Tednik Glasilo Socialistične zv^eise delovnega ljudstva PTUJ, T9. oprHa 1968 Št. 16 Izvad 0,50 N din, 50 S din TE DNI PO SVETU Svet brez atomskega orožja? Jugoslovanska vlada je obja- vila te dni sporočilo v zvezi z načrtom sporazuma o neširjenju atomskega orožja, ki sta ga v letošnjem marcu predložili ZDA in ZSSR Generalni skupščini OZN. Sporočilo vlade SFRJ je naletelo na različne razlage v svetu: temeljno vprašanje pa je bilo, ali bo Jugoslavija podpisa- la navedeni sporazum o prepo- vedi razširjanja jedrskega orož- ja ali ne. Jugoslavija je vsekakor zain- teresirana za sprejetje sporazu- ma o prepovedi širjenja jedr- skega orožja. Toda, jugoslovan- ska vlada misli, da sedanji na- črt obeh svetovnih supersil ne zadovoljuje pričakovanj naj- večjega števila nejedrskih sil. Zaradi tega mislijo, da bi bilo potrebno navedeni načrt popra- viti, da bi postal resničen doku- ment, ki bi odprl poti k popol-' ni rešitvi vprašanja atomske razorožitve. Ni dvoma, da seda- nji načrt ne zadovoljuje tej zahtevi, torej ne predstavlja za- četka procesa k uspešni rešitvi vprašanja razorožitve. Zato pa jugoslovanska vlada tudi postav- vprašanje zboljšanja sedanjega teksta sporazuma, brezatoms —- Brezatomslevka. kjer so prosilci zaposleni. Gospodarska reforma je skupno s stanovanjsko refor- nio zelo prizadela novogradnje stanovanj v družbeni lastnini. Pred reformo smo v občini /gradili okrog 100 družinskih sfanovanj letno, po en trgovski lokal ter uredili komunalne na- crave okrog novih blokov Do- kaz za to so novo' zgrajene nli ce v Ptuju: Cinl-Metodov dre- vored, Gregorčičev drevof Ljutomerska cesta, Trubarja naselje in Cojzova pot. Po teh pa še vrsta drugih stavb Po reformi je dmžbena ' vogradnja zamrla in danes gradi nihče več razen GP »P va« Ptuj 56-stanovanjski bi' Do sedaj je GP »Drava« prod' 26 stanovani, 20 stanovanj ' šemu podjetju, 6 manjših S novanj pa drugim kupcem- stanovanj še čaka na kupce. Iz tega sledi, da sredstva odstotnega stanovaniskega f spevka od bn.ito osebnih doh' kov. ki so razdrobljena na ' podjetja, zavode in druge ot nizacije po zadnjih prcdpi- niso rodila zelenih uspehoV ptujski občim. Zaradi ra/rfi"' lienosti je družbena cjrad' omejena. Vsa manjša podi'' in ustanove uporabljajo sredstva v druge namene ^^1' žijc celo neizkoriščena manjši del so jih dala kot 1 sojilo zaposlenim za individ'' no gradnjo. Z? Pred reformo smo zgradili do 100 družinskih stanovanj letno stran 5 TEDNIK — pefek, 19. aprila 1%8 Stran 3 livarna i^lastlčnih in kovinslcih izdelkov »Jože Kerenčič« Ormož Iskanje novih poti v perspektivi I*IajpK>iTiembne.iže industrijsko pod.ieije v ormoški občini — to- varna »Jož«, Kerenčič« zaposluje ^Q 220 delavcev. Z letošnjim letom ie to podjetje postalo edini pro- •jvajalpc volanov za tovorna in poltovorna vozila v Jugoslaviji. 2a tovarno avtomobilov Maribor i^dt^lujejo 20 artiklov od vola- nov, tapet, oblo;? kabine itd. O- j+ali ve>čji kooperanti so .*e EMO Celje in Tesnilka Medvode. Pred dobrim mesecem se je v Ormožu mudil predsednik skup- ščine SRS Sergej Kraigher, ki je razgovorih na občinski skupšči. j^j obiskal tovarno »Jože Keren- ^iiČ". kjer je pohvalil kolektiv, da je v slabih proizvodnih razmerah dosegel tako dobre rezultate. PET LET SO CUTILI HEFORMO Poreformske razmere, so ormo- ško podjetje prisilile k intenzivne- nnu razmižljanju o sanaciji stanja, v kakršnem se nahaja, in pa raz- čiščevanju perspektivnega proiz- vodnega programa. Podjetje je bi- lo ustanovljeno v izredno težkih pogojih za dobivanje kreditov, ki bi bili nujno potrebni za večje in učinkovitejše gospodarske posege. Reformo so praktično čutili od le- ta 1963. Banke se pri nas ravnajo po treh načelih: likvidnost, renta- bilnost in orientacija po družbe- nih smernicah; vendar se v pra- ksi ravnajo v glavnem po prvih dveh načelih. Podjetja na takih področjih, kot je ormoška obči- na, težje izkazujejo stopnjo ren- tabilnosti zaradi nizke organske sestave kapitala (slabe proizvod- ne razmere, nesodobni proizvod- ni objekti, zastarela mehanizacija itd.). Kljub tem razmeram pa so po zaslugi izredne prizadevnosti vseh zaposlenih povečali finančni obseg proizvodnje v petih letih 7,a osemkrat, na račun nizkih ose- bnih dohodkov in visoke delovne discipline. ZAKAJ VISOKE CARINE ZA PROIZVAJALNA SREDSTVA? Visoke carine zlasti za proiz- vodna sredstva predstavljajo za marsikaterega gospodarstvenika hujše kot trn v peti. Tudi v to- varni »Jože Kerenčič-« smatrajo, da imajo take carine čisto fiskal- ni značaj, ker služijo le proraču- nu. Ta kriterij onemogoča, da bi lahko enakopravno nastopali z iz- delki iz tistih držav, k,jer takih obremenitev ni, saj stroje, ki jih doma ne izdelu,iemo. nabavljamo v glavnem z zahodnega trga. Kljub neizpolnjevanju vseh treh bančnih načel pa je podjetje na- šlo skupni jezik z mariborsko banko. Zaradi zgoraj naved'^nih problemov se bo lahko marsika- tero podjetje znašlo v likvidaciji. PREUSMERITEV PROIZVODNJE Ob ustanovitvi podjetja je bila osnovna proizvodnja izdelovanje gradbenega okovja, ki so ga v zadnjem času popolnoma opustili. Dobršna polovica proizvodnje, predvsem izdelki v funkciji avto- mobilske proizvodnje, ima jasno začrtano perspektivo. V zadnjih letih so poTjolnoma spremenili program proizvodnje glede na predhodnega v stalnem iskanju izdelovanja perspektivnej.§ih arti- klov. Finalni proizvajalci koope- ranti razumejo nrobleme, s ka- terimi se srečuje podjetje, tudi (Konec na 5. strani) iCsIcsni feo^o ose ril ci'' loiJkl leta 1968? Ce pogledamo nekatera giba- nja življenjskega standarda (vi- šina, struktura, razdelitev itd.), vidimo, da so se ta gibanja med izvajanjem gospodarske reforme pokazala v drugačni obliki kot v predreformnem obdobju. Za- radi skokovitega porasta živ- ljenjskih stroškov neposredno po reformi so delovne organiza- cije revalorizirale predvsem osebne dohodke v skladu s po- goji in možnostmi. Poprečni osebni dohodki so se v letu 1967 povečali za 15 odstotkov, vendar je to relativno znatno manj kot v letu 1965 oziroma 1966 — to je v obdobju prvih dveh let izva- janja gospodarske reforme. Za leto 1967 je značilno, da osebni dohodki niso kazali tako skoko- vitega porasta, kot je bil to pri- mer v letu 1966 (razen mesec december 1967). Iz nekaterih statističnih poka- zateljev je razvidno, da se je struktura zaposlenih glede na višino osebnih dohodkov v letu 1967 v primerjavi z letom 1966 bistveno spremenila. Tako se je zmanjšala udeležba zaposlenih z nižjimi prejemki, t. j. do 600 din, povečala pa udeležba zaposlenih z višjimi prejemki. V primerjavi s povečanjem poprečnih osebnih dohodkov so se poprečne starostne in družin- ske pokojnine v lenarški občini povečale minimalno. Tako so se starostne pokojnine v letu 1966 na 1967 povečale za 6 odstotkov, medtem ko so se poprečni oseb- ni dohodki povečali za 15,4 od- stotka. Upoštevajoč predvideni go- spodarski razvoj v letošn.iem le- tu, doseženo stanje in tendence izplačevanja v lanskem letu, predvideno povečanje delovne produktivnosti in predvideno povečanje števila zaposlenih, lahko pričakujemo, da se bodo osebni dohodki povečali skupaj za 6 odstotkov: a) poprečni mesečni osebni dohodki v letu 1967 — 720 din, b) poprečni mesečni osebni dohodki v letu 1968 — 762 din. indeks je 106 din. Da bi dosegli prikazano po- večanje poprečnih osebnih do- hodkov v letu 1968, bodo morali delovni kolektivi vskladiti le-te z gospodarskimi gibanji, da ne bi prišlo do prerazdelitve dohod- ka v škodo skladov delovnih or- ganizacij. Skladno je predvide- no in seveda do neke mere tudi nujno povečanje pokojnin. V merilu skupščine občine Lenart je predvideno, da se bodo po- kojnine povečale od 492 din v lanskem letu, na okrog 580 dm v letošnjem letu. Seveda je to povečanje odvisno od ukrepov v republiškem merilu. Pri povečanju poprečnih me- sečnih osebnih dohodkov od 720 na 762 din, t. j. za 42 din, je po- trebno upoštevati, da se bodo v letošnjem letu povečali tudi ne- blagovni izdatki. Pričakujemo lahko, da bodo zaradi tega ne- blagovni izdatk; zaposlenih sta- gnirali. Neblagovni izdatki se bodo povečali zaradi povečanja najemnin, samoprispevkov ob- čanov, povečanja cen komunal- nih uslug itd. Upoštevajoč na- vedene dejavnike je pričakova- ti, da se bodo v letošnjem letu realni prejemki zaposlenih po- večali le za okrog 2 do 3 odstot- ke. Kot lahko iz navedenega sklepamo, zaposlenim navedeno 2- do 3-odstotno povečanje oseb- nih dohodkov ne bo prineslo kaj posebnega, kar v trenutnem iz- vajanju gospodarske reforme za enkrat še ne moremo niti pri- čakovati. J. S. %gov0r o ljutomerskih sindikatih ICaBco ospo^no re- ševati probleme? statut Zveze sindikatov določa med drugim za sindikate nasled- nje naloge: razvijanje družbene- ga samoupravljanja in boj proti pojavom, ki še onemogočajo uveljavljanje .samoupravljanja, proti samovolji in nezakonitosti , itd.; vplivanje na družbenoeko- I nomski raz\'OJ in spodbujanje k 1 modernizaciji proizvodnje in viš- ' ji delovni produktivnosti; priza- devanje za zvišanje splošne in osebne izobrazbe in kulturo de- lovnega človeka, za organizacijo prosvetnega, kulturnega in znan- stvenega ustvarjanja, ki bo do- polnjevalo napore za humaniza- cijo medsebojnih odnosov in emancipacijo (osvoboditev člove- kovega dela — podčrt. -p) člove- ka; spremljanje družbenoeko- nom.skih p>ojavov v jugoslovan- skem in slovenskem prostoru, problematika produktivnosti de- la, modernizacija proizvodnje, integracije, kooperacije, proble- mi z3.poslovanja in nez^aposleno- sti, odhajanja v tujino itd.; spre- mljanje pojavov v naŠGm gospo- darstvu v zvezi s procesom go- 1 spodarske refonne, gibanja oseb- ' lih dohodkov, delitveni sistemi; Spremljanje samoupravnih pro- cesov v naših razmerah, v go- spodarski in negospodarski de- javnosti, ocenjevanje nasprotu- jočih si tendenc v praksi in teo- riji itd. 2e teh nekaj misli iz progra- '^a nam govori, da so naloge Sindikatov zelo pomembne in <^§ovorne. Navedel sem jih za- radi tega, da si jih prikličemo y spomin pred VI. kongresom 2voze sindikatov, ki bo junija ^§a leta. Kako te naloge ob- činski sindikalni forumi izpoi- ^'ji-ijejo in s katerimi problemi ^ pri njihovem reševanju sro- ■^ujejo? O ljutomerski sindikalni ^''Uaciji nam danes govori pred- ^dnik občin.skega .sindikalnega ^^eta Ljutomer Edi Sterman, di- ^omirani inženir: ~~ V začetku tega meseca bo- '^o sklicali plenum občinskega fi^dikainega sveta s predslavni- rsjndikalnih podružnic ter z '^i'inii razpravljali o najbolj pe- ""^^i občinski problematiki. Eno •^''"O aktualno vprašanje je brez- V^sclnost. Po ui-adnih podatkih Jc> brezposelnih v občini okrog V-^> ver.dar ta podatek ni v skla- 2 dcjaiskim stanjem. Vpra- ■'^•^jp ?.ase predstnvljajo zaposle- j.' 