RHRODM GOSPODAR GLASILO ZADRUŽDE ZÜEZE U LJUBLJHOI. ■C ir -in [ il člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-možne številke 20 vin. J, , :: TelEfon Sleu. 21G. :: C, tr. poštne liran. št. 64.846 Kr, ogrske „ „ „ 15.649 .ttss: : A"' "A [ Izhaja 10. in 25. vsakega meseca'. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. ■1 _i S HC _ . Vscljina: C. kr. poljedelsko ministerstvo in podpore produktivnim in prodajnim zadrugam. Uporaba elektrike. Kako na Nemškem zadruge oskrbujejo dežele z elektriko. Uzajamno pripomoćna zadruga „Providnost“. Zimski gospodarski tečaji na Hrvaškem. Gospodarski pregled. Poročilo Gospodarske zveze v Ljubljani. Zadružni pregled. Občni zbori. Bilance. C. kr. poljedelsko ministerstvo in podpore produktivnim in prodajnim zadrugam. C. kr. poljedelsko ministerstvo je i/.dulo zadružnim zvezam in glavnim kmetijskim korporacijam, kakor tudi deželnim odborom 19. julija t. 1. sledeči razglas: „V, odloku z dne 4. decembra 1913 št. 38.226 o ustanavljanju in vodstvu kmetijskih zadrug, pridejani spomenici (natisnjeni v 2. številki Narodnega Gospodarja t. 1.) je bilo rečeno, da bo poljedelsko ministerstvo principijelno odklanjalo vsake podpore onim zadrugam, ki pošljejo prošnjo za podporo mi-nisterstvu, ne da bi se isto, predno je dotična zadruga sklenila večje investicije, moglo prepričati o potrebi, o proračunu rentabilitete, o načrtih, o proračunu vseh stroškov, o načinu nameravanega poslovanja in vseh drugih za prospevanje zadruge važnih predpogojih. Pri tem se je zlasti zahteval dokaz sporazuma z zadružno zvezo, pri kateri hi zadruga pozneje iskala kredita. 8 temi izvajanji se je ponovilo že doslej od poljedelskega ministerstva v razglasih izraženo načelo, da se od poljedelskega mini- sterstva ne sme pričakovati, da bo podpiralo kako zadrugo, ki je bila ustanovljena brez gospodarskih predpogojev, ali ki je neprimerno vrejena, samo da se reši poloma zadruga, ki je računala na državno podporo. Ker so se izrazili različni dvomi, kaka dokazila morajo navesti proponenti ali že ustanovljena zadruga, da doseže izjavo poljedelskega ministerstva o morebitni poznejši dovolitvi kake podpore, pripominjamo sledeče: Najprej na nikak način ne zadostuje, kot se čudoma večkrat misli, samo naznanilo, da se je zadruga ustanovila. Poljedelsko ministerstvo se mora po temeljiti sliki poučiti o vseh zadrugo zadevajočih temeljnih vprašanj ili in zato mora zadruga, predno se odloči za investicijo ali za take korake, katerim mora slediti investicija, ali predno celo sklene kupčije ali kaj podobnega, potom pristojne zadružno zveze oziroma zavoda, ki izpolnjuje njene naloge, dokazati, da je dana brezpogojna gospodarska potreba, da je mogoče pridobiti zadostno število članov, ki bodo za tako podjetje imeli dovolj zadružnega smisla in trgovske spretnosti, dobavljali dovolj produktov in bodo tudi denarno dosti trdni ter, da so dani tudi krajevni predpogoji. Dalje bo morala zadruga priložiti poročilo o legi in približni kupni ceni potrebnega stav-bišča, sliko projekta z načrti in proračuni in popis načina nameravanega obrata. Konečno se mora priložiti finančni načrt, ki mora obsegati zlasti, koliko vplačanih deležev bo najbrže mogoče pridobiti in proračun rentabilitete. Sicer se pa vsa potrebna dokazila lahko jasno posnamejo iz omenjenega razglasa z dne 4. decembra 1912. Vprašanje gospodarske potrebe bi se moralo natanko presoditi tudi od poklicane glavne kmetijske korporacije in cel projekt bi se moral, prodno se predloži poljedelskemu ministerstvu, izročiti v presojo morebitni ocenjevalni komisiji za zadeve kmetijskega zadružništva, oziroma podobnemu komiteju. V kolikor bi se zdele priporočljive gotove olajšave, že v kakem prejšnjem stadiju, bi bilo poljedelsko ministerstvo v izjemnih slučajih pripravljeno obljubiti pogojno, pa na noben način s številko določeno podporo tudi tedaj, če bi zadruga prej predložila samo približno sliko pričakovanih investijskih stroškov, samo s skicami pojasnjen popis stavbnega načrta in ceno, samo kot se ceni, »ločim bi se s sodbo precenjevalne komisije ali druge korporacije še počakalo za pozneje. Te olajšave, ki bi jih dovoljevalo poljedelsko ministerstvo, bi pa na noben način ne smele