnikom te ideje in da se mu zdi potrebno in se ve da tudi mogoče, da se počasi oni proces, kateri je Hrvatom in Srbom d a I jeden književni jezik, razširi tudi na Slovence. Ali ravno s takim ravnanjem podira hrvatska mladež vse mostove, po katerih bi bil prehod mogoč. Jaz moram že pripoznati, da bi mi ravno ona dva Miklošičeva nauka, katerih se hrvatska mladež toliko brani, bila mej glavnimi argumenti za moj ideal. In kje smo še v tej točki? Naša vzajemnost še niti ni tako daleč prikorakala, da bi ljudje časa ne gubili s prekladanjem hrvatskih spisov in obratno. „Matica Hrvatska" se res pri vsaki priliki svoji slovenski sestri za uzor postavlja, ali naj pogleda kdo v njen imenik, koliko slovenskih članov bo tam našel! Koliko hrvatskih knjig, da molčim o srbskih, čitajo sploh po duhu preponemčeni Slovenci V Na Hrvatskem pa ni drugače; o naših razmerah poučujejo se hrvatski listi le preveč iz nemških listov in neki dvakrat izhajajoči hrvatski list, ki tudi spada k sanjarom o slovenskih zemljah, prinesel je letos ta-le imena mestnih odbornikov Ljubljanskih: dr. Dre (Drč), dr. Papec (Papež!), Zuzek (Žužek), Suklje (Šuklje). Določba organizacijskega načrta za avstrijske gimnazije, naj se v višji gimnaziji tudi hrvaščina uči, ki je Miklošičeva zasluga, mislim se nikoli ni prav izvrševala in, kjer se je to godilo, kakor v Mariboru, zabranila je to neka „verodnungM iz sredine 60 let. Sploh, kamor koli človek pogleda, vidi, da še v tem nesmo dalje, nego pri dobri misli. Po tem pa naj se še pomisli, koliko odločnih in močnih nasprotnikov ima še ta misel. Po najnovejših prikaznih pri Hrvatih pa se še le prav oddaljujemo od tega cilja. Da pa smo si Slovenci in Hrvati sploh potrebni, tega tudi najhujši slovenski separatist ne bo zanikal, ki o St. Vrazu ne ve več, nego da je bil „uskok". Saj imajo cislitavski Hrvati jednako osodo s Slovenci in v Zagrebu in še drugod širi se nem-čevanje preko naših glav. Za tega delj bi se tudi ne smela opustiti nobena prilika, ki bi to vez mogla utrditi. In naj se le pomisli, da bo slovenska mladež — in to za bodočnost ni malenkost — Hrvate navadno sodila po tem, kakeršen utis je dobila o njih za časa skupnih študij. Sedaj pa žalibog večina odhaja iz vseučilišča Dunajskega in Graškega z mnenjem, da „s Hrvati ni nič opraviti". (Konec prih.; Politični razgled. ID o i ran Je dežele. V Ljubljani 17. avgusta. V torek praznoval je nadškof in kardinal I* raž kl knez Schwarzenber g petdesetletnico svojega mašniŠt.vH. Ob tej priliki došle so mu čestitke od mnogih korporacij in sam svetli cesar mu je doposlal čestitujoče ročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za dosedanje njega vzgledno službovanje. V predvečer slavnosti naredilo mu je uad 2000 članov raznih društev Pražkib velikansko bak-ljado. katera se je spremlmna z godbami pomikala čez Karlov most na Hrmičin pred nadškotiisko palačo, kjer se je bilo zbralo mnogo plemstva. Po odpeti slavnostn kantati prisil je kardinal Schvvarzen-berg v spremstvu pajieževega nuucija Msg. Van-nutellija in komandujočega generala fcm. barona Filipoviea na balkon ter se je v nemškem in Češkem govoru iojiIo zahvalil ljudstvu za izkazano mu ljubav, khčoč božji