'inict.ie. ki imajo poleg zapos- '''ve doma dva in več hektarov Ce sia pri taki hi.ši dva ^Posiena. so dohodki lahko pre- visoki — na drugi strani pa srečujemo z vedno večjo ne- .^^»Rslencstjo. Zaradi primic;njko- '""ii deiovne sile na kmečkih posestvih so ta v vedno večji meri zanemarjena. Nezaposlene bi lahko v tako dejavnost usmer- jali, čeprav ta ne pomeni traj- nejše rešitve. Vprašanje obrti je še precej odprto (obrt in popol- danska obrt), čeprav so bili na zadnjem posvetovanju z obrtni- ki podani nekateri pi\ktični predlogi za reševanje teh pro- blemov. Ob primerni analizi bi lahko domača obrt zaživela — izdelovanje spominkov, ki so ti- pični za to pokrajino; vse to pa seveda ob večjem razvoju turiz- ma itd. S temi vprašanji, ki predstavljajo del nalog -ljuto- merskih sindikatov, bi se morali poglobljeno strokovno ukvarjati vs! družbeni faktorji. Tudi za- vod za zaposlovanje delavcev bi moral v tem smislu odigrati več- jo vlogo. Od 20. februarja, ko smo na občini organizirali razpravo o reelekciji vodilnih delavcev v delovnih organizacijah, je mini- lo precej časa. Ce danes ocenju- jemo tc rezultate, so zelo mini- malni, namreč, kaj se je od ta- krat naredilo v smislu sklepov posvetovanja. Naloge za izvrše- vanje teh sklepov pa si je poleg družbenopolitičnih organizacij zadala tudi občinska skupščina, torej vsi družbeni faktorji. To je nekaj navrženih vpra- šanj, ki so v sedanjem predkon- gresnem času aktualna. Slika pa bo še jasnejša, ko bodo znani rezultati ankete o samoupravlja- nju in odnosih v podjetjih, ki jo je izvedla komisija za gospo- darstvo in samoupravljanje ob- činskega sindikalnega sveta, je ob koncu dejal Edi Sterman. -P Edi Sterman, dipl. inž. Občina Lenart Zel izboifšenle raizmer v soistvu 2e nekaj let nazaj smo priča številnim in prizadevnim raz- pravam, kako urediti razmere v našem šolstvu. Tozadevne razme- re tudi v lenarški občini niso boljše. V srednjeročnem programu razvoja šolstva v lenarški občini do leta 1970 je predvidena od- prava večizmeničnega pouka, kvalitativno izboljšanje učnega uspeha, sprememba kvalifikacij- ske strukture zaposlenih in ne- katere organizacijske spremem- be. Delno bodo ti ukrepi uresni- čeni že v letošnjem letu. Ven- dar pa bo razvoj šolstva tudi v tem letu odvisen od razpoložlji- vih denarnih sredstev. V pro- gramu razvoja šolstva je bila nakazana potreba po prilagodi- tvi šolske mreže manjšemu šte- vilu gravitacijskih središč. V le- tošnjem letu bodo preučene možnosti priključitve osnovne šole v Benediktu k osnovni šoli v Lenartu. Čeprav je pouk telesne vzgoje obvezen predmet vseh osnov- obvezen predmet na vseh osnov- nih šolah, pa je dosledno izva- janje učnega programa otežko- čeno zaradi pomanjkanja telo- vadnic in igrišč. Za rešitev tega problema bo velikega pomena prenos pravic nad kulturnimi domovi na osnovne šole. Večji obseg razvoja telesne vzgoje na osnovnih šolah bo omogočen tu- di zaradi ukrepa, ki ga je pod- vzela občinska skup.ščina. Po tem ukrepu bo osnovnim šolam, ki še nimajo igrišč, odstopljeno ustrezno zemljišče, ki ga bodo lahko usposobile za igrišče. Predlog, ki ga je dala občin- ska skupščina za uvedbo samo- prispevka za potrebe šolstva, je bil v letu 1967 izveden samo v naselju Gradišče. Ker je to do- polnilna oblika financiranja šol- stva, bo potrebno tudi v drugih šolskih centrih seznaniti prebi- valce o pomembnosti takšnega načina zbiranja sredstev za po- trebe šolstva. V trenutnem sta- nju je to nekoliko boleč, a glede na nevzdržno stanje najhi- trejši način rešitve problema v šolstvu. Strokovna usposobljenost uč- nega kadra na višji stopnji osnovnih šol ne ustreza zahte- vam delovnih mest. V letu 1968 se bo kvalifikacijska struktura zaposlenih nekoliko izboljšala, ker bodo končali študij trije absolventi. V letošnjem letu se vse bolj kažejo težnje, da bi zagotovili pedagoškim delavcem takšne povprečne osebne dohodke, kot jih imajo delavci s podobno kvalifikacijsko usposobljenostjo na drugih delovnih področjih. Varstvo predšolskih otrok se bo razvijalo predvsem v nase- lju Lenart. Glede na izrazito socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva, v kateri prevladu- je kmečko prebivalstvo in žene niso zaposlene zunaj doma, tre- nutno ni večjih zahtev po raz- voju vzgojno-varstvenih usta- nov v drugih naseljih. Nujno potrebna pa je adaptacija in po- večanje zmogljivosti otroškega vrtca v Lenartu. Občinska skupščina Lenart bo v letošnjem letu izdelala pose- ben program razvoja varstva predšolskih otrok na celotnem območju lenarške občine. Temu ustrezno bo izdelan tudi pred- log novogradenj oziroma adap- tacij prostorov, ki bi jih lahko v posameznih naseljih usposobili za vzgojno varstvene ustanove. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kakšne razmere vladajo v našem šolstvu, saj vsi dobro vemo, da so neurejeni pogoji dela in neurejeno nagrajevanje učiteljev zelo negativni dejav- niki, ki vplivajo na kvaliteto pouka, na slabši učni uspeh in končno so tu najbolj prizadeti otroci, ki jim v osnovni šoli ne nudimo tega, kar bi jim morali J^tJditi. , J. S. Iz Zgorn}e Polskave Premalo sredstev Zgornja Polskava je manjši kraj ob cesti Maribor—Ljublja- na, toda med večjimi v bistri- ški občini. Ker so pred kratkim praznovali na Polskavi krajev- ni praznik, sem poprosil pred- sednika krajevnega odbora SZDL tovariša Padežnika, da mi odgovori na nekaj vprašanj: S kakšnimi nalogami se sre- čuje vaša organizacija? Ce bi hotel odgovoriti na kratko, moram reči, da je teh nalog precej. Saj imamo v na- šem kraju več organizacij in društev in naša naloga je, da usklajujemo njihovo delo. Pre- cej velik problem je mladinska organizacija. Ta nekaj let nazaj ni opravljala svoje naloge, med katrimi je tudi vzgoja, tako da smo ji odvzeli mladinsko sobo. Novi odbor se sedaj trudi, da bi popravil nastalo stanje in upa- mo, da nam bo s skupnimi moč- mi uspelo oživiti delo mladinske organizacije. Kako pa delajo ostala društva? Ne moremo se pohvaliti z iz- redno aktivnostjo, toda precej je bilo le storjenega. Tako smo vsi skupaj ob krajevnem praz- niku pripravili program, v ka- terem so se posebej izkazali člani KUD »Gaj«, ki so s svojim nastopom osvojili gledalce. Posebej pa so se izkazali ga- silci, ki so kupili nov gasilski avtomobil. Sredstva zanj so do- bili iz prispevka občanov v vi- šini skoraj milijon starih dinar- jev, ostalo pa so bila lastna sredstva in krediti. Aktivna pa je tudi organiza- cija Rdečega križa, ki je v zad- njem času pripravila več preda- vanj v obliki »šole za starše«. Kaj pričakujete v letošnjem letu? Pričakujemo predv.sem sred- stva od sklada za kulturno de- javnost. Sedaj naš dom nima uporabnega dovoljenja, za nje- govo dokončanje pa bi potrebo- vali še okoli tri milijone starih dinarjev. S temi sredstvi bi naš kulturni dom uredili, pridobili pa bi prostore, tudi klubske, tako da bi lahko zaživela tudi ta dejavnost. Ob tem pa bo tudi mladina dobila svoj prostor. Druga večja naloga, ki nas čaka v letošnjem letu, pa je ure- ditev na.