biti povod, da bi sc prospekt površno obravnaval in bo poljedelsko ministerstvo konečno podporo dovolilo samo v slučaju, kadar se bodo pozneje predložila podrobna, zanesljiva dokazila, ne da bi smatralo prejšnje obljube na podlagi popisov ali izjav, ki se pozneje niso potrdile, za obvezne. Sploh sc mora zatrditi, da se z ustanavljanjem produktivnih in prodajnih zadrug, ki zahtevajo večje investicije, ne sme prehiteti, ampak začeti šele po temeljitem študiju vseh zadevnih vprašanj. Misel, ki so tudi primeri, da bi vtegnila pri ustanavljanju zadruge nastati nevarnost vsled zamude, je bila že pogostokrat povod razočaranj. Na vsak način je boljše, če ustanovitelji, kadar se vse težkoče pri vestni presoji ne dajo takoj odstraniti, zaenkrat ustanovitev opuste in se zadruga ustanovi pozneje po pojasnitvi vseh predpogojev po naravnem vplivu gospodarskih razmer, kakor če prenagljeno nastajajo podjetja s premajhno življensko silo“. Vedno bolj se vidi, da hoče poljedelsko ministerstvo v resnici počasi odpraviti vse podpore. Zato postavlja vedno višje plotove. Že sedaj je toliko sitnosti in zahtev s to rečjo, da marsikaka zadruga sploh obupa in no prosi za podporo. Nastavljenih je toliko klinov, da se ministerstvo vedno lahko kakšnega oprime in podpore ne dovoli. Na zunaj se lepo vidi in sliši, da hoče ministerstvo presoditi življensko silo in gospodarsko potrebo zadruge, prodno ji dovoli podporo, v resnici pa vsak, kdor pozna razmere, ve, da uradni šimelj za take stvari ni sposoben, da so vse te zahteve samo lep pripomoček, da se revnim deželam podpora „pravično“ odpove, dočim se pri deželah, ka-terih poslancev (Češka, Galicija) se vlada boji, lahko na eno ali tudi obe očesi zamiži. Ravno v najbogatejših deželah so se ustanovljale zadruge, ki so v resnici imele samo ta namen, da se z zlorabo zadružne oblike doseže državna podpora. Stem so dale državi merilo, katero vporablja za zadruge, ki so r»'s zrasle samo iz gospodarske potrebe. Uporaba elektrike. (Niidiiljeviinje.) Elektrika v službi kmetijstva. Vsako leto se silne množine žita uvažajo v Avstrijo in tudi na Kranjsko. Na milijone našega denarja gre v tuje države. Ko se bo kmet posluževal električnih strojev, se mu bodo stroški pri obratovanju zmanjšali, dohodki pa povečali. Elektrika nudi kmetijstvu mnogo ugodnosti. V prvi vrsti omenjamo zdravo in lepo električno luč. Nobena druga luč im nudi toliko koristi, kakor ta. Radi ognja ni nobene nevarnosti. Zato zavarovalnice znižajo zavarovalnino posestnikom, ki imajo električno luč. Lahko se prižge, ni treba nikakega snaženja, ni kakega nalivanja. Petrolejska luč kvari zrak, (ločim električna luč ni zdravju prav nič nevarna. Kdor žge petrolej, podpira j ude, ki imajo v svojih rokah petrolejski kartel. Kmet, ki ima od zadruge električno luč, ji plača gotovi znesek, a ta denar ostane v domačem kraju in pride v korist kmetu. Vedno toži kmet, da težko opravlja svoje kmetijske posle, ker primanjkuje delavskih sil. Toda, kjer ima na razpolago električno silo v kmetijske svrhe, ne toži, ker z elektriko opravlja naglo in z lahkoto mnogo kmetijskih opravil. Po nekaterih slovenskih krajih so si kmetevalci napravili bencinske motorje, s katerimi mlatijo, pripravljajo rezanico, žagajo drva itd. Toda bencinski motor je neroden za prevažanje, potrebuje razne postrežbe itd. Vse drugače je pri elektromotorju. Ta je zelo preprost v svoji konstrukciji in ne potrebuje nikako postrežbe, gre vedno enakomerno, je ognjavaren, v primeri z drugimi motorji zelo lahek, teče brez hrupa, se lahko prenese iz enega kraja v drugega, se lahko takoj spravi v tek in deluje nemoteno, ne potrebuje nikake podlage, porabi le toliko električnega toka, kolikor ga delo zahteva. Vsak lahko dela z elektromotorjem in ni potrebna nikaka pred-izobrazba in nikaka izkušnja. To so prednosti, kakršnih nima noben drug motor. Naštejmo nekatera kmetijska opravila, ki se lahko opravljajo z električno silo: Zelo važno kmetijsko opravilo je mlatev. Po naših krajih mlatijo večinoma še z mladiči, ki pa se zelo težko dobe in zelo veliko stanejo. Ponekod mlatijo z gepeljnom, pri čemer živina precej trpi, tudi je potreben en človek, ki je neprestano pri živini. V nekaterih krajih rabijo za mlatev