blagoslov nad udano mu prebivalstvo. Novoimenovani namestnik za Galicijo, vitez Zaleski, podal se bode v 19 dan avgusta na Dunaj, da bode cesarju prisegel. Okrožnica, katero je izdal novi namestnik podredjenim organom, poudarja važnost gojiti gospodarstvene interese dežele, važnost šolstva, razborito iu energično upravo, na-glašuje »n naroča natančno izpeljati postave in do pičice v ozit jemati jednakopravnost narodnostij ter prij)oro'v,a složno delovanje s aamoujiravnimi organi. — Včeraj sešla se je ter pričela svoj posel komisija, obstoječa iz zastopnikov ogerske vlade, gališke deželne vlade in deželnega odbora, da bode izbavila nekatera dela, predidoča konečnemu ure j en j u meje mej Gal;cijo in C'pškim komitetom, bodoči temelj za določno »vršenje tega že dolgo visečega vprašanja. rroožidovNUi Izgredi so v Pesti utihnili, zato pa se nadaljujejo po drugih ogerskih mestih, posebno ob desnem bregu Dunava. V torek bila je z ozirom na nje resna dotična konferenca mej Tis z o in komundujočim generalom Ede lafa ei m om, vsled katere so se po vseh vojaških postajah cele proge odredile najširše naredbe. Viianj«* držaje. Povodom ženitbe črnogorihe kneginjice Zorke došlo je knezu Nikiti mnogo čestitujočih depeš. — V čast carjevemu namestniku grofu Orlovu-Đe nišo v u osnoval se je bd v nedeljo vojaški ma never, katerega so se udeležili knez s spremstvom, grof Orlov in polkovnik Milinkovič. Po izborno dovršenem manevru pogostili so se častniki in možtvo na vrtu knežjega konaka. Ker se bode podal srbski kralj Milan meseca septembra k manevrom nemške vojske v Hom-burg, kamor ga je povabd eesar Viljelm, se bode zasedanje skupščine, že tako dolgo težko pričakovano, zopet odložilo za nedoločen čas. Pododsek, katerega so postavila rumumke kamore, da izdela načrt predlogi za revizijo ustave, povzel bode prihodnje dni zopet svoje pre-uehano delovanje. Pričakuje se, da bode načrt do začetka prihodnjega mesca že dognnn. — Ob jednem se poroča iz Bukurešta, da je dobil belgijski general Brialmont, kateri je izdelal obrise za utrjenje Bukurešta, 16.000 frankov. Podrobnosti teh obrisov sicer še neso dokončane, nego samo načrt, ki predstavlja vkupno trdnjavo, in U-ta se je pred kratkim fotograiično razmnožil v nekej malih izvodov. Vojni minister rumunski je razven tega ukazal, da se ima započeta železnica Tnu-Tirgovesti končati najdalje do 1. oktobra iztočnega ka.eudra. Blizu Tirgovesti je velika tovarna za smodnik in zdaj se bode v tem mestu osnoval tudi velik arzenal. Dopisi. Iz Zagreba 15. avgustu. [Izv. dop.] Sinoči okolu 10. ure zbralo se je do preko tisoč ljudij v Gunduličevej ulici pred noancijaloo zgradbo, na ka-terej je pribitih G magjarskih grbov z magjarskimi napisi, in došlo je do hude praske, pri katerej je bilo mnogo ljudij ranjenih, mej drugimi trije mestni stražari, poveljnik policije Malin in detektiv Stan la-cher. Še le po polunoči je vojaštvo razkropilo demonstrante. Pravijo, da so finančni stražari ranili Malina in Sta|daberja, ker neso poznali poglavar-stveoih osob. — Finančni ravnatelj David potegnil je danes iz Zagreba. Danes ob 3. uri popoludne zbralo se je ljudstvo, potrgalo je vse magjarske grbe iu pobilo okna na finančnih