šega naselja, predvsem centra. Saj potuje skozi naš kraj dnevno veliko potnikov, in čas bi bil, da predvsem center mnogo lepše uredimo. -b Zakon o aikohoBikih Odbor za zdravstvo in social- no politiko republiškega zbora je med drugim obravnaval pred- log za izdajo zakona o alkoholi- kih, ki ga je skupščini SR Slo- venije predložila skupščina ob- čine Krško. Le-ta utemeljuje potrebo po izdaji zakona s po- rastom števila kroničnih alko- holikov v občini in s socialnimi problemi in materialnimi posle- dicami, ki vsled tega nastajajo. Ker kronični alkoholiki niso le problem ene občine in ker z do- sedanjimi metodami moralnega prepričevanja ni bilo mogoče tega problema učinkovito reše- vati, predlaga, naj bi to vpra- šanje uredili v okviru republike z zakonom. Zakon naj bi zlasti temeljil na načelu obveznega zdravljenja alkoholikov v po- sebnih zavodih, ki naj bi oprav- ljali zdravljenje in obvezno te- rapijo kroničnih alkoholikov. Zakon naj bi predvidel tudi sankcije za ponovno vdajanje alkoholu po ozdravitvi alkoholi- kov v zavodih, prav tako pa tu- di sankcije proti osebam, ki bi kroničnim alkoholikom omogo- čile uživanje alkoholnih pijač. Odbor za zdravstvo in social- no politiko je pozdravil inici- ativo občinske skupščine Krško. Ugotovil je, da je ta problem občuten tudi v drugih občinah, oziroma v republiki nasploh in da je obstoječa zakonodaja gle- de tega pomanjkljiva in neza- dostna. Republiški sekretariat za zdrav.stvo in socialno varstvo pripravlja obširno analizo o al- koholikih, ki jo bo odbor obrav- naval in ob tem sprejel kon- kretne predloge in sklepe. iii izvažamo Minuli petek, 12. aprila, je bila »Boris Kidrič« v Kidričevem tovarne glinice in aluminiia skupna seja komiteja občinske konference Zveze komunistov Ptuj in sekretariata tovarni- ške organizacije Zveze komuni- stov. Osrednja točka dnevnega reda je bila proizvodnja in pro- daja aluminija. ga direktorja TGA »Boris Ki- drič« v Kidričevem dipl. inž. Franja Griinfelda: Kako je poslovala vaSa delov- na skupnost v lanskem letu in kako ste realizirali načrt pro- izvodnje? Naš načrt je bil tehnično iz- veden v redu. Postavljene načr- te smo močno presegli. Glinice smo proi7\'edli 93 tisoč ton, alu- minija pa 38 tisoč ton. Ti poka- zatelji zgovorno povedo, da so bili postavljeni načrti proizvod- nje močno preseženi, kljub te- mu da je bilo podjetje nekaj mesecev reducirano v električ- nem toku. Tudi tehnični nor- mativi .so bili v primerjavi z le- tom 1966 znatno izboljšani. Glede na uspehe, ki ste nam jih povedali, hi vas povprašali le o proizvodnji za letošnje le- to? Dosedaj teče proizvodnja v redu. Kljub temu, da smo ime- li slab plasma, smo povečali proiz^'odnjo glinice. V prvih treh mesecih smo je proizvedli 23.000 ton. Aluminija pa smo proizvedli 10.000 ton. S tem močno presegamo naš proizvod- ni program, ki naj bi v letu 196Š znašal pri proizvodnji gli- nice 105.000 ton, in aluminija nameravamo izdelati 42.000 ton. Kaj menite o težavah, ki so nastale pri prodaji aluminija? Težave so nastale v plasmaiu v glavnem zaradi tega, ker do- m.ači predelovalci ne prevzema- jo aluminija pri nas, ampak uvažajo aluminij ali pa uporab- ljajo še zaloge, ki so jim osta- le še iz lanskega leta. Tudi nam je ostal aluminij na zalogi iz lanskega leta. Predvidevate, da bo prodaja aluminija v kratkem izboljša- na? . Ne vem, če bo to v kratkem. Ml smo sedaj močno angažirani pri plasiranju aluminija v iz- voz na zahod in upamo, da bo- mo do neke mere razbremenili naše tržišče. FG Med zalogami aluminija Plakete za zasluge na področju turizma v soboto, 20. aprila t. 1., bo v prostorih ptujskega gradu spre- jem ob .'svečani podelitvi plaket mesta Ptuja. Plakete bodo podeljene za za- sluge na področju turizma v ptujski občini v mednarodnem turističnem letu. ZR Stran 4 TEDNIK — petek, 19. aprila 1%8 Stran 4 Ptujski železničarji so proslavili svoj praznik v soboto, 13. aprila, so se zbrali številni železničarji iz ptujskega železniškega vozlišča in predstavniki družbenopolitič- nih organizacij v hali železij^jš- kih delavnic v Ptuju. Skupno so proslavili praznik — dan želez- ničarjev, 15. april. Na proslavi je zapel moški pevski zbor Železničar pod vod- stvom Franja Petka. Pesmi, ki so jih "kapeli železničarji v zbo- ru, so poslušalci nagradili z dol- gim ploskanjem. O pomenu dneva železničar- jev je govoril ANTON VALEN- TIN, direktor železniških delav- nic: »Revolucionarna in krvava pomlad leta 1920 je šla na naših železnicah v zgodovino borbe delavskega razreda Jugoslavije kot najslavnejša borbena epo- peja proti nasilju in izkorišča- nju za ekonomske in politične pravice, za bodočnost, za svo- bodno življenje in zgodovinsko pot k novi družbeni ureditvi, k socializmu. Generalni štrajk že- lezničarjev je trajal 14 dni,« je uvodoma povedal Anton Valen- tin. V .svojem govoru je nada- lje orisal težavno pot železničar- jev, ki so se skozi desetletja bo- rili za pravice, naštel številne žrtve, ki jih je zahtevala druga svetovna vojna, borba za svobo- do. Opisal je tudi povojna leta, leta obnove in izgradnje želez- nic, velike uspehe, ki so že do- seženi, in naštel še veliko nalog iz kratkoročnih in dolgoročnih planov pri razvoju naše želez- nice, ki naj doraste v edinstven, veliki prometni, transportni in samoupravni sistem. V okviru akademije so polo- žili vence na spomenik padlim železničarjem in ob spominsko ploščo. Tako so počastili želez- ničarje, ki so med NOB izgubili življenja v borbi z nemškim okupatorjem ali pa so podlegli mučenju v zaporih. Program na proslavi je pope- stril tudi nastop pevskega zbora osnovne šole Toneta Žnidaršiča. Na proslavi so navzoče sezna- nili s športnimi rezultati tekem, ki jih vsako leto priredijo že- lezničarji v počastitev svojega praznika. Najboljšim so predali pokale. ŠPORTNA SREČANJA Večkrat so se pomerili v stre- ljanju. Petega aprila letos je strelska družina organizirala dvoboj med strelci do in nad 30 let starosti. Zmagali so starejši. Sedmega aprila letos je pet- članska ekipa dosegla drugo mesto v troboju z mariborskimi in slovenj egraškimi železniški- mi strelskimi ekipami. Osmega in devetega aprila letos je bilo tradicionalno na- gradno streljanje posameznikov. Izmed 42 članov je osvojil prvo mesto Slavko Ivanovič, drugo Marjan Kunstek, tretje Franc Cuš, četrto Peter Vrtič, peto Ivan Ivanuša. Zaključno tekmovanje v stre- ljanju je bilo 11. aprila letos za pokal železničarjev. Udeležilo se ga je 10 strelskih družin. Priča- kovano ga je osvojila strelska družina iz Turnišča. Na ostala mesta so .se zvrstile strelske družine Kidričevo, Železničar, Petovia, GP Drava, TAP, Elek- trokovinar, Spuhlja, Gradnje, Strojne delavnice. V teku je šahovski turnir. Praznik železničarjev so pro- slavili tudi kegljači. Kegljači že- lezničarji iz Ptuja so dosegli 4. mesto v Mariboru v igrah za po- kal »15. april«. V teh dneh so ptujske keglja- če železničarje obiskali železni- čarji iz Cakovca. Pomerili so se v kegljanju. Domačini so zma- gali. V borbi za pokal posamezni- kov med kegljači železničarji je imel največ uspeha Franc Le- ben, drugo mesto je dosegel Pe- ter Vrtič, tretje pa Mirko Zgeč. Letošnji praznik so ptujski že- lezničarji lepo proslavili. Z, R. Občina Lenart Porast v obrti Obseg obrtne proizvodnje in storitev se je v letu 1967 gibal v lenarški občini v okviru pred- videvanj in tozadevnih per- spektivnih načrtov. V primerja- vi z doseženim obsegom v letu 1966 se je obseg obrtne proiz- vodnje v lanskem letu povečal za 10,9 Vo, in sicer v družbenem sektorju za 8,4 "/o, v zasebnem sektorju pa za 15,4 "/0. Med glav- nimi dejavniki, ki so omogočali takšno povečanje, so bili med drugim — vse aktivnejše vklju- čevanje obrti v bžje in širše tržno področje, spremembe v mreži družbenih obrtnih podje- tij in pri delavnicah zasebnih obrtnikov, povečanje izbire in kakovosti proizvodov, spre- membe v politiki usmerjanja zasebne obrti in podobno. Mreža družbenih obrtnih pod- jetij se je zmanjšala zaradi gradbenega podjetja Lenart, ki se je priključilo podjetju za vi- soke gradnje Stavbar iz Mari- bora. Med podjetji, ki poslujejo v tem sektorju so: obrtno pod- jetje kovinske stroke Klemos, parna pekarna in slaščičarna Lenart in obrtni obrat mizarske stroke Brest. Vsa ta podjetja so proizvodnega značaja. ZASEBNA OBRT Število zasebnih obrtnih de- lavnic se je v letu 1967 povečalo skupaj za 17,8''/o, in sicer število rednih obrtnikov za 15 "/o in za 21 "/o število popoldanskih obrt- nikov. Prikazana rast mreže za- sebnih obrti pomeni nadaljnje povečanje možnosti za zadovo- ljevanje potreb po obrtnih sto- ritvah. Hitrejši razvoj števila delavnic zasebnih obrtnikov so omogočali predvsem sproščeni predpisi v uveljavljanju tega sektorja kot tudi primerna po- litika določanja družbenih da- jatev. V prihodnje je predvide- no še močnejše povečanje obse- ga dejavnosti zasebnih obrtni- kov, in to predvsem zaradi za- dovoljevanja potreb po tovrst- nih uslugah neposrednim po- trošnikom. Da se zagotovi ne- motena rast tega sektorja, bo občinska skupščina še naprej usmerjala razvoj zasebne obrti s primernim in spodbudnim na- činom določanja družbenih da- jatev. Glede na domnevne ne- enakosti v določanju družbenih dajatev v lanskem letu, bo ob- činska skupščina ukrenila vse potrebno, da se določene nepra- vilnosti odstranijo. Tako bo za večje obrtnike uveden način piačevanj.a družbenih dajatev po doseženem dohodku. Potreb- no bo rešiti tudi neenakosti pri določanju družbenih obveznosti rednim in popoldanskim obrtni- kom ter urediti zdravstveno in starostno zavarovanje rednih obrtnikov. INVESTICIJSKE NALOŽBE Zmogljivosti družbenih obrti so ekonomsko in tehnično za- starele. Stopnja fizične iztroše- nosti, izračunana na temelju odpisov, ni realna, ker so pod- jetja v prejšnjem obdobju ku- povala predvsem že izrabljene stroje in še te pod neugodnimi plačilnimi pogoji. Investicijske naložbe družbe- nih obrti so v letu 1967 znašale skupaj 83.000 din in .so bile tako za okrog 55 odstotnih točk manjše kot v prejšnjem letu. Okoli 20 "/o sredstev je bilo po- rabljenih za investicije v osnov- na sredstva skupne porabe (za stanovanjsko gradnjo in druge naložbe), medtem ko je bilo pre- ostalih 80^0 sredstev porablje- nih za nakup opreme pri Kle- mosu in za razna rekonstruk- cijska dela pri pekarni Lenart. Kot v letu 1966 so bile tudi v letu 1967 vse investicije finan- cirane iz u.stvarjenih skladov samih obrtnih podjetij. Da bi zagotovili pričakovani količinski obseg poslovanja in druga predvidevanja, bo druž- bena obrt tudi v letu 1968 na- daljevala z izboljšanjem svoje materialne osnove. Skupne in- vesticijske naložbe družbene obrti bodo v tem letu znašale okoli 320.000 din. Med večje re- konstrukcije sodi v tem letu rekonstrukcija skladišč pri pe- karni in slaščičarni Lenart. J. S. Predstavniki sinitiitatav iz Čoicovca, Varaždina, Ormoža in Ptuja Skupna predkongresna razprava Koncem junija leto.