bencinski motor, ki pa je zelo neroden, potrebuje precej bencina, kar veliko stane. — Kjer se mlati z elektromotorjem, se rabi malo prostora, ne potrebuje nikake strežbe in se prav hitro vse omlati. Ladi svoje velike pripravnosti se da brez težave prenesti od soseda do soseda. Brez velikih stroškov se mlatev naglo izvrši. Kolike važnosti je to za malega kmeta! v Živinorejci pri nas še vedno krmijo rezanico. V ta namen imajo slamoreznice, ki jih gonijo ali z roko ali z živino ali tudi z bencinskim motorjem. Najmanj dve ali tri osebe imajo pri tem svoj opravek, da se more delo pravilno vršiti. Pri elektromotorju zadostuje ena oseba. Ker teče elektromotor enakomerno, se tudi slamoreznica tako hitro ne obrabi in pokvari. v . . . . v Živinoreja napreduje. Živinorejci pač dobro vedo, da „krava pri gobcu molze“ in da se mora živina dobro in pravilno krmiti. Napredni živinorejec poklada po zimi takozvana močna krmila, kakor n. pr. razne tropine itd. Pokladanje močnih krmil se zelo izplača, ker krave lepo uspevajo in dajo več mleka. Toda kupljene tropine so večkrat pokvarjene, zmešane s smetmi, ali pa so žarke. Najbolj pametno je, tropine cele kupiti in jih potem doma na stroju zdrobiti, kar se prav lahko z malim trudom zgodi, ako se ima na razpolago elektromotor. Istotako se lahko drobi ali Šrota ječmen, koruza, oves itd., da sc potem poklada živini. Po mnogih krajih napredni živinorejci krmijo peso, katero kar z nožem razrežejo v kosce, kar je zelo zamudno, tudi se mnogokrat veliki kosi odrežejo, da jih živina težko požre. Vsi napredni živinorejci bodo gotovo, ko bodo imeli na razpolago električno moč, si nabavili stroje za rezanje pese, s katerimi bodo hitreje in enakomerneje to delo izvršili. Po nekaterih krajih morajo nositi daleč žito v mlin, da se zmelje. Kjer je na razpolago električna moč, se lahko povsod postavi mlin. Koliko si s tem prihranijo potov in drugega dela. Zn. kmečke potrebe zadostuje na elektromotor mal mlin, ki ne stane mnogo in se povsod lahko postavi. Marsikje imajo mnogo gozdov, pa vodne žage ni, da bi hlode razžagali. Ako imajo na 258 — razpolago električno silo, so postavi žaga na poljubnem kraju. Sežagajo so hlodi hitreje in bolje, ker teče taka žaga enakomerneje. S pomočjo elektromotorja se postavijo lahko pri kmetijah, ki imajo električno moč, male žage za žaganje seženjskih drv. V enem dnevu se lahko sežaga mnogo sežnjev drv. Kako počasi gre žaganje drv z ročno žago, kako hitro in po ceni na elektromotor! Mnoge vasi nimajo pitne vode, dočim teče blizu pod hribom dobra pitna voda. Ako je električna žica napeljana v dotično vas, lahko napeljejo vodo na hrib. S pomočjo elektromotorja se voda pumpa po ceveh na hrib. Vsa ta stvar se vrši zelo preprosto in avtomatično. Kdor rabi vodo, odpre pipo, električni tok se sklene, motor začne delovati in voda teče. Kolika dobrota je to za ljudi in za živino! Tudi ob požaru je tak vodovod velikega pomena. Mnogokje bi radi zboljšali travnike, da bi pridelali več sena, toda kako napeljati vodo na travnik, ki je morda na kakem pobočju? S pomočjo elektromotorja. Ob nižje tekočem potoku se postavi motor in sesalke, ki dvigujejo vodo na višino, odkoder se namakajo travniki. Na ta način namakani travniki prinašajo po 5 do 10 krat več sena. Kolikega pomena je to za kmetijstvo, zlasti za živinorejo! V naprednejših deželah kmetovalci že orjejo z električnimi plugi. Tudi to je velikega pomena za napredek kmetijstva. S sedanjim navadnim plugom se ne more globoko orati, z električnim plugom se orje, kakor globoko kdo hoče. Naj bo svet hribovit, kamenit, ali kakršenkoli, električni plug naredi svojo dolžnost. Brez ozira na vse težkoče reže vedno enakomerno poljubno globoko brazdo, in sicer preorje na dan 20 do 25 oralov sveta. Tako oranje je veliko ceneje, kakor z živino. Ker jo zemlja pravilno izorana, se pridela dva- do trikrat več pšenice, krompirja ali drugih pridelkov. Ako hoče kmet pridelati lepo pšenico, mora seme lepo izčistiti. Preje se je vršilo to vse na roko. Z vejalnico so žito zvejali in ženske so ga na rešetih izčistile. Sedaj se kmetje poslužujejo že bolj strojev, pajkeljna in trierja, ki jih pa gonijo navadno z rokami. Toda z elektromotorjem se to delo veliko