zgradbah. Ves Zagreb na nogah, vznesenost velika. Stražari so pobegnili, vojaštvo designi rano. Iz Zagreba 16. avgusta. [Izv. dop.] Finančni ravnatelj Zagrebški ultra Magjar David dal je dne 7. t. m. razobesiti na vseh finančnih zgradah V Zagrebu proti jasnemu slovu nagodbe magjarske nadpise, samo da razdraži Hrvate. Čas si je /bral ravnatelj David jako ugoden, ko ni bil v Ztgrebu niti ban grof Pejačevič, uiti mestni načelnik dr. Hof-man, katerega je zastopal najnesposobneji človek, gradski kapetan Fr. Pluščec, niti ni bilo v Zagrebu — dijakov. — Naša avtonomna mestna policija je dolžna vzdržavati mir in red, pa vsled tega je zijalo in čubuke prodavalo celih osem dnij in toliko nočij množina naših mestnih stražarov pred finančnimi zgradami v gornjem iu dolnjem mestu, kjer so imeli čuvati magjarske grbe in magjarske nadpise. Razžaljeno s tem brezobzirnim iu provokatoruim postopanjem Zagrebško občinstvo ni imelo vse te dni druzcga na mislih, nego te Davidove grbe, pa je vsako noč bilo okršaja mej občinstvom in policijo, dokler se neso na večer dne 14. avgusta t. 1. pošteno stepli v Gunduličevej ulici, kjer je bilo pribitih na jednem kupu 6 takih magjarskih grbov, in kjer je bilo tisto noč ranjenih 5 stražarov, tajnik policije Malin in detektiv Stajdaher na jednej in mnogo ljudij na drugej strani. Tudi gradski kapetan Pluščec je prejel tisti večer od nekega služnika dve pluski, pa je pozabil v naglici pogledati na broj služnikov in je samo kričal: „držite ga!u, pa ni hotel nikdo držati. Cele dve ure je trajal nemir, še le vojaštvo je razgualo razdraženo ljudstvo, ki je videlo ta večer — kri teči. V jutro due 15. avgusta je dal David tiste svoje magjarske grbe še čvrsteje pribiti in razglasil je po mestu, da je odšel iz Zagreba, kar pa ni res bilo. — Ob drugej uri popoludue zbrala se je na naglem silna množica z lestvicami iu sekirami v Gunduličevej ulici, je razpodila stražo in v petih minutah ni bilo nobenega grba več na steni, uiti celega okna na finančnej zgradi. Od tod se je podala množica v gornje mesto, kjer se je ravno tako zgodilo z grbi na finančnem ravnateljstvu in državne) blagajni, a potem so v triumfu nosili po celem mestu vseh osem magjarskih grbov in „živio!" so kričali. Straže so se vse poskrile, tako da ni bilo v celem mestu videti ne jednega pandura niti finančnega stražara, ki so prejšnjo noč tako pogumno mlatili s sabljami okolu sebe, da so celo nekatere poglavarstvene osebe ranili. Tudi pri rudečej lampi v Gajevej ulici potrli so okna in rešili so vse tiste, ki so bili zaprti prejšnjo noč. — Ko je nastal okolu četrte ure mir, prišli so vojaki in zaprli vse ulice po mestu. Na večer jelo je z nova vreti in imeli smo jako nemirno noč. A ko prani so bile vse ulice polne vojakov, se je vender zgodilo na več krajih, da so pobili okna, tako n. pr. pri kanoniku Taljanu (Ma-gjaru), pri policijskem adjunktu Vidoviču na Ritaj-skero, pri kapetanu Pluščeeu itd. Tudi k Živkoviču so hoteli iti, kar je pa vojnička straža jedva zabranila. — Davida in Živkoviča stražijo žandarji in vojaki, a po ulicah jašejo čete husarjev. Miškatovie, menda še zdaj ne veruje, da se je našlo ljudij, ki so pometali in potrli magjarske grbe, ker