šnjega le- ta bo četrti kongres Zveze sin- dikatov Jugoslavije. Občinski sindikalni sveti iz Cakovca, Or- moža, Ptuja in Varaždina so or- ganizirali v Ptuju preteklo so- boto skupno predkongresno raz- pravo. Udeleženci razprave so govo- rili o nadaljnjem razvoju sin- dikatov, o njihovi vlogi v de- lovnih organizacijah, komuni, republiki in federaciji. Predstavnik iz Cakovca je v referatu govoril predvsem o me- stu in vlogi sindikalne organi- zacije v delovni organizaciji. Predstavnik iz Ptuja je govo- ril o mestu in vlogi sindikalne organizacije v komuni, pred- stavnik iz Varaždina pa o mestu in vlogi sindikatov v pogojih uresničevanja samoupravljanja. V razpravi so udeleženci pred- kongresne razprave nakazovali stvari, predvsem nepravilnosti v naši gospodarski politiki. O njih bi naj kongres zavzel enotna stališča in jih prikazal ustrez- nim zveznim forumom v uredi- tev. Predvsem so poudarjali, da naj kongres odpravi nepravilno- sti, l -B PODLEHNIK Izvir vode iščejo Za lokacijo, kjer bo stala no- va šola v Podlehniku, z vrtal- nim strojem iščejo najprimer- nejši izvir vode, ki bo z njo oskrboval šolo. Vodo borio po- trebovali najprej pri gradnji poslopja. Spomin na Janeza Prvič sem ga srečal 1. februarja 1951, ko sva se skupaj zaposlila pri istem podjetju. Bil je miren, preudaren in vsako zadevo je do- bro prej premislil, preden je ukre- pal. Tako so tekla leta in delala sva z veseljem in v popolno za- dovoljstvo najinih nadrejenih. Začel se je zanimati za lovstvo in tudi postal lovec. Kako skrbno je prebral obe knjigi »Naš lov« in potem govoril o vsebini teh knjig, razločeval dobro od slabega in obratno. Kako veselo je gazil sneg, ko sva šla lovit race v Pesniško dolino, in kako neutrudljiv je bil, kadar sva gazila sneg s polnimi nahrbtniki koruze za fazane. Vi- del je vsako še tako nepomembno stvarco in vedel kaj povedati in kako previden je bil pri odstrelu srnjaka, dobro si ga je prej ogle- dal, preden je ukrivil prst, da ne bi naredil naravi krivice. Koliko lepih spominov me veže nanj v lovstvd pa tudi iz službe, saj sva šestnajst let skupaj služ- bovala in spoznal sem ga kot ne- sebičnega, dobrega tovariša — sodelavca. Leta 1963 je sicer kragulj zasenčil oziroma poskušal zasenčiti njegov lik, vendar ne za dolgo, zopet se je vrnil k svojemu delu in k svojim ter delal naprej do 1. maja 1966, ko je stopil v zasluženi pokoj, ki pa mu je bil le pičlo odmerjen. Prišlo je tako nepričakovano, nihče ni mogel verjeti, da je Ja- nez tako resno zbolel. Njegovo sicer močno telo je napadla za- hrbtna bolezen in mnogo prezgo- daj je odšel od nas. Pokopali smo ga 11. marca 1968 z lepim in do- stojnim pogrebom, lovci smo mu izstrelili zadnjo salvo, žalostno je trobil lovski rog, ko smo lovci polagali v njegov odprti grob smrekove vejice, simbol lovstva in snežinke so mu zaplesale v zraku zadnji ples, kot da bi ve- ■ dele, da .se poslavljajo od Janeza, ki se je moral posloviti od nara- ve, katero je tako ljubil. Težko je, če izgubiš dobrega prijatelja! , Veko stran ^ TFDNTK — petek, 19. aprila 1%8 Stran 5 O^ina Lenart Kuiturnai dejavnost oblikuje človeka jsjekateri predlogi, ki smo ]ih nakazali v srednjeročnem j.pgramu razvoja kulturne de- avnosti v lenarški občini za ob- Lbje 1966 do 1970, se bodo v letošnjem letu delno uresničili, predvidena priključitev kultur- jjih domov k osnovnim šolam 1,0 verjetno realizirana že letos. rr najrazličnejših stališč gleda- flO, prenos upravnih pravic pad kulturnimi domovi za na- jgljnji razvoj šolstva in kultur- nega življenja velikega pomena. Razumljivo je, da bodo šole, bodo prevzele kulturne do- p^ove v upravljanje, dolžne te (jornove tudi vzdrževati. Seveda pa bo nujno potrebno zagotoviti ^o!am v ta namen tudi potreb- na sredstva, ki jih bodo potre- bovale za ureditev telovadnic. 0?tali prostori v kulturnih do- ffiovih pa bodo še nadalje na- riienjeni za najrazličnejše zvrsti [rulturnega delovanja in za se- stanke vseh krajevnih organi- zacij- ^ Delavska univerza Lenart se v vlogi dopolnilnega izobraže- vanja vedno bolj uveljavlja in je na tem področju v letošnjem letu že mnogo storila. Tudi v bodoče ima predviden obsežen program dela. 2.e v lanskem le- tu je hotela Delavska univerza razširiti svoj obseg dela z orga- nizacijo osnovnošolskih otrok oziroma oddelkov od 5. do 8. razreda. Ta program pa v letu 1967/68 ni bil realiziran, ker ni bilo dovolj prijav. V šolskem le- tu 1968/69 bo Delavska univer- za ponovno pričela s to akcijo. V tem letu računajo na večji cdziv, kot je bil lani, predvsem iz razloga, ker se vedno bolj uveljavlja zahteva po izboljša- nju izobrazbene ravni zaposle- nih. Pri tem računajo na sode- ovanje delovnih organizacij, ki ležijo za tem, da prilagodijo rvalifikacijsko strukturo zapos- enih dejanskim potrebam posa- neznih delovnih mest. Za te ob- ike izobraževanja pa bo potreb- lo nabaviti sodobne učne pri- )omočke tako, da bodo teoretič- lo snov povezali s prakso. Nadalje bo DU v vseh krajev- lih centrih organizirala cikluse joljudno-znanstvenih in sploš- TOh predavanj ter šole za živ- Ijetv^e in starše. Mnogo od tega je v letošnjem letu že realizira- nega in so bili na tem področju doseženi lepi uspehi. Posebno pozornost je DU Le- nart posvetila tudi družbenemu izobraževanju. Uvedene so nove oblike tega izobraževanja, in si- cer šole za samoupravljavce in seminarji za prosvetne delavce. Predvideni so tudi diskusijski večeri, na katerih se bo obrav- navala tematika z raznih pod- ročij. Za izobraževanje prebivalstva je velikega pomena tudi delo knjižnic. Novo ustanovljena ma- tična knjižnica v Lenartu je znatno povečala svoj knjižni fond. Za razširitev in uspešno delovanje knjižničarstva v le- narški občini je matična knjiž- nica v Lenartu že sklenila do- govor z delovnimi kolektivi. Do- govor velja do leta 1970 in je sklenjen v tem smislu, da pri- spevajo delovne organizacije letno 30.000 din. S temi sredstvi se bo matična knjižnica udele- žila natečaja pri skladu za po- speševanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije. Z lastno udeležfto bi lahko namreč pridobili iz te- ga naslova še dodatnih 30.000 din. Sredstva bodo rabili za na- bavo knjig in opreme ter za do- končno ureditev matične ter pomožnih knjižnic. Kot lahko sklepamo iz nave- denega, se v Lenartu v popolni meri zavedajo, kaj pomeni uspešno kulturno delovanje v občini in različne oblike izobra- ževanja. Te so namenjene sle- hernemu občanu, ki želi razširi- ti svojo splošno in strokovno izobrazbo. Ob vsem tem ne sme- mo pozabljati, da ni več nobe- nega delovnega mesta, ki ne bi zahtevalo vsaj minimalne sploš- ne in strokovne izobrazbe. Kri- teriji so iz dneva v dan strožji in iz tega izhajajo tudi poveča- ne potrebe po izobraževanju. RancarPa 1368 velik dogod elc Na rancarijo 68 se v Ormožu že intenzivno pripi avljajo. Le- tošnje prireditve bodo v Ormo- žu 30. junija, medtem ko bo ka- ravana prijateljstva odplula po Dravi en dan prej. Rancarje bo- sta spremljali karavana po kop- nem, in kar doslej še ni bilo, v zraku. Rancarske prireditve so dose- gle takšen obseg, da so morali v Mariboru ustanoviti zavod za rancarske prireditve ter celo poveriti nekatere stvari Central- turistu v Zagrebu. Letošnja rancarija se bo pri- čela v Beljaku in končala v B^rču na Madžarskem. Skozi Ormož bo tudi letos potovalo nekaj tisoč turistov iz Avstrije, Anglije, Italije, Češkoslovaške itd., kar pomeni, da je Rancari- ja prerasla v evropsko turistič- no atrakcijo. V Ormožu se bo karavana rancarjev ustavila le za kratek čas, kar je velika škoda, pravijo Ormožani. Nekoliko dalj časa bo prav gotovo ostala v Ormožu karavana, ki prispe po kopnem. Rancarski odbor je mnenja, da bi kopensko karavano zadržali v.saj za uro ali več, kar je mož- no, jih preusmerili z običajne poti ter jim pokazali vsaj del lepot Slovenskih goric, pred- vsem Jeruzalem, priljubljeno izletniško točko v tem delu. Prav gotovo jim bo uspelo, če bodo znali organizatorji prijeti na pravem koncu. Naj omenimo, da sodelujejo pri pripravah za rancarske pri- reditve v Ormožu večji del vsa podjetja, vsako na svoj način. Upajmo, da ormoških specia- litet ne bo manjkalo in tudi različnih spominkov ne. B. Oberčkal Kurirčkova pošta - naffooM množična akcifa pionirjev Letos bodo pionirji že šestič so- delovali v kurirčkovi pošti. Na tej poti bodo zbrali v pionirskih torbah svoje čestitke in dobre že- lje tovarišu Titu za rojstni dan in poročila o delu prvih pionirjev po osvoboditvi v pionirskih od- redih. Ce hočemo, da bo kurirčkova pošta dosegla svoj namen, to se pravi, da bo otrokom na poseben način približala naš narodnoosvo- bodilni boj. da bo zaposlila otro- kove misli, želie in hotenja, potem moramo to akcijo čim lepše pri- praviti. Pionirji naj sodelujejo že v pripravah, ne samo v akciji. Kurirčkova pošta bo pridobila na^ vsebini, če bodo v njej sodelovan preživeli borci in aktivisti, ki bo- do pionirjem pripovedovali o živ-^ Ijonju borcev in boju, pionirje pa bodo vodili po partizanskih poteh. To sodelovanje prinaša otrokom vsako leto vrsto novih doživetij in lepih spominov na partizanski pohod s kurirčkovo torbico. Pio- nirji pišejo spomine v odredne kronike in v odredna glasila. Vsak pionirski odred naj pre- uči svojo zgodovino, predvsem je treba spoznati delo prvih pionir- jev na šoli po osvoboditvi, njiho- ve akcije, ki naj bi bile tudi spod- buda sedanjim pionirjem pri delu in učenju. Kurirčkovo pošto bodo pionirji Gorišnicp sprejeli od pionirjev ormoške občine 2,3. aprila ob 16. uri. pionirji šole Zetale pa jo bo- do 3. maja predali pionirjem Do- načka go^a. V tem času pred pr- vomajskimi'prazniki bodo pionirji vseh šol ptujske občine nosili ku- rirčkovo torbico od šole do šole, mimo partizanskih javk. spome- nikov, partizanskih domačij, po- govarjali se bodo z borci in akti- visti, odkrivali bodo nove. za njih še nepoznane partizanske kraje. Vodili jih bodo borci in skušali otrokove misli približati obdobju NOB. hkrati pa tudi opomin mla- dim, ki se naj že v zgodnji mla- do.