boljše in hitreje izvrši. Elektromotor opravlja izvrstno svojo službo v mlekarni in sploh pri raznih drugih kmetijskih strojih. Ponekod so že vpeljali posebne električne stroje za molžo. Prišlo bo gotovo počasi do tega, da se bodo tudi kmečke sobe kurile z električnimi pečmi, gospodinje pa kuhale na električnih štedilnikih, gladile perilo z električnimi gla-dilniki in šivale z električnimi šivalnimi stroji. Nova doba se bliža našemu kmetijstvu, ko bodo na Kranjskem zgrajene velike električne centrale, od katerih bodo elektrovodi razpeljani po celi deželi. Skoro povsod se bodo lahko kmetovalci posluževali velikih koristi, ki jih nudi elektrika. Po vseh krajih se bodo morale osnovati strojne zadruge, ki bodo električno silo in luč oddajale posameznim udom kmetovalcem. Prav pa je, da se že sedaj kmetovalci zanimajo za električne naprave in bero spise, ki razpravljajo o elektriki v službi poljedelstva. A. M. Kako na Nemškem zadruge oskrbujejo dežele z elektriko. Uporaba elektrike se je v kmetijskih krajih na Nemškem tekom zadnjih deset let nenavadno močno razvila. Po statistiki, ki jo je izdal klub nemških električnih tehnikov, jo bilo dne 1. aprila 1911 v obratu vsega skupaj 2700 električnih naprav, ki so oskrbovale najmanj 11.000 vasi z elektriko. V delu, oziroma v osnutku je bilo ob tem času 698 naprav. V navedenih številkah so obsežene poleg tovarn za pridobivanje toka tudi mnoge razdelje-valne naprave, zlasti tudi mnogoštevilne do-vajalne zadruge. Kmetski zadružni krogi so se živahno udeleževali tega gibanja. Poleg že navedenih mnogih dovajalnih zadrug so se na zadružni podlagi osnovala tudi podjetja za pridobivanje toka. Večinoma gre tu za manjše krajevne centrale, v nekaterih slučajih pa tudi za večje, na holj razsežno ozemlje se razte-gajoče podeželne centrale. Vprašanje o dopustnosti zadružne pravne oblike za gradnjo in obratovanje večjih podeželnih central se je ponovno obravnavalo in se je rešilo na različne načine. Da hi se ugotovilo, v kaki smeri se je zvršil dejanski razvoj v zadnjih letih, je razposlala državna zveza v decembru 1911 vprašanje svojim zvezam o tem, kako se preskrbuje elektrika na kmetih, ivot zanimivo dopolnilo k sledečemu poročilu služi tudi izvestje bavarskega državnega ministerstva notranjih zadev o tem, kako so se izrabljale vodne sile in kako se je preskrbovala elektrika na Bavarskem v 1. 1910 in 1911. Na podlagi teh podatkov je razvidno, kako je na Nemškem v posameznih deželah razširjena uporaba elektrike v kmetijstvu. Na vzhodnem Pruskem so ostala prizadevanja za napravo podeželnih central doslej brezuspešna. V kolikor se tu na kmetih uporablja elektrika, se proizvaja v napravah, ki so v zvezi z žgalnicami za špirit. Na vzhodnem Pruskem so okrožne upravo in v enem slučaju neka zasebna tvrdka napravile več večjih podeželnih central, dvoje na-daljnih podjetij misli ustanoviti provincija, oziroma udeleženi okraji. Na Pomeranskem obstoji nekaj podeželnih central (Besswi'tz, Lettin, Schojow) v obliki zadrug. Osnovati nameravajo večje, več okrajev obsegajoče podeželne centrale v obliki akcijskih družb. Financiranje se ima izvršiti na ta način, da prevzamejo provincija, udeleženi okraji in odjemalci toka vsak po '/s stavbenih stroškov. Kot krajevna podlaga je osnovanih že 510 električnih in strojnih zadrug, ki bodo odjemale tok. Na Bran-denburškem so večja električna podjetja in nekatere mestne občine napravile podeželne centralo, oziroma jih nameravajo osnovati za zelo obsežen okoliš. Po največ so se tudi tukaj ustanovile zadruge za dobavo toka kot krajevna omrežja. Na Poznanjskem obstojati dve večji podeželni centrali; ena, ki je osnovana v obliki zadruge (Birnbaum), oskrbuje ozemlje treh okrajev, druga (Wirsitz) je osnovana kot družba z omejenim poroštvom in oskrbuje z elektriko vasi enega okraja. Podeželni centrali v Birnbaumu je priklopljenih več krajevnih zadrug za nabavo toka. V delu je podeželna centrala za okraj Koster. V provinciji Sleziji nahajamo večje število podeželnih central, ki so jih deloma napravili okraji ali mestne občine, deloma velike električne tvrdke. Ko so tu zaprli nekaj dolin, da se preprečijo povodnji, je dalo to povod, da sta se ustanovili dve veliki občinski