se je baje izjavil: Ako se najde v Zagrebu 10 ljudij, ki bi imeli toliko poguma ter bi potrgali grbe, da bode on jednajsti. Našlo se je na tisoče ljudij, ki so imeli poguma dovolj in za silo bi se bil vzdignil celi Zagreb, samo da opere sramoto, naneseno mu po magjarskih šovinistih in pomagjarenih njihovih pomagačib hrvatskih. Tudi kmetski ljudje iz okolice Zagrebške so se že ponujali, da pridejo na pomoč Zagrebčanom proti Magjarom — če bo treba. Magjari vidijo zdaj, da ne velja dražiti narod in naj si zapamtijo, da iz male reči nastanejo dostikrat velike posledice. Danes je suspendiran začasno šef Zagrebške policije, gradski kapetan Pluščec, kot čisto nesposoben človek, in želeti bi bilo, da se odstrani definitivno. — Kakor se sploh govori po Zagrebu, je ban Pejačevič naložil policiji, naj odstrani magjarske grbe. da se ne moti mir; ali modrost policije je mislila, da ni nobene nevarnosti v Zagrebu, pa zato je moralo priti do ekscesov, ki še po v^ej priliki neso pri kraji. David je obolel na vročinske) bolezni od samega stiT.hu. Govori se o sličnih izgredih v Sisku, Jaški in Karlovcu, v jioslednjem mestu da so trije mrtvi. Iz Kranja 16. avgusta. [Izv. dop.] V sredo imeli smo prelep dan, a še lepši večer, kajti veselica, katero so priredili tukaj in v okolici na počit mcah bivajoči dijaki ..Narodnemu domu1' na korist, Upala je v vseh točkah izborno. Program bil je prav srečno sestrivljen. Prva točka bil ie slavnostni govor. Priznavati moram, da nesem prijatelj slavnostnih govorov in da sem skoro vselej vesel, ko je ta otici-jaln! uvod pri kraji Včeraj pa sem bil |»rav prijetno iznenađen. Ta slavnostui govor bil je v istini izvrsten in želel bi slišati še mnogo jednakih. Nič pre-tiranega, prisiljenega, govor ne predolg a krepak, dikcija vseskozi krasna, vrhu tega pa sonoren glas in potrebna zmernost in eleganca v prednašanji! Go8p. Poljaku moramo iz srca čestitati na istinito dovršenem govoru. Kot drugo točko peli so pevci pod vodstvom gosp. L ah a | n e r-j a Hajdrihovo „Jadransko morje", potem gosp. Drucker SHinosj>ev „Kam". Zbor je bil jako krepak in gosp. Drucker je s svojim liričnim baritonom izzval toliko priznanja, da je moral samospev ponavljati. V 4. točki msto-pil je gosp. A. Preveč in sviral na citrah „Pot, pourri iz raznih oper". Tudi ta točka bila je tako dobro izpeljana iu gosp. Preveč skazal se je izreduo izvežbanega. Hajdrihov čveterospev „Molče pri oknu sva slonela", bil je prav dobro pet in želel bi bil, da se ponavlja, ker je kom|>ozicija lepa in ker bi bili pevci zaslužili več priznanja. Prihodnja točka bila je j>o pokojnem Mandeljci poslovenjena igra „Ženski joku ki je izvabila prav veliko veselosti, smeha m splošnega odobravanja. Saj se je pa tudi 1 vseskozi prav dobro predstavljala, ker so bile uloge v spretnih, vajenih rokah. Gospića Jelica Flori-janova (Lucija), jedna glavnih podpor našega gledališča, igra s posebno sigurnostjo, njej vredno pridružila se je gospica Amalija Preširnova. Obe gospici ste zali prikazni in pokazali ste obilo talenta za zakonski stan. Gospodje GloboSnik (Todvinski), Pire (Kilijan), Vilfan (Dagarin) bili so vsi prav dobri, igralo se je gladko in živahno ter dosegel potrebni