=;ti spoznajo z obrambo domo- vine. V Ptuju, v Gorišnici in v Zeta- lah bodo tudi partizanski mitin- gi s kraišimi programi. V tej ak- ciji naj sodelujejo vse organiza- cije in društva. Želimo, da bi tudi letašnja Kurirčkova pošta pribli- žala otrokom vse trpljenje naših narodov za svobodo, razvije naj patriotizem in borbenost, to pa je poroštvo da bodo mladi znali lju- biti in ,braniti svojo domovino. Večer rimske lirike Zgodovinsko društvo v Ptuju bo organiziralo 25. aprila ob 19.30 v ptujskem gledališču večer rimske lirike. Za vse, ki so pri- sostvovali lani večeru grške li- rike, bo letošnji večer antične besedne umetnosti izredno in enkratno doživetje. Na večeru bodo sodelovali: Božidar Borko, književnik, čast- '^i predsednik Društva književ- J^ih prevajalcev Slovenije, dr. ^■"anjo Smerdu, predsednik Dru- štva književnih prevajalcev Slo- Vf^nije, dr. Kajetan Gantar, do- cent Filozofske fakultete v Ljubljani. Helena Šobar-Zajc, igralka. Rado Polič, igralec, in Lucija Zabkar, kitaristka. Na ^ečer rimske lirike vabimo Ptujčane v čim večjem številu. Zgodovinsko društvo Ptuj SPORED: \ Božidar Borko; Pozdravni govor. . Kajetan Guntar: Beseda o razvo- ju rimske lirike. katul: Vivamus. mea Lesbia, at- ampmus: Uživa.iva l.iubezen, -^sbija; Sprašuješ. Lesbiia. nai ti Prizn-am; Aurelii in Furij. prijate- lja zvesta; Na vsem svetu ni nobene ^^"le; Odi pt amo. Sovražim in Iju- °'fn; Katul ubogi, zdaj nikar ne nori več. ^Tibul: Zbira kdo drug naj rume- Zlato,. , ^^ulpicija: Naj ti, moj sonček, ne oorn več tovja iareča ljubezen. več tvoja žareča ljubezen; «.ma!u bom mora'g proč od Cerin- Veš, da poti nevesele je rešena Jlll^lica tvoja; Malo preveč si dovo- .J^roperc: Tukaj lahko potožim gor- samotni tišini: Duše umeiih ži- I^iu' ^ smrtjo še ni vse končano; Ipsj s solzami, moj PauKis U7H Ciokler lahko pohajaš brez lia ' '^P'^''^ st poišči: Ti se odprav- a^J na lov predvsem v obod gle- jSi!sča; Vino nam srca mehča; Ako '^'■s obdržati dekle. ^orac: Tu ne aua'^=:ieris: Pekle, ^Poizveduj; Srečnejši boš. če na &r\J^^ širine; Visoki Sorakte se v tp,^?'' bleači: Ce za prelomljene bi tf. ^''isege; Ce živela bi ob Donu; bo« me. Like. je nebo; Doklej j^J"- Hloris; Ah, uboga me dekleta; SprT^^ grautus eram tibi; Dokler Lidiia. tebi bil drag. Zvrvi^"- nekai krajših premorov ob ^•^ih kitare. Rrr5'^*rajo- Helena Sobar-Zajc, ^^'■o Polič. dr. Franjo Smerdu. iiJtari; Lucija 2at)kar. Likovna razstava slikarjev ~ amaterjev v Ormožu v Ormožu pripravljajo likov- no razstavo slikarjev amaterjev. Otvoritev razstave bo v drugi polovici meseca maja. V zadnjih letih je zraslo pre- cej mladih ustvarjalcev, ki se v svojem prostem času ukvarja- jo z likovno umetnostjo. Poro- dila se je misel, da bi ta ločena prizadevanja združili in prika- zali nasi širši javnosti v okviru razstave. Organizatorji so po- dobno razstavo priredili že v lanskem letu. Razstavljali so mladi ustvarjalci iz ptujske, or- m.oške in varaždinske občine. Ker pa je bil odziv iz hrvaške občine majhen, so se to leto omejili le na slovenske občine v širšem obsegu in vabijo k sode- lovanju slikarje amaterje iz ob- čin Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Le- nart, Ptuj ter Ormož. Prijav- Ijenci bodo lahko sodelovali na razstavi z največ tremi slikar- skimi ali kiparskimi deli. Rok za prijave in sodelovanje na razstavi je 30. april 1968. Prija- ve sprejema osnovna šola Or- mož. Organizatorji so prepriča- ni, da bo odziv velik, zato se v tej smeri tudi intenzivno pri- pravljajo. B. O. Na' bo kos kruha, čeprav črnega, odrezan tudi zame v moji domovini Tako razmišljajo mladi ljudje, ki končujejo osnovne ali druge šole. Vsi ne morejo ostati doma na kmetijah, vsi ne morejo do- biti z;aposlitve in mnogi ne mo- rejo nadaljevati študija. Kam tedaj? Ali res na pot v tujino? Ali jih tam res čaka zaposlitev, sreča? Mladi ljudje vsak dan čitajo o samoupravnih organih, o živ- ljenju in problemih delovnih skupnosti, sami pa ne morejo sodelovati v samoupravni druž- bi. Boris iz Markovec pri Ptuju je že mnogo slišal o tujini, iz njegove vasi je veliko staršev zaposlenih izven meja, v šoli pa je kar 28 odstotkov učencev, ka- terih starši so v tujini. Sam ta- kole razmišlja: »Prišel je čas, ko se bo treba odločiti za poklic. Ta odločitev ni lahka, posebno danes, ko se želje in možnosti ne ujemajo. Ze od nekdaj sem želel iDiti pi- lot. Danes vidim, da se mi ta želja ne more izpolniti. Ali sem se res premalo učil? Zelim se vsaj zaposliti, saj je vsako delo častno, če ga pošteno opravljamo. Bojim se, da tudi dela ne bom dobil. Rad bi delal, želel bi postati koristen družbi, ne samo sebi, rad bi bil ponosen na našo lepo socialistično domo- vino. Starši in učitelji so nas vzgajali v naprednem duhu, za- to ne bi šel rad v tujino. Vendar me vsak dan preganjajo misli, kam sedaj? Veselim se spriče- , vala o končani osemletki, isto- časno pa me je strah moje na- daljnje usode, ne bi bil rad na seznamu brezposelnih, rad bi postal član delovne skupnosti.« Ce k temu razmišljanju doda- mo še to, da delo ni samo boj za vsakdanji kruh, temveč je vir življenja, ki v človeku raz- vija zavest in sposobnost. Člo- vek mora imeti občutek, da je član družbe, kateri je tudi po- treben. Mladim ljudem bomo morali omogočiti študij ali de- lo, samo da bodo aktivni. V kmetijsko proizvodnjo moramo vnesti več napredka in načrt- nosti, da bo tudi to področje vabljivo za mlade ljudi. Sedaj je čas, da poleg razmiš- ljanj tudi konkretno rešujemo probleme. Odpravljati moramo honorarno zaposlitev, omogočati študij socialno šibkim otrokom, zaposlitev ne sme biti privilegij, temveč stvarna pravica obča- nov, da bi res vsakdo imel koš- ček kruha, pa čeprav črnega, v svoji domovini. Angelca Žiberna ALENKA! Pri fiziki sem dobila slabo oceno In ne morem si pomagati, če me je strašno prizadela. Moja pesmi- ca pripoveduje o tem. Metka Peteršič, Dornava 64 NESREČNA OCENA Pesem pomladna doni s polj širnih, iz temnih gozdov, s travnikov prostranih pesem pomladna doni. Veseli, nasmejani obrazi me gledajo od vseh strani, jaz pa zamišljena stopam po stezi. po cesti prašni in nič me ne veseli. O čem vendar premišljam, zakaj me boli srce? Oh, zaradi tiste nesrečne ocene, ki me je pri fiziki doletela. Oh, tista slaba ocena, ki ml ]e ta pomladni dan zagrenila in vse veselje skalila. Metka! Pri fiziki te je doletela slaba ocena in to te boli in ti greni mla- do življenje. Toda — poslušaj! Prav ta tvoja prizadetost je znak tvoje resne skrbi, kar je že veliko jam- stvo za uspeh. Ti nikoli ne boš do- pustila, da bi nezadostna ocena dalj časa strašila v redovalnici, ampak jo boš čimprej popolnoma onemo- gočila z boljšimi. Zato se zberi. pri pouku pazljivo poslušaj, oglašaj se s pogostim dviganiem roke. odgo- varjaj na učiteljeva vmesna vpra- šanja, učno snov doma še skrbno predelavaj in — uspeh ti je zago- tovljen. Za. tebe, Metka, je ta nesrečna ocena le tista .šolska smola, ki se trdno drži šolskih klopi in se je sedaj slučajno »prismolila« še nate. Zato si olajšaj srce in z vestnim učenjem premagaj težave! ^ »Pesem pomladna dona . . .« Naj odmeva tudi v tvojem srcu! Saj si pesnik! Za vsako pesmico zasltf- žiš odlično oceno. Ko boš v NASIH PISMIH brala ta moj odgovor, bo tvoja »nesreč- na ocena« gotovo že popravljena. Boš videla! Takoj napiši še pesmico o prav dobri ali odlični oceni, ki ti jasni pomladne dm in osrečuje srce! ALENKA MOJ DOMAČI KRAJ IN PARTIZANI 2ivim v zelenih vinorodnih Halo- zah. Na gričih stoje nizke in s sla- mo pokrite hišice. Pod njimi se razprostirajo šumeči gozdovi, ki va- rujejo spomine na NOB. Tu so se skrivali nosilci težko pričakovane svobode — hrabri partizani. V nji- hovih srcih je kipelo zaradi poni- žanja in zatiranja našega ljudstva. Zato so odločno stopili v boj. Nedaleč od Podlehnika se je bo- rila mala, a junaška skupina parti- zanov. Doživela je malo porazov, saj je imela hitre kurirje in za- vedne borce. Prebivalci okoliških vasi so jim bili zelo naklonjeni. Oskrbovali so jih s hrano in z vsem, kar so imeli. Sonce je zahajalo in zemljo je za- jemal prvi mrak. Pritekel je kurir in povedal, da se bližajo Nemci. »Nekdo nas je izdal.