podjetji. Preskrbovalno ozemlje teh podeželnih central se raztega dostikrat na ozemlje več okrajev, kot krajevna podlaga pa je ustanovljenih mnogo krajevnih dovajalnih zad rug. Velikega pomena za zadružne kroge so podatki iz provincije Saksonske. Tamkaj obstoji 30 podeželnih central, 4 so v delu, 2 pa projektirani. Od teh jih je 18 vpisanih zadrug, 8 akcijskih družb, G družb z omejenim jamstvom in 4 privatna podjetja. Preskrbovalno ozemlje se raztega na enega ali več sosednih okrajev. Osnovna glavnica pa se giblje med 113.000 do 2,260.000 mark. Krajevne zadruge za nabavo toka so se tem podjetjem deloma priklopile. V Schleswig-llollsteinu obstoji poleg nekaterih manjših central velika podeželna centrala v Liibecku, ustanovljena od tvrdke Siemens, in se njeno preskrbovalno ozemlje namerava raztegniti skoro na ves Ilollstein, državo Lübeck, del oldenburške dežele kakor tudi velik del obeh meklenburških dežel. Krajevna zadruga v mestu Cismar jemlje tok za okraj Oldenburg, krajevne zadruge za nabavo toka pa prevzemajo krajevno porazdelitev toka. V lienski provinci nameravajo napraviti veliko podeželno centralo v obliki akcijske družbe, ki bo obsegala vse okrožje. Ustanovne stroške cenijo na okroglo 24 miljonov mark. Okrožja, mestne in kmečke občine naj bi si pridobile znatno pomoč nasproti podjetniku na ta način, da bi prevzele večji del akcij. To velikansko podjetje bi imelo tudi prevzeti že obstoječe elektrarne, katere so napravile mestne občine ali akcijske družbe. Na Ilanoverskem obstoje poleg več manjšib elektrarn tri podeželne centrale, od katerih pripadate dve velikim elektricitetnim tvrdkam, tretja pa je podjetje akcijskih družb za cestne železnice v Hanovru; mnogoštevilne krajevne električne zadruge so prevzele krajevno porazdelitev toka. Na Vestfalskem deluje več podcželnih central, ki so deloma zelo obširne in so napravljene bodisi od mestnih občin, bodisi od akcijskih družb ali družb z omejeno zavezo ob soudeležbi več občin; krajevnih zadrug za dobavo toka je le malo. Podoben je bil razvoj v industrijskem ozemlju v sosedni Renski provinciji. Tuje posebno omeniti rensko-vestfalsko elektrarno v Essenu, ustanovljeno v obliki akcijske družbe, katero obratni kapital znaša 76 miljonov mark, medtem ;18 miljonov mark akcijskega kapitala in izposoji!. To velikansko podjetje preskrbuje z elektriko skoraj vse dolenje rensko ozemlje. Več mestnih občin in okrajev si je zagotovilo nekaj vpliva na vodstvo podjetja s tem, da so vložile nekaj kapitala. V provinciji Hessen-Nassau je omeniti izmed vodilnih tvrdk posebno dve (v Klt-ville in Höchst), ki sta ustanovljeni v obliki akcijske družbe. Tok odjemljejo kmečke občine v okolišu. Za okraj Cassel-Mundel oziroma Fulda in Marburg pripravlja jo načrte za napravo elektricitetnih podjetij država in privatna podjetja. Na Bavarskom obstoje velike podeželne centrale v okrajih: Gornje Bavarsko, Gornja Pfalca, Srednje Frankovsko in Švabsko, katere pripadajo večinoma velikim elektricitetnim tvrdkam, velikim bankam in velikim industrijcem, v manjšem obsegu pa so udeležene, pri njih tudi mestne občine. V več slučajih so se jim pridružile tudi krajevne zadruge za nabavo toka. Poleg teh podjetji obstoje mnogoštevilna manjša • električna podjetja, med katerimi je tudi nekaj zadrug. V novejšem času si prizadeva ministerstvo za notranje stvari, kako bi deželo preskrbelo z elektriko po enotnem načrtu na ta način, da bi se izrabile bogate vodne moči Gorenje Bavarske. Naloga državne uprave bi bila predvsem ta, zavarovati udeležnim javnim korporacijam potrebni vpliv na podjetje, osobito glede določevanja cen in glede deleža na dobičku, varovati korist konsumentov pri sklepanju pogodb za tok in preprečiti morebitno stremljenje, iz podjetja napraviti monopol. Za Rensko Pfalco sc namerava zgraditi velika, vse okrožje obsegajoča podeželna centrala v obliki akcijske družbe. Stroški za napravo so preračunani na 24 miljonov mark. Okrožje, mesta in kmečke občine naj bi si zagotovile pretežni upliv nap rafti zgraditelju (Siemens & Schukert) s tem, da bi prevzele večji del akcij. To velikansko podjetje bi potem prevzelo že obstoječe, od mestnih občin ali od akcijskih družb ustanovljene elektrarne. Na Saksonskem (v