efekt. Zadnja do ranega jutra trajajoča točka bil je jako eleganten ples, katerega se je udeležilo osem in dvajset parov, in to zgolj brdkib, fino opravljenih dam in čilih ne-utrudljivih plesalcev. Gg. dijakom moramo res hvaležni biti za to veselico, katero so tako izvrstno araužirali in v vseh točkah tako solidno in elegantno izveli. Kot vesten poročevalec moram dodati Še to, da je pri plesu sviral oddelek vojaške godbe 17. peš-polka, da je bila veselica mnogobrojno obiskana, dvorana lepo okrašena, zabava splošna in srčna, katere ni kalila uiti nadnormalna toplota, ki je nastala v čitalniških prostorih. Bil je zares prelep večer. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa iz Zagreba, v katerem se opisujejo dogodki zadnjih dnij. Ta zaplenba nas je prav nemilo dirnula, ker se je nesmo nadejali in ker vidimo, da sme uradna „Agramer Zeitung" več in pro-steje poročati, nego mi, politični inostranci. Proti tej konfiskaciji napravimo ugovor. — (P res vi ti i cesar) podaril je občini Podragi 100 gld. za zgradbo farovža in poravnanje starega cerkvenega dolga. — (Častno občanstvo) podelil je trg Ljutomer našemu prestavnemu rojaku dr. Fr. M i-k 1 ošič u. — (Rojstni god Ni. Veličanstva presvetlega cesarju) obhaja se v Ljubljani in po vseh pokrajinah izredno slovesno. V Ljubljani svira danes zvečer ob 8. uri vojaška godba po mestu, pred poslopjem deželuega predsednika in pred kne-zoškofovo palačo. Jutri zjutraj bodo ob l/i 5« ur' streli topov z Grada naznanjali rojstni dan cesarjev, po mestu pa bode vojaška godba svirala budnico. Ob 8. uri bode v Zvezdi sv. maša za vojaštvo, pri katerej bodo vojaki streljali, na Gradu pa gromeli topovi. Po božjej službi bode vojaštvo defiliralo. Ob 10. uri bode g. stolni prost služil v stolni cerkvi slovesno sv. mušo, pri katerej we bode pela „Missa solemnis" A. Foersterjeva, zložena v spomin Najvišje navzočnosti. Popoludne bodo častniki v kazini imeli banket in napituico na cesarja bode markiralo z Grada 24 strelov. — (Na znanje.) Zaradi svečane službe božje, katera se bode jutri ob 8. uri zjutraj povodom rojstnega dne presvetlega cesarja ob lt»|>c»m vre« ■ nemi vršila v Zvezdi, je na Kongresnem trgu promet voz ustavljen mej l/j8. iu 0. uro dopoludne. — t U mrl) je baron Rudolf Goedel-Lan-ii o v, posestnik graščine v Jelšah, upravni odbornik južne železnice iu brat našega državnega poslanca barona Goedelua. — (Dopolnilne volitve za d e ž e 1 u e zbore.) V Buzetu izvoljen je Kduard Strudtbotf v Cervignauu Eugen Ritter pl. Zihonv. — (Vsa p. u. narodna društva), katera nameravajo s svojo zastavo priti k skii|inej notrunj-skej slavnosti dne 2. septembra v Postojino, naj blagovolu to za časa naznaniti g. Ivanu Resmau-u na Rakeku, kamer naj se pošiljajo sploh vsa bolj nujna vprašanja o slavnosti. Za ožji odbor: Dr. J. Sterbenec, predsednik. — (Kapi tel) bode 2 J. t. m. v frančiškanskem samostanu Ljubljanskem, kjer se zbero družuiki vse provincije sv. Krita, u Hrvatske, Istre, Spodnjega Štajerskega in Kranjskega. Navzočen bode tudi glavni vizitator frančiškanskega reda iz Rima, kateri sedaj jiregleduje vse samostane. V kapitelnu volil se bode provincijal, ki pa odslej ne bode imel več sedeža