« so pomislili partizani. Na dano povelje so mo- rali zapustiti varen kraj. Tiho in neopazno so se plazili med mogoč- nimi debli košatih dreves. Znočilo se je in luna je plavala nad tež- kimi oblaki. Pogledovala je na zem- ljo in osvetlievala sključene posta- ve. V daljavi je skovikala sova. V bližini je počil strel. Partizani so se še bolj sključili in hiteli da- lje. Načrt, da pridejo sovražniku za hrbet, se jim je posrečil. Tedaj so neusmiljeno napadli. Jurišali so in med Nemci povzročili zmedo. Zma- ga je bila na njihovi strani. Sovraž- nik se ie spustil v beg. Le en nem- ški vojak le vstal, vreel bombo in smitDO ranil nagega partizana. Ne- mec je to plačal z življenjem, kajti partizanska krogla mu je dala pra- vično plačilo. Haloški partizani so se pogumno borili za svobodo. Sovražnik je pre- gnan in naša domovina je svobodna. Nikoli več nočemo vojne! Hočemo mir! Branka Regvat, 8. razred, Podlehnik Branka! S svojim spisom si prispevala k ohranitvi spominov na junaštva in žrtve haloških partizanov. Lepo od tebe! Tvoje besede, ko praviš: »Nikoli več nočemo vojne! Hočemo mir!« so besede vseh dobro mislečih ljudi sirom sveta. Naj se izpolnijo! To vsi vroče želimo. Se kaj napiši, Branka, in pošlji! ALENKA Božiča Mesarec Iz vasi Vičanci mi le poslala to kratko, a lepo pesmi- co. Kot naročena spada k Brankinem spisu. Hvala, Božiča I Znaš. Se piši! ALENKA PARTIZAN Na stezi samotni počil je strel, sovražnik je partizana v srce zadel, v grobu na samem zdaj mirno spi in smreka stoletna nad njim šumi. Draga Alenkical Zelo sem bila vesela, ker si moje pismo dala natisniti v TEDNIKU. Jaz sama ga nisem prva zagledala in nisem nič vedela. V soboto mi je moja sošolka prinesla TEDNIK v šolo in rekla: »Poglej v NASA PIS- MA!« Res sem pogledala in takoj zagledala svoje ime. Začudena sem bila in vesela, da nisem mogla bra- ti. Sošolka mi je vse glasno prebra- la in tudi druge deklice so poslu- šale. Ta moja prijateljica se piše Marijica Pavličič. To pismo sem ti napisala zvečer. Dremlje se mi in grem spat. Mogoče sem naredila kakšno napako. Pro- sram pred TEDNIKOM! Za odgovor se Ti lepo zahvalju- jem. Marta JurCinec, Trgovišče 24 Marta! Tudi to tvoje pisemce je lepo in prisrčno. Zaspanost ti je res nare- dila nekaj jezikovnih napak. Na- domestila sem jih .s pravilnimi iz- razi. Nihče se ti ne bo mogel po- smehovati. Oglasi ^e spet! ALENKA Alenka! Pesmice o moji mami nisem napi- sala samo za osmi marec, ampak za vedno. Pošiljam jo z veliko željo, da jo sprejmeš in natisneš. Lepo te pozdravljam Jožica Adlašič, Mihovci 33 MOJA MAMA Moja mama ima že sive lase, lahko bi jih temno pobarvala a noče, ker ima zares sive lase. Moja mama ima zdelane roke, i lahko bi jih s kremo namazala a noče, ker ima zares zdelane roke. Mojo mamo bolijo noge, lahko bi sedla in počivala a noče, ■ ker jo zares bolijo noge. Moja mama je že stara, vedno bolj imam jo rada, kadar ,ii pogledam v oči, vedno lepša se ml zdi. Jožica! Saj res! Mamam bi morali otro- ci za vsak sleherni dan napisati oesmico. Ti si napisala eno sšmo, ki pa naj velja za zmeraj. V njej ;i se globoko zamislila in tvojo ma- mo preprosto orisala. Lepa le ta aesmica. ALENKA Delo DU Siovenskai Bistrica Delavska univerza je samostojen in vzgojno-izobraževalni zavod z nalogo razvijati družbeno-stro- kovno in splošno izobraževanje odraslih. Da bi izvedeli, kako de- la delavska univerza v bistriški cbčini. smo poprosili za razgovor direktorja DU Slovenska Bistrica Viktorja Sušo, ki dela v tej orga- nizaciji že od njenega začetka. KAKŠEN PROGRAM SI JE POSTAVIL VAS ZAVOD IN KAKO GA IZPOLNJUJETE? Delavska univerza je priprav- ljena nuditi na področju strokov- nega izobraževanja vsem delov- nim organizacijam in občanom naše občine predvsem tečaje za usposabljanje na določenih delov- nih mestih. Na tem pnadročju ima- mo predvidene tečaje s področja varnosti pri delu, programe za iz- popolnjevanje na posameznih de- lovnih mestih za teoretična zna- nja, kot je primer poslovodska šola. Je pa naše delo precej odvisna od zanimanja zaposlenih v de- lovnih organizacijah in pa pred- vsem od posameznikov v teh or- ganizacijah. ! V tem okviru bomo organizirali tečaje za usposobitev za delovnq mesto snažilke, kar do sedaj ni bila praksa. Saj snažilke do sedaj niso imele priznane nobene kva-^ lifikacije. 1 Kljub temu, da so potrebe pol strokovni usposobitvi za kurjače centralnih kurjav, nam ni uspelo izvesti tega tečaja zaradi pre- majhnega števila prijavljenih in pa zaradi predavateljskega kadra. V zadnjem času pa smo uspešno končali tečaje za pridobitev na- ziva zidarja, strojnega mizarja, tesarja, hmeljarja ipd. Na družbeno-ekonomskem po- dročju je naloga DU nuditi čla- nom delovnih kolektivov, pred- vsem pa članom samoupravnih organov in raznim njihovim ko- misijam krajše ali daljše seminar- je s področja samoupravljanja. Tako organiziramo seminarje s področja delitve dohodka, zakona o delovnih razmerjih, o ciljih in težnjah gospodarske in crušbene reforme, o mestu In vlogi gospo- darskih organizacij v previčevanju tržišča, o politiki gospodarjenja ipd. Predvsem pa želimo uprav- ljavca družbeno-politično izobra- ziti, da bo lahko soodločal v na- šem samoupravnem sistemu. Pod nazivom družbeno izobra- ževanje razumemo tudi politično izobraževanje, kjer DU v sode- lovanju z družbeno-političnimi organizacijami skrbi za čim širše obveščanje o raznih aktualnih no- tranje in zunanje političnih do- gajanjih. V okviru splošnega izobraževa- nja naj bi bila primarna naloga in skrb ne samo DU, ampak vseh družbenih in delovnih organizacij, dvigati izobraževalno strukturo občanov. V letošnji izobraževalni sezoni deluje pri DU samo en oddelek večerne osemletke z 22 slušatelji, od katerih niti eden ni v rednem delovnem razmerju. Iz tega sledi, da posvečajo delov- ne organizacije premalo pozorno- sti Izobraževanju svojih kadrov. KATERE SO TRENUTNO O- RLIKE DELA DU? Trenutno dela poslovodska šola ; .30 slušatelji, osemletka z 22 slu- šatelji in šiviliski tečaj z 48 slu- šateljicami. Razen teh tečajev stalno deluje šola za starše. Ima- mo pa še druge vrste predavanja. Na željo mladinskih aktivov v občini in pa na željo občinskega komiteja ZMS Slovenska Bistrica smo začeli z rednimi štirinajst- cnevnimi filmskimi predstavami v naš občini. Tako prikazujemo sedaj filme v Zgornji Polskavi, Laporju, Crešnjevcu in Studeni- cah. Pričakujemo, da bomo v kratkem to zvrst dejavnosti še razširili, o čemer priča ugoden odmev, na katerega so naletele naše predstave. Po besedah direktorja Suše bi lahko delo DU v bistriški občini popestrili, vendar delovne orga- nizacije kažejo premalo interf;.'^a, na drugi strani pa primanjkuje tudi sredstev za širšo dejavnost DU. -b Direktor DU VIKTOR SUSA Iskanje poti v perspektivi (Nadaljevanje s 4. strani) glede surovinske preskrbe (poleg težkih proizvodnih razmer), ven- dar od njih ne morejo pričako- vati nobenih finančnih podpor (čeprav b' bile te upravičene), da bi se lahko prilagodili stopnji razvoja matičnega podjetja oziro- ma končnega izdelovalca artiklov, ki jih podjetje »Jože KerelKič« nudi. TaKo pa zaostajajo za ma- tičnim podjetjem v kvaliteti in v padcu zaslužka. -pp (Prihodnjič perspektive v pla- stiki.) i TEDNI K - ppfek, nprHa Stran ^ KK Piuj, obrat za koa|>eraci|o Poostritev kontrole mlečnosti o težavah v prodaji živine, o nizkih odkupnih cenah in podob- no je bilo že veliko govora. O vzrokih takega stanja v živino- reji smo že tudi pisali. Poglejmo tokrat enega od dejavnikov do- bre prodaje živine, to je kvali- teto; predvsem to, kako skrbijo v ptujski občini za kvaliteto živine pri zasebnih kmetovalcih. O tem smo povprašali na obratu za ko- operacijo, kjer so nam strokov- njaki povedali naslednje: V letu 1966 je obrat začel uva- jati selekcijo krav. Na podlagi kontrole molznostl posameznih krav se naj ugotovijo prolzvočtie lastnosti posameznih živali v hle- vu. Po izboru bi iz reje izločili slabše proizvodne krave, za na- daljnjo rejo pa plemenill le te- leta krav. ki dajejo zahtevane ko- IK^lne mleka v posameznih obdob- jih po telltvah. Tako bi rejci zboljševall sestav svojih krav in ob primerni prehrani, ki jo sve- tuje strokovna služba obrata, do- segli večjo proizvodnjo mleka, tu- di glede odstotka mlečne tolšče. Velik napredek k zboljšanju go- veje črede v občini so dosegli z uvozom zelo kvalitetnih bikov — plemenjakov, ki jih Ima sedaj Veterinarski zavod v Ptuju In s katerimi osemenjuje krave. Uspe- hi niso izostali, saj so že nekaj let teleta na dogonih in v hlevih kooperantov mnogo boljša kar se tiče velikosti, oblik, rastnosti, ... Ob pričetku letošnjega leta je obrat za kooperacijo sklenil 1224 pogodb za kooperacijsko proiz- vodnjo mleka 2342 krav. Po pred- pisih, ki se zaostrujejo tudi z go- spodarsko selekcijo krav. bo mo- ral vsak rejec, ki ima sklenjeno kooperacijsko pogodbo za proiz- vodnjo mleka, še bolj vestno kot doslej mesečno vpisovati v kon- trolne liste izmerjene količine mleka. Vsak tretji mesec bo rej- ce obiskal molzni kontrolor Iz o- brata za kooperacijo, ki bo ugo- tavljal količino 'mleka in odvzel vzorec; za analizo. Rejci, ki ome- njenega vestno ne bodo opravlja- li, kljub sklenjeni pogodbi mleka ne bodo mogli prodati. Prvo kon- trolo morajo vpisati rejci ali kon- trolorji v kontrolni list v 60 dneh po telitvl. Po izračunu kontrol- nih listov prejmejo kooperanti brezplačno laktacijske zaključke molznosti. iz katerih bo razvidna proizvodnost krav