kraljestvu) deluje! več podeželnih central, ki so jih osnovah; ali občine ali akcijske družbe, pri čemer so močno udeležene velike elektrici te tue tvrdke. Ravno tako so na Virtemberškem mestne občine in elek-tricitetne tvrdke napravile več velikih podeželnih central. Naj večje podjetje te vrste je akcijska družba „Neckarwerke“ v Fsslingen, ki oskrbuje 10 okrajev z elektriko. Večje zadružno podjetje obstoji v Unterjesingen. Na Badenskem obstoji že precej gosto omrežje podeželnih central, osobito v višje ležečih krajih, nekatere so osnovane v obliki akcijskih družb in so jih večinoma financirale vodilne elektrici),el,ne tvrdke. Poleg tega je več komunalnih elektrarn ali takih, pri katerih so občine močno udeležene. Krajevno razdelbo toka je prevzelo 33 kmetskih občin in ena zadruga. Na lle-senskem se delajo tudi podeželne centrale v Vormsu, Mogunciji in Darmstadtu in sicer tudi tu ob soudeležbi mestnih in kmetskih občin, elektricitetnih tvrdk in družb za cestne železnice. Na Oldenburškem dobivajo električni tok iz sosednih hanoveranskih podeželnih elektrarn; v deželi sami so le majhne elektrarne, ki dobavljajo tok za polovico dražje kakor podeželne. Brunšvik ima dve električni zadrugi in več podeželnih elektrarn. Podobne razmere nahajamo v turinških državicah, v Lotaringiji in na Meklenburškem. Iz teh podatkov je razvidno, da so podeželne elektrarne razširjene najbolj tam, kjer je prebivalstvo naseljeno na gosto in je bolj razširjena industrija, to je v srednji, zapadni in južni Nemčiji. Vshodna Nemčija, ki je bolj kmetijskega značaja, se je šele v zadnjih letih priklopila temu gibanju. Dobavo elektrike imajo v rokah v prvi vrsti velike akcijske družbe, družbe z omejeno zavezo ali privatna podjetja, ki so jih ustanovile znane vodilne elektricitetne tvrdke s pomočjo velebank, velikih industrijskih podjetij in družb za cestne železnice. Te podatke potrjuje tudi statistika zveze nemških elektrotehtnikov. Izmed 2526 električnih podjetij, ki so poročala za Statistiko, jih je bilo 17-15 v zasebni lasti. 725 v občinski ali državni lasti, dočim je bila glede 56 teh podjetij lastnina neznana. Sedaj je opažati, da se skuša nastopati proti temu gospodarstvu privatnega kapitala, ki je podobno monopolom. Mestne in kmečke občine, okrožne in pokrajinske uprave si skušajo v interesu javnosti in konzumentov pridobiti primeren upliv s tem, da se udeležujejo pri velikih akcijskih podjetjih. Pravna oblika zadruge se je — ako se ne oziramo na majhne krajevne centrale — v večjem obsegu porabila za ustanavljanje podeželnih central le na Saksonskem in sosednih pokrajinah. To je razumljivo; kajti take centrale so milijonska podjetja, za katera je potom zadruge težko zbrati potrebni kapital. Nasprotno pa se more trditi, da so se električne zadruge obnesle kot krajevna organizacija za porabo električnega toka. Toda tudi v tem oziru so mnogi mnenja, da je boljše, če se kmetske občino kot take pridružijo elektrarnam in izvedejo omrežje v svojem kraju. Seveda so pa tudi tukaj težave, ker ni lahko poskrbeti za kapital in na drugi strani navadno ni soglasja med občani, ki se boje prevelike obremenitve občine ali pa ugovarjajo, da bi morali za pokritje zgube prispevati tudi taki posestniki, ki elektrike ne uporabljajo. V slučaju, da se občina iz teh razlogov ne more odločiti za pristop k elektrarni, je umestna svobodna združba interesentov, to je zadruga za dobavo električnega toka. V tem smislu upajo mnogi, da bo mogla zadružna organizacija še veliko storiti. A. K. Uzajamno pripomoćna zadruga „Providnost“. V prijaznem Omišu v Dalmaciji se je 1. 