v Gorici, nego v Ljubijani, gvardijani raznih samostanov in drugi dostojanstveniki reda v razuih samostanih. — (V Zagorji na Notranjskem) bode v nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoludne potovalni učitelj gosp. E. Kramar predaval o kmetijstvu. — (15 0 00 goldinarjev) zadela sta ua srečko serija 1583 št. 43 ogerskih „Pfandbrufloose" gg. trgovec Malin in mesar P ore nt a, oba Ljubljančana, prvi iz Kravje doline, drugi s sv. Petra predmestja. — (Redkost.) Izpod Golovca prinesel nam je včeraj prijatelj našega lista cvet jablane, ki letos že v drugič cveti. — (Na čebelarski some n j v sredo) na Igu pripeljalo se je le kakih 150 panjev. Kupcev prišlo je samo iz Ljubljane in iz okolice kakih petnajst, ki bi bili radi veliko nakupili. Ker je bilo tedaj več kupcev, blaga pa malo, bile so cene visoke. Par panjev plačeval se je po 3 gld. 70 kr. in tudi višje. — (Vabilo k besedi), katero priredi narodna Čitalnica v Kamniku v nedeljo dne 19. avgusta 1883. Spored: 1. K. Bendl: „Svoji k svojim". Zbor. 2. Iv. pl. Zaje: „V boj". Zbor. 3. „Sam ne ve, kaj hočeu. Dramatična gluma v jednem in y8 dejanja. Poslovenil Andrejčkov Jože. 4. „Pol vina, pol vode". Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil Viktor Eržen. 5. Ples. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. K tej besedi uljudno vabi odbor. — (Iz Tupalič) se nam piše v IG. dan t. m.: Toča pobila je ravnokar vse poljske pridelke. Nevihta bila je taka, da se stari ljudje ne vedo spominjati kaj takega. Toča bila je velika ko jajca. Hribi in planjava bela, kakor bi bil sneg zapadel. Škoda strašanska! — (V Obrezi) pod Brežicami pogorela so poslopja 5 posestnikom. Škode 10.000 gld. — (Obesil se je) na samotnem kraji ob velikej cesti mej Dobom in Prevojami na mladi jablani 16. t. m. neznan vagant, ki je bil prisilnim potnim listom dospel tja. Iz zamazanega lista, katerega so pozneje našli pri njem, bilo je razvidno, da je samomorilec bivši nadlajtenant v 53. pešpolku kralj Leopold, imenom Robert Geisler, pristojen v Line, ki je bil baje s polkom tudi v Ljubljani, a je moral pozneje kvitirati. Zadnje čase je bil diurnist in vagant. — (Ra z pisani sta službi) učiteljev na ljudskih šolah v Lozicah in v Knežaku z letno plačo po 400 gld. Prošnje do konca t. m. na okr. šolski svet v Postojini — (Razpisane so službe) učitelja na ljudskih šolah v Viševku, Trsteniku in pri sv. Križi. Plača po 400 gld. na leto in stanovanje. Prošnje do 10. septembra t. 1. na okrajni šolski svet v Kranj i. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Postojina 10. avgusta. Znani narodni gostilničar Doksat umrl danes ob polu treh. Zopet velika /guba za narodno stvar v Postojini. Zagreb 15. avgusta. Sinoč krvava bitka, danes popoludne je ljudstvo potrgalo vse magjarske grbe in pobilo okna na hnancijalnih zgradbah. Straža pobegnila. Zagreb 16. avgusta. (Corresp. Bureau.) Tudi pretekla noč ni bila brez izgreda. Kanoniku Taljanu in nekemu magistratneinu uradniku pobili so okna. Na JelaČičevem trgu postavili so se izgrednik] proti vojaškej patrolji, katera je rabila orožje. Oblastnije so poskrbele, da se prepreči nadaljno motenje miru. Iz Prage ir>. avgusta. Po serenadi v čast