v hlevu. Živali z dobro proizvodnostjo in primernimi oznakami pasem- ske pripadnosti bodo prešle v ta- kozvano A kontrolo, to je v se- znam rodovniških živali.' Od teh krav bodo rejci lahko prodajali plemenska teleta in bikce na ple- menskih sejmih za rodovniško ži- vino; sejmi bi se morali v najkraj- šem času zopet začeti. Potrebno Je tudi, da kooperan- ti s sklenjenimi pogodbami za mleko dajo redno tetovirati vsa teleta, ki jih nameravajo vzrediti doma. Tako se lahko vočl evi- denca telet. Tetoviranje in Izda- janje potrdil bo brezplačno. Ko- operanti morajo vestno hraniti vsa potrdila o osemenjevanju krav. Na podlagi le-teh lahko kontrolirajo tetoviranje telet. Strokovnjaki' obrata menijo, da bo 8 tesnim sodelovanjem koope- rantov, pridelovalcev mleka, s kontrolorji In strokovno službo lahko zadostiti predpisom. Na dru- gI strani bodo rejci kooperanti zboljšali sestav svojih krav v hle- vih in dosegli večji finančni u- speh že zaradi zvečane proizvod- nje mleka. Z.R. FILMSKI IN TV MOZAIK Marsikateri filmski ustvarja- lec s strahom pričakuje premi- ero svojega filma. Tako je tudi James Coburn, znani ameriški režiser, strahoval pred premiero svojega filma Plemeniti zdrav- nik predsednil^a. Po predstavi je priredil velik parto v Holly- woodu. .Tames je bil srečen, da se je njegovega partvja udeleži- la znana ameriška filmska zvez- da NATALIE WOOD, čeprav Časopisi o njej v zadnjem času bolj malo pišejo. Na vprašanje, zakaj se tako redko pojavlja na filmskem platnu, je ljubka Na- talie odgovorila: »Cisto prepro- sto, danes je premalo dobrih scenarijev in vlog,« ki bi jih, se- veda, Natalia z veseljem spre- jela. Natalie Wood Občjnc Lenart „Orer' in ,,Grozd" pred združitvijo Danes, ko skoraj vse delovne organizaclie oziroma vsaj pre- težna večina išče najugodnejšo izhodišče iz svojih mnogokrat nezavidljivih gospodarskih te- žav, — prihaja krepko do Izra- za vprašanje — kako in s kate- rimi organizacijskimi ter funs- riml organizacijskimi ter funk- cionalnimi ukrepi usoešno pre- broditi obstoječe težave. Tz pra- kse vidimo, da mnoge delovne organizacije ukrepajo žal pre- pozno, — po navadi šele takrat, ko so postavljene pred dejstvo in vprašanje — biti ali ne biti —, kar seveda ni samo v škodo priza- deti delovni organizaciji, temveč družbi kot celoti. V praksi sre- čamo najraz!ičnej.i!e »rehabili- tlvne« oblike Izboljšanja poslo- vanja določenih delovnih orga- nizacij. Ena izmed teh oblik je tudi pripojitev k drugi (po na- vadi ekonomsko močnejši) de- lovni organizaciji. Praksa kaže, da se delovne organizacije odlo- čajo za ta ukrep v skrajni sili — ob zadnji uri, ko nI več no- benega drugega možnega izhoda. Pri tem se delovne organiza- cije še vedno oslanjajo na pre- govor, ki pravi, da je boljše biti slab gospodar kot pa dober hla- pec. Grobo gledano tn eko- nomsko nepreračunano ta pre- govor do neke mere sicer velja, — kolikor se ne »oženita« vsaj približno enaknvedna partner- ja s sorodno dejavnostjo In kolikor integracija ni resnif želja oben delovnih kolektivj V nasprotnem primeru pa ig ko integracija dveh delovnih r ganizacij rodi lepe uspehe, ki kažejo v enotnem nastopan na trži.šču, v skupnem in sle nem premagovanju težav ter enotnem in enakopravnem o ločanju v organih upravljan Ena izmed takšnih oozitivti akcij je tudi predvidena zcjr žitev hotela Orel v Mariboru gostinskega podjetja Grozd Lenartu. V obeh navedenih (j lovnih organizacijah so z do| čenimi analizami že prišli ugotovitve, da je integraci ekonomsko upravičena In posf čena rešitev za izboljšanje p gojev in za nadaljnji razvoj |, stinstva In turizma na tem o močju. Niti eden, niti drugi navedenih delovnih kolektiv še nista ekonomsko prisiljena kakršnokoli integracijo, kt bila izhod v sili. kot sem to primer navedb! v začetku tej sestavka. Predvidena združita o kateri bosta odločali obe I lovni skupnosti na referendum ki bo po vsej verjetnosti juni letos, bo velik korak k poso šeni realizaciji načrtov za ra, voj gostinstva in turizma v i| narški občini in še posebej i zgraditev turističnih objekt) ob jezeru v Gradišču, kakor t di za ureditev že obstoiečih t rističnih objektov v občini. ! neizkoriščeno jezero v Gradi.sJ ki je nedaleč od severne maj strale. lahko postane z maihii mi investicijami pomemben tj ri. aprila lOfS Stran ? 7a gospo 'nfe JAJCA KOT SAMOSTOJNA JED l )8jct lahko nadomestimo drage mes- -g beljakovine. Jajca imajo visoko hra- nilno vrednost. Rumenjak vsebuje kal- cij, železo In vitamine A, H in D. V veljaku so naSli tudi hormone. Uporab- po.nt laic je velika. Jajčna beljakovina Ijitro eakrkne. zato jo uporabljamo kot i vezivo pri raznih vrstah testa. Sneg iz tjeljakov rahlja testo, narastke in pu- dinga rumenjakov delamo razne kre- ff,e, pudinee, pene In majonezo. V te- ,oni ial"-" pa llfi cenimo tudi kot samo- ftojna jedila, predvsem za sestavljanje vefernih obrokov. Dajemo nekaj recep- tov, pri katerih so navedene množine predvidene z« 4 osebe. POSAJENA JAJCA S SIKUM 4 laica, i dkg surovega masla ali mar- garine, 3 dkg drobtin, 10 dkf; trdega sj- ra in dve žlički mleka. V pomaSčeno jensko skledo ali plitvo posodo iz električnega pečnjaka denemo najprei suiovo maslo, da se raztopi. Nato potresemo dno z drohtinami. po- vrh pa še s S dkg naribaneca sira. Na tako pripravlieno podlogo ubijemo jai- ra. drugo poleg drugega. Po vsem po- jcapamo mleko in potresemo Se drugih 5 dk" sira Ko jaični beljak zakrkne, je led eotova Zraven ponudimo berivko ali majsko solato in knih JAJČNA SOLATA 8 jajc, lU dkg sira, 1 dl kisa, 3 žlice olja, 1 ?ličko sesekljane čebule, ) žlič- |nie rezerve in na žalost so jih iskala tudi tako, da so zmainjšala izdatke 7^ zaščitna sredstva delavcev. Taik ukrep se je odraKil v poslovanju obrata HTZ. Prizadel jih je tudi uvoz roka- vic z Japonske, ki so cenejše od teh iz Majšperka. V lainisikom letu so moraJi zaradi takega stanja odpustiti 20 delav- cev. V letošnjem letu se stanje v obratu izboljšuje. Za njihove iz- delfke se le ponovno odiprlo tr- žišče. Med drugim Je matičino podjetje odprlo trgovino zaščit- nih sredstev v Beogradu, ki pro- da veliko njihovih i.zdelkov. Ta- ko praznijo zaloge in lažje dela- jo po Tiiairočilu. V lansikem letu so izboljšali strojni park. V obratu so name- stili več novih sitrojev, s pomo- čjo kaiterih so dvignili proizvod- njo za 20 odstotkov. V kratkem dobijo še nove ši- valne stroje. Produikitivnost bodo zopet piovečali. Konec tega meseca (29.) bo- do volili v obratni in centralni delavski svet. Kandidate so že predlagali. Kot je videz, j e obrat premagal najhujše poireformsike posledice. Vsaj odpust delovne sile jim več ne grozi. Z R za prleškega Lufzeka Dober den drogi brolca črnega na belen napisanega! Ce Se punite, sen se van to preSii tieden toia o svojen iabol- Sničnen Mandnrti, ki je nekak tak zglfda: jaboUnica nn mehken. fa- holšnica na trden, klUjeci v iahol- i^nici, iaboUnica v kliijecih — no tak dale napre... Miala sen, ke je toga že kunec, te pa poglejte, ke ae mi ie to tofega vejkega tiedna rgodln. Moja liJba Mira. kak jn zodie rajte moren rmti od tistega večera dale, kdo sen se triin spod ^tampeta drja: »Vvn pa ne gren, prekleta, si ti virt pri hiši nli sen jas« — mi je na sam »vUzen« kliijece nn mizo postovla in mi rekla: »Jej, prekleti ded. saj so žegnani!« In resen, gdo ste se vi fsi drijgi okoli vejkonnl^ne kr- pače drengali. te sen moga ias kUijece žvekati. Zaj pa mi rečte. smo enakopravni ali nesmo? Son sen se toga ne veda razložiti — pa sen Sa k sosidi. ki je tak pa tak . . . z fsemi mogočimi no fseh forb iskaznicami v maš H opremle- ni (vačik vena tak ne bi bog in bntina grofa). Gdo sen stopa v je- aovo kiihjo, te sen meja kej vi- diti. Jegova cela familija je sede- la okoli krpače (ki mu jo je, kak sen to ovi den rveda. dekla k žeg- ni nosla) in prnf po krščensko me- so no driige dobrote jela. Ne sen veda, bi jin reka dober den ali srečno. Vida sen, ke je tUdi jin precik nerodno grotalo, pa sen se hitro fort spijca. Pojdoč sen si son sebi reka: »Vidiš, Lujzek, ti se ne veŠ cajti prilagajati, zato pa si toki revež in boš moga še na smrtnen štampeti kliijece žveka- ti!« BiSTRČANI mi naj ne zamerijo, če ne ven po pohorsko gučati in jih pač fčosik v prleščini obdelan. Tak tak sen to zodie cajte že preštima. — pa se že dobro razmimo. Prleki no naša šproha smo sploh viin z vraga. Jas se že dugo borin za to, ke bi naš jezik medutarodni guč grota. Zodjič o tistih hlodih pred občinsko skupščino v Bistrici neke m.alega napisa, — pje zaj jih že nega več tan. Ne ven jih je ker za kokšno črnogradnjo odpela, ali pa so jih vložili med izredne do- hodke občinskega proračUna. FINANC-MJNJ^TER LOVJ SAMO MALE RIBICE Gdo sen se to ovi den pela skos Pragersko v Bistrico, sen vida ob- činskega financ-ministra kak je ribe lovija, no praf po občinsko meta trnek v vodo. Pje toto je glih tak zgledalo kak gdo vržemo med občane kakšni novi odlok o povejkšaji dofkof. Tota jaga je bila boj slaba. Ribe so se na vej- ko zognole jegovega trneka, glih tak kak bistrčani uprave za do- hodke. Toga pa še sen ne moga preštimati, je ribara zavolo športa no razvedrila, ali pa zato, ke bi s prodajo rib izbojša občinski proračUn. Vena pa de po držalo toto, ke pri nas pač fsi radi v kalnen ribarimo, no samo ta male ribice lovimo, tiste ta vejke pa pi- stimo za plemen. V Bistrici so tote dni vena naj- boj srečni »granitofci«, ki forbajo cerkveni turen in so jin domoči gospod župnik obečali. ke do jin zavolo totega dela — na toten in na driigen sveti fsi grehi odpiišeni. NA PTUJl so si pred štacUnon »Jasmin« dali postafti nekšna precik nerodna stojala za parkiraje peciklof. Gdo sen se jas to prešji tjeden pripela v mesto, sen se spuna, ke mi je ta štora naročila, ke ji moren nekšni parfum kuptt. ša sen k »Jasmini« in sen pecikl lepo v toto stojalo postava. To pa se mu je vena ne preveč dopalo, saj ba pret sploh navajeni ke sen ga po kokšnen ploti ali pa po zid: po- slana. Naenkrat se je vena od ža- losti prevrga. no tak nesrečno padna, ke se mu je šloh in mantl viin s felne potegna. Glih gdo sen jas tisti parfum kiipuva, te je vu- ni fejs počilo no razneslo diišo mojega pecikla, ki je navajeni na fse strašne ceste, samo na tota prekleta stojala Še se je ne moga navaditi. Gdo me je tota nesreča dole- tela, ke mi je pecikl diišo s sebe spiista. sen si pač misla, no ja mo se pač enkrat s taksijon dumu pela. Se sreča, ke so na driigi stroni ceste stali pred hotelom kar trije taksisti. Eden z merce- desom me je zlo vliidno sprejeja. Pita sen ga, kejko bi toti hec ko- šta. Gdo mi je poveda ceno, me je skoro kop zadela. Cena je bla skoro tak vejka, ke bi si lehko za toto vožjo kupa novi pecikl. Son sebi sen reka: »Pje, Lujzek, za tote peneze se splača peš dumu iti.« Svoj pecikl sen st lepo na hr- bet naloza. vzeja pot pod noge, si o fsoki gostilni malo odehna no natanka pa sen ba hitro duma pri ta stori, ki me je že čokata z je- zikavo žiipo. ZAKAJ JE NA NASIH CESTAH TEJKO LOKF.N in SPOKANEGA ASFALTA? Gnes ne bi rad ponovla, ke ma- mo pri nas viin za vraga ceste, ke ven da to fst vsoki den tudi pre- štimate. Vete. jas se dosti okoli vozin pa mar sike vidin no ciljen. Večkrat se pelan tiidi po toti se- verni magistrali z Marproga v Le- nart, Da van rečen, to je liikja polek liikje, liikja na liikji in liik- ji v liikji. Jas si pač po svoji nori pameti mislin. ke so tumi krivi naši jugonemci. ki po toti cesti posledice gospodarske reforme v Avstrijo no v Nemčijo vozijo. Ve- te to so zlo žmetne foringe in mo- re vrag ceste vzeti. Za tote švetke je blo pri nas tejko totih inozem- skih marcedesof no rekordof v ke- ri so se vozili v glavnem naši slo- venski »Nemci« no »Afstrijci«, ke so naši domoči »fičoki« sploh ne vujpali na ceste priti. Saj rečen, to bla sezona, ke so si lahko toti naši v tujini živeči državloni jaj- ca poforbali. Vete jas se ob fsen koke do naše ceste te, gdo mo ten dostikrat zaskrbleno pitan — zodjo stadij reforme po jih pela- li. Nafsezodjo pa se tolažin s tem, ke se toga nemo fčaka in mo ša pret v večno pohriistaje. ENA Ml JE PISALA Ob toten naslovi ste si vena fčasik mislili — ja pomlad je, Lujzeki so začele dikline pisati. Resen bi blo lepo, če bi mi kera kaj lepega na srce pihnola. Samo vete, toto pisma je bla čista dr- gočišjo. Neka zvesta bralka iz Ptuja me je tak viin spucala, ke sen dugo ne moga k sebi priti. V precik dugen pismi mi med driigin piše, ke mo- ji dopisi ne sodijo v politična na- štelane cajtnge. Una je skoro či- sta prepričana, ke se moja rubrika nikomi ne dopodne, še posebno višji inteligenci ne. (Tata pje mo- re biti zla intelegentna p. p. Luj- zek). Jas priznan, ke ga fčosik malo mujmo fsekan, tak kak smo pn nas to že fsi dugo navajeni, na podlogi pošte, ki jo dobtvlen od svojih bralcef no dapisnikof pa nemren priznati toga. ke bi me Udje tak ocenjovali kak tota bral- ka. Dosti hodin med lidmt. ki me ne poznajo in z jimi večkrot gu- čm tiidi o »Lujzeki«. Do totega pisma še mi je nobeden ne rčka, ke tote stvan ne bi smele v caj- tnge priti. Pa vete. toti ke sen i jimi guča. sa bli ne sami »butli«, med jimi je blo neke tiidi »visoko intelegentnih«. Vejka večina mi je rekla, ke »Lujzeka« zlo radi šte- jejo in ga prvo pogledajo, kak dobijo Tednik v rokč. Že en stori pregovor pravi, ke ena lastavica Se ne prnese pomla- di, zato mo si jas skiisa svoj plac v Tedniki še dale za sebe rezervi- rati. Tistin, ta visoka »intelegent- nin«, ki jin v takšni ali drgočiSji prleščini napisane dogodifčine ne pasejo, pa priporočan, ke si naj Pavliha kupijo, toti je praf za tiste ta najbolj pametne Slovence na- pisani. Draga gospa, jas se van moren za toto pisma še enkrat zlo lepo zahvaliti, saj je v precik dugen pismi tudi neke j pametnega na- pisanega. Jas mo poskusa vaše predloge upoštevati in mo se ma- lo pobojša. Tan kak mi pišete, ke smo kulturni na civilizirani narod, de to vena te že resen, če se s ten že tak dugo hvalimo, če glih fčo- sik vidimo, ke smo se s kulturo no s civilizacijo zlo skregali. NEBI ŠE RAD S A V PENZUO Tak kak ste to drogi brolci vid- li, me mote eni zlo radi. drUgi pa bi me najrajši živega odrli. Pa ke si čen, ta je že od negda tak — ke je fsen liden še bog ne po voli. Če glih že dobovlen precik pošte od vos, se še enkrat priporočan, ke mi redno pišete. Zlo rad bi čuja tudi vašo sodbo o toten pre- grešnen Lujzeki. Zlo rad mo pri- sluhna vašin pripomban. Boj te me kritizirali in ogrožali moj }}vi- siki stolec«, boj mo se montra no skrbeja, ke te se fčasik iz podna svoja pregrešnega srca nasmejali. Vete, ne bi še rad ša v penzija. S pomočjo svojih dobrih kolegof, ki jih man v totih skupščinskih hišah, še bi leta za penzija nekak že fkiip sprava, bojin pa se, ke me ne bi že ob prvi penziji kop za- dela. Te pa srečno do drugega petka, pa nič mi ne zamerte! Pište mi na naslov: Uredništvo Tednika, Ptuj, Lackova 2. Samo val Lujzek Le s pomočjo celotne družbe (Nadaljevanje s 1. strani) skrb za borce in revolucionarje NOV skupščine občine Ormož je na seji 21. februarja letos sprejela sklep, da se ukinejo davčne olajšave kmetom-bor- cem NOV in kmetom-borcem za severno mejo. Sredstva, ki so bila v ta namen rezervirana, bi Se prenesla na postavko za pri- znavalnine. Na ta način bi lah- ko dobilo priznavalnino okrog SO kmetov-borcev v višini 10.000 S din mesečno in 16 borcev za severno mejo. Tudi pri zaposlo- vanju otrok padlih, po vojni umrlih in živečih borcev na.sto- pa problem, čeprav skrb za pre- živele borce, predvsem pa za njihove otroke ni samo stvar občine, ampak celotne družbene skupnosti. Uspe.šno reševanje teh problemov je tudi merilo spo.štovanja NOV. REZTLTATI OBČNIH ZBOROV KO ZB V mesecu decembru lanskega leta in v začetku letošnjega le- ta. -SO bili v vseh krajevnih or- ganizacijah ZB občni zbori. Iz poročil, ki so prišla na občinski "dbor ZZB NOV Ormož, je raz- vidno, da so bile nekatere po- nipmbne naloge na pf)sameznih področjih ponekod bolje, pone- kod pa slabše opravljene. Kra- jevne organizacije .so pri svojem <^elu vse bolj samostojne, kar tudi odraža na vsebini dela pri reševanju posameznih •lalog. Ta zborovanja so se v 'Marsičem razlikovala od prejš- njih. Na občnih zborih je bilo opaziti živahno razpravo o o- pravljenem delu, pokazali pa so, da je ZB prešla iz ozkih okvirov pri reševanju samo lastnih po- sebnih nalog. Teh zborovanj član.stvo ni smatralo kot golo formalnost, temveč kot dolžnost in pravico, ki jo imajo do svoje organizacije in skupnosti, saj se je ponekod zborov udeležilo nad 70 do 80 o/o članov. KATERE SO NA.TFOMEMB- NE.TSE NALOGE? Smernice, ki jih je nakazal CK ZKS. dokazujejo, da bo ZB dosegla enotnost v vseh bistve- nih vprašanjih reševanja bor- čevskih problemov le s pomočjo celotne družbe. Izhajajoč iz te- ga bi bile najvažnejše naloge organizacije ZB in ostalih druž- benopolitičnih organizacij na- slednje (za pravilno vrednotenje naše revolucije): družbenopoli- tična aktivnost borcev, poveča- na skrb za usklajevanje eko- nomskega problema borcev s splošnim razvojem družbenih odno.sov, pri čemer se mora upo- .števati realna možnost reševa- nja problemov v občini, negova- nje tradicij NOB, zbiranje zgo- dovinskega gradiva itd. ŽZB se mora uveljavljati v družbi kot močna, enotna politična orga- nizacija pri zaščiti interesov borcev, hkrati pa razvijati več- jo aktivnost z vse.stranskim po- seganjem v družbenopolitična dogajanja v občini. To je nekaj navedenih nalog in problemov, o katerih bodo jutri govorili na drugi redni let- ni skupščini ZZB NOV občine Ormož. »pp PRED ODLOČITVIJO V KI- DRIČEVEM Rekrstjcijski center ali ceste? Samoprispevek, ki bo verjet- no uveden v ptujski občini, bi bil v Kidričevem namenjen za gradnjo rekreacijskega centra in za izboljšanje ceste proti Nji- vercem. Rekreacijski center naj bi bil nadaljevanje del pri sedanjem letnem kopališču. Tako bi zgra- dili nov bazen in vse potrebne objekte, razen igrišča in telo- vadišča in avtokamp. Seveda pa bi bila sredstva iz samoprispevka za rekreacijski center samo ena petina vseh po- trebnih sredstev. Ostala sred- stva bi morala krajevna skup- no.st še zbrati. Kako priti do to- likšnih sredstev? Rešitev sta edino tovarna v Kidričevem in pa občina. Ce bi lahko tako za- gotovili 50 odstotkov nadaljnjih sredstev, bi krajevna skupnost v Kidričevem uspela dobiti še ostala sred.stva s krediti, last- nim deležem in pa s prispevki manjših delovnih organizacij. Kolikor do referenduma za samoprispevek ne bodo mogli v Kidričevem rešiti tega vpraša- nja, bodo na referendumu odločali, da s temi sredstvi zgra- dijo manjše objekte, kot je otro- ško igrišče, ter asfaltirajo vse ceste. To je cesta proti Njiver- cem, proti železniški postaji itd. V Kidričevem so torej pred odločitvijo, ali cesta ali rekre- acij.ski center. -b