1 901) osnovala Uzajamno pripomoćna zadruga „Providnost“. Ustanovil jo je marljivi in delavni gosp. Milan Marušič, občinski načelnik in predsednik omiške štedione. Svrha tej zadrugi je po § 2: Promicati uzajamnu štednju u narodu na načelu „ljubavi prama bližnjemu“ sabiranjem sitnih doprinosa, koji će se upotrebljavati: a) u podjeljivanju pripomoći zakonitim naslednjicima umrlih članova; b) u podjeljivanju predujmova članovima na obročno odplaćivanje u formi posmrtne pripomoći. Torej je ta zadruga nekaka življenska zavarovalnica in skoraj bi bili mnenja, seveda ne trdimo tega, da je njen ustanovitelj videl in imel pred očmi razne posmrtne zadruge, ki so svojčas ekzistirale na Hrvaškem. Hotel je svojo zadrugo postaviti na trdno podlago, zato je vzel za njo zadružno obliko in priredil pravila tako, da more zadruga pridobiti kar največ članov in da raztega svoj delokrog na vse hrvaške dežele. Zgoraj smo že navedli, kaj je svrha in namen „Providnosti“. Predvsem zavarovanje za slučaj smrti, da dobe nasledniki zavarovančevi po njegovi smrti gotovo svoto in da se dajo predujmi članom do zneska zavarovalne svote. To posmrtno zavarovanje imenu- jejo neko novo vrsto štedunja, nazivljajo jo „sitnu prisilnu osjeguranu štednju“. Posojila elanom se podeljujejo na osebno poroštvo ali na hipoteko, toda v formi amortizacije. Ta vrsta posojil naj bi bila v korist tudi „seoskim blagajnam“, ker bi „Providnost“ polagoma prevzela nase one njihove člane-dolžnike, kateri ne morejo, dasi so solidni, v gotovih letih poplačati svojega dolga. Ta zadruga je po živahno razviti agitaciji takoj prvo leto zelo napredovala, kajti koncem l. 1910 je štela že 1856 elanov, ki so vzeli 2553 deležev. Član mora plačati vpisnino 1 K za vsako zapisano temeljno posmrtno pripomoć. Temeljna posmrtna pripomoč znaša K 500; dalje mora član vzeti vsaj en delež za vsakih 2000 K zavarovalne posmrtnine. Delež je 10 1\, jamstvo je lOkratno. Vsak mora ostati član najmanj 5 let. V posmrtni zaklad mora vsak član za vsak slučaj smrti, ki se primeri v zadrugi, vplačati znesek, ki se ravna po številu članov in po vknjiženih „posmrtnih temeljnieah“ najmanj pa 5 K vsako leto. Zadruga „Providnost“ je pristopila kot članica h Zadružnemu Savezu u Splitu. Ta je na svoji glavni skupštini dne 31. maja 1.911 priporočil sodelovanje zadrug in pospeševanje „sitno štednje“ potom Uzajamno pripomoene zadruge „Providnost“. Zato se je število njenih članov 1. 1911 zelo pomnožilo, tako, da je štela koncem 1. 1911 3890 članov, ki so vzeli 5355 deležev, koncem leta 1912 pa je bilo članov 5072 z 7895 deleži. Tudi ravnateljstvo zadruge se je zelo zavzelo za razširjenje te zadruge in oskrbelo v 1. 1910 107, in 1. 1911, 118 predavanj, na katerih se je govorilo narodu o „sitni štednji“. V 1. 1912 se je ustanovil v Poli za Istro pomožni urad. Ta je začel svoje delovanje minulo leto tudi po Istri. Svoj delokrog je razširila „Providnost“ to leto tudi na Banovino, Bosno in Hercegovino. Pri rokah imamo računski zaključek za 1. 1912, ki izkazuje po bilanci za to leto: Aktiv: Blagajna gotovina na 31-X11., 1912 . . 2.798-44 K Chcque rač. pošt. šted. u Bcč 27.395-41 K Chcque rač. pošt. šted. u Budimpešti . . 362-95 Ohequc rac. pošt. šted. u Sarajevu . 272-47 n 28.030-83 li Tekući račun kod nov- čanih zavoda . . 55.735-17 K uglavničeni dobitci 3.130-56 n 58.865-72 11 Poslovni udjeli kod Zadru/,. Saveza 19.200-— K Hrvat. puč. šted. . 1.684-50 20.884-50 n Zajmovi 61.638-62 K uglavničeni dobitci 574-69 » 62.213-31 ii Inventar 9.756-55 K otpis 2.509-82 n 7.246-73 ii Dužnici zaklade A 32.136-— K „ * h • 8.700-— » 40.836-— ii Prolazne stavke . ii 224.060-66 K Pasiv: Zadru/,, poslov, udjeli 15.696-97 K Zajednički uložak čla- nova zaklade A 133.630-31 K 22u/o prenosa upravu. prihod, i troškovima 33.411-11 100.219-20 11 Rezervna prištednja zaklade B . . . 52.477-20 K dozreli dobitci na 31-XII., 1912 . 1.489-69 53.966-89 11 Rezervna zaklada C . 331-46 K dozreli dobitci . 13.66 11 345-12 11 Ulošci temeljni . . 21.071-78 K „ tekući . . . 24.255-62 11 „ školske šted. . 2.139.56 11 °/o uglavničeni . 989.84 11 48.456-80 11 Mirovinski fond . 1.256-12 11 Prelazne stavke . . 915-60 11 Pretičak uprav, pri- hoda i troškova 11 224.060-66 K Račun zgube indobička pa izkazuje: Kamate na temeljne uloške .... 965-47 K Kamate na tek. uloške 234-60 11 Kamate na tek. uloške uglavničene . 989-84 11 Kamate na tek. račune 12-76 Kamate na zakladu B 1.489'69 „ C 13-66 Upravnički troškovi a) plate činovn. za unutr. i vanj. služ. I>) dnevnice i putni troškovi činovn. e) mjestni pouzdanici d) poštarina brzojavi i bilježi .... e) stanarina, rasvjeta i poslužba . . . f) razni troškovi . . Odpis inventara . . Pretičak uprav, prihoda i troškova . 17.374-71 K 11.964-72 „ 1.842-01 „ 2.012-21 „ 1.942-— „ 1.104-01 „ 3.706-02 K 35.839-66 K 2.509-82 „ 3.203-96 „ 45.259-46 K Kamate na zajmove uplaćene .... Kamate na zajmove 3.528-10 K uglavničene . . . Kamate na tekuće rač. 574-69 » plaćene .... Kamate na tekuće rač. 109-57 n uglavničene . Kamate poštanske šte- 3.130-56 n dionice .... 26-43 n 7.369-35 K Upisnina .... 4.479-— „ Prinos iz zaklade A...............33.411-11 „ 45.259-46 K Doslej je izplačala ta zavarovalna zadruga podpor v zneskji K 28.090-80. Poročilo za I. 1912 navaja tudi Statutarno garancijo v znesku K 689.500*—. Koliko pa to jamstvo zaleže, sc vidi iz tega, da se sprejemajo člani z 18. letom in se nič ne vpraša, upravljajo li svoje lastno premoženje ali ne in za koliko morijo jamčiti. Na to štatutarično jamstvo tudi vodstvo samo no polaga dosti važnosti, ker se povdarja pri predavanjih „da je jamstvo samo neka nujna formalnost nasproti tretjim osebam“. Iz bilance pa je tudi razvidno, da ima zadruga deležev pri Zadružnem Savezu za kron 19.200. Delež znaša K 200, jamstvo pa je petdesetkratno, torej jamči „Providnost“ za okroglo svoto K 960.000 pri Savezu. Minulo leto je pričela zadruga širiti takozvano „sitnu štednju“ tudi po šolali in kakor pravi poročilo, ima že ustanovljenih po Dalmaciji in Istri 145 šolskih hranilnic in razdeljenih blizu 10.000 domačih škrabic. C. kr. deželni šolski svet v Zadru je dovolil z odlokom od 26. oktobra 1911, da uvede „Providnost“ ta način štedenja po vseh šolah na deželi. Meseca julija t. 1. pa je pričela izdajati svoje glasilo „Providnost“. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da se je zadruga po neutrudljivi delavnosti njenega ustanovitelja kakor tudi s pomočjo Zadružnega Saveza hitro razširila in pridobila mnogo članov v Dalmaciji. Naša Zveza ima svoje članice tudi v Dalmaciji in v Istri. Semtertja dobivamo vprašanja, kako stališče naj zavzamejo funkcijo-narji naših zadrug nasproti zastopnikom te zavarovalne zadruge. Podamo v kratkem svoje mnenje. Zadružna oblika te življenske zavarovalnice, ker le kot tako jo moremo smatrati, se nam ne zdi umestna in v sedanji obliki tudi ne odgovarja popolnoma zadružnemu zakonu. Koliko seveda posamezni paragrafi pravil ne odgovarjajo splošnemu zadružnemu zakonu, tega nočemo preiskavati, ker to ni naša naloga, temveč je bila naloga dotičnoga sodnega senata, ki je imel nalogo pravila potrditi ali zavrniti. Opozarjamo samo na to, da bi morala Uzajamno pripomočna zadruga „Providnost“ v smislu zakona z dne 9. aprila 1873, §§ 92 in 93 dobiti državno koncesijo, ker opravlja zavarovalna opravila. Državne koncesije daje ministerstvo notranjih stvari v sporazumu z drugimi tozadevnimi ministerstvi. Ministerstvo pa v zmislu naredb notranjega, justičnega, trgovskega in finančnega ministerstva z dne 5. marca 1896 št. 31 daje državno dovoljenje za zavarovalnice le akcijskim družbam ali družbam, ustanovljenim po načelu vzajemnega poroštva članov. Na to je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve že opozorilo c. kr. namestništvo v Zadru z dopisom od 12. decembra 1911 št. 22.158 in mu naročilo, naj opozori zadrugo „Provid- noat“ v Omišu, ki so je pri c. kr. okr. kot trg. sodišču v Spljetu dne 15. novembra 1909 (Zadr. 11 85, br. 43/1) vpisala in ki izvršuje od tega časa zavarovalne posle, da ji sam vpis zadružne pogodbe nikakor ne daje pravice za izvrševanje navedenih poslov, ampak da se zahteva v smislu §§ 92 in 93 zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 za taka opravila še posebnega državnega dovoljenja. Dalje pravi zgoraj navedeni dopis c. kr. ministerstva doslovno: „Takega dovoljenja se pa zadrugi po sedanjih pravilih ne more podeliti. Tudi je skoraj nemogoče sedanja pravila glede temeljne razlike predpisov, ki se morajo pri tem upoštevati, primerno prikrojiti zahtevam, ki se stavijo glede zavarovalnih podjetij. Z ozirom na to se priporoča zadrugi, da izloči v svrho racijonclnega zavarovalnega obratovanja to stroko iz svojega zadružnega področja, in ustanovi vzajemno zavarovalno društvo po določilih ces. patenta z dne 26. novembra 1852, drž. zak. št. 253 in min. naredbe z dne 5. marca 1896, drž. zak. št. 31. Dokler torej Uzajamno pripomočna zadruga „Providnost“ v Omišu ne spremeni v smislu žalitev ministerstva in zgoraj navedenega dopisa svojih pravil, toliko časa zadruge