kardinalu Schvvarzenbergu nastali so neznatni nemiri, prouzročeni po nižjem ljudstvu. Pri tem sta se zaprla dva štirinajstletna dečka in čevljarski pomočnik Pokornv, ki se je straži upiral s palico. Jeden trgovski pomočnik priprl se je zaradi renitence. Dunaj IG. avgusta. Cesarjevič Rudolf ob 11. uri dopoludne otvoril električno razstavo. Kljubu slabemu vremenu na tisoči ob- činstva, vsi povabljeni gosti, mej temi diplomati čno osobje in člani cesarske hiše prisotni pri slovesnem aktu. Cesarjevič pri prihodu z živahnimi „hochu in cesarsko himno, kakor tudi po odbornikih najudanejše pozdravljen, podal se takoj v cesarski paviljon, kjer ga je predsednik odbora baron Erlanger nagovoril, se zahvalil, da je prevzel pokroviteljstvo in izrekel hvalo cesarju in cesarjeviČu za podporo pod j ctj a, inostranskim vladam za mnogobrojno udeležbo. Naposled prosil je cesarjeviča, naj otvori električno razstavo. Cesarjevič odgovoril je na ta ogovor ter poudarjal važnost in bodočnost elektrike, da morda ni slučajno, da ima Dunaj tretjo a največjo električno razstavo v svojem gostoljubnem ozidji, kažoč na z Dunaja izhajajoče epohalne iznajdbe in izjavi, da je razstava državi in Dunaju na čast in izraža zahvalo prijateljskim državam za vrednostipolno sodelovanje. Cesarjevič proglasi potem v imenu cesarja, da je razstava otvorjena. Govor ce3ar-jeviča navdušeno vsprejet. Cesarjevič obhodil potem vso razstavo, stavil na vsacega posamičnega razstavljalca vprašanja in izražal priznanje ter izpodbujal. Bukurešt 17. avgusta. Kralj včeraj odpotoval v Berolin. V Vratislavi pride vkupe z ministerskim predsednikom Bratianom. N"azaj grede obišče cesarja na Dimaji. Berolin 17. avgusta. „Norddeutsche" zanikava vest o sestanku kardinala Howarda z Bismarkom. Kajira 17. avgusta. Od predvčerajšnjega do včeraj zjutraj samo pet osob za kolero umrlo. liiettnfvit iipniviiisiva. Gosp. J. M. v Abfalters« bnc.hu. 16 gld. naročnino za „Slov. Narod" prejeli ; naročnina traja do 11. avgusta 1884. Meteoiologično poročilo. a at Q Čas opazovanja Stanje barometra v IIIIII. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrim v in m, bi) t* ca »H 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 73947 mm. 738\'"C brozv. si. sev. si. sev. megla jas. jas. ■ 01)0 mm.: dežja. -J > aS i—» 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-04 mm. 734-32imn. 733"3(>mm. + ir>-4°c + 28f)" C + 22-3" C brozv. si. zah. si. szh. megla jas. jas. OOOnm. dežja. Srednja tem poru tura obeh dnij je znašala -f- 19*4° in -f- 22-1°, oziroma normalna in za 2'8° nad normalom. "bc — .»S.I dne 17. avgusta 1.1. (Izvirno telegrafiCDO poročilo, i 78 gld. 70 kr Srebrna renta . 79 40 Zlata renta . 99 m 80 93 k BO Akcijo narodne bank< 838 — 996 D 30 London . . . 119 t) 80 n 60*/, „ fj n 65 Nemške marki* ^8 n 3f> 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4n/o »v str. zlata re»ta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 60/o...... liti « 1» f» - . » • • - papirna renta 50/„..... 5°/0 štajerske zemljiđč. od vez. nblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zcmlj. obč. avstr. 4,/,°'0 zlati zast. listi . 1'rior. oolig. Elizabetine zapad, železnice I'ri'»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečku......100 gld. Rudnlfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avatr. bank« . . 120 „ TrHiumway-društ. velj. 170 gld. a. v. 120 ■ 50 r> 170 50 99 n 80 q 119 85 88 75 87 n 30 103 — •» 114 _ 50 ft 118 25 107 _ 50 n 105 — n 173 50 n 21 — n 113 — '224 90 Podpisani naznanjajo vest o prežalostnej izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in nečaka, gospoda lgnacij-a Doxat-a, posestnika v Postojini, kateri je danes ob '/a3. uri popoludne v 43. letu svoje starosti, po dolgem trpljenji, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dražega umrdega se bode preneslo v soboto 18. t. m. ob 4. uri popoludne v farno cerkev, kjer so bode blagoslovilo in potem na mestnem pokopališči izročilo zemlji. Nepozabljivi ranjki priporoča se sorodnikom, prijateljem in znancem v biag spomin. V Postoj ini, dne 1(1- avgusta 1883. Ana Dozat. roj. Vieten, soproga. Amalija Dozat, Ivan Dozat, hči. stotnik konjice, brat. Ivan Kavčič, stric. (545) Poslano. (4—24) ^GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« izkaian llek proti trajnom kašlju plućevine I iiladoa bolesti grkljana I proti mšhurnlm kataru, (PASTI LLEN) m •*•* Hinke Mattonija (Karlovi vari a Če»koj). z vrtom, ležeča v Ljubljani na Krakovskem nasipu Št. 16, na katerej lahko ostane uknjiženih 30O0 gld. — Kupnina nnaia 85O0 gld. in daj« 42f> gld, najemnine. — Natančneje se izve brez vsakih posredovalcev na Kongresnem trgu št. 12 v II. nadstropji dopoludne od 10.-12. ure. (528—2) Umrli ko v Ljubljani: 8. avgusta: Adolf Annbruster, učiteljski pripravnik, 21 let, Sv. Petra cesta št. 32, za sušico. -Jurij Rozman, kaznenec, 28 let, Ulice na grad št. 12, za vodenico. — Alojzija Rozman, gostija, 74 let, Pred Vi7jak, lončarjeva liči, 13 št. 21, za hožjastjo. — Raj n n1 s., Krakovsko ulice jastjo. - Rajinund Zan, privatnega uradnika sin, 8 dni, Na Bregu št. 14, za hožjastjo. 12. avgusta; Marija Koeuiur, postreščekova hči, lit let, Opekarska cesta št. 9, za sušico. 13. avgusta: Antonija Okorn, delavka, 77 let, Karlovsku ccBta št. 20, za želodčnim rakom. V deželnej bolnici: (i. avgusta: Fran Marolt, posestnik, 42 let, za Deltrium tremons. 7. avgusta: Adolf Orcnik, sobni slikar, 26 let, za Kpilepsia acuta. 8. avgusta: Štefan Kočar, dninar, 49 let. za imetjem trebušne kožice. ll. avgusta: Elizabeta Zalaznik, gostija, 48 let, za oslabljeniem močij. H>€3^«3*; m <><1; i i i j. BUDIMSKA. Akoczy r e rx1 6 i o % w katero so analizovali in označili dežolua akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzol v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Ticlibome v Londonu, priporočajo profesor dr. tlebhurdt v Budimpešti, profesor dr. Zeissel na Dunuji in dniffe medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebino litliiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih probavilnih organov in zaprotji vode ter se pred vseuoi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseli lekarnah in prodajalnicah mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da bo zahteva izrecno Budimska Bak6ozy (300—14) Lastniki bratje Loser v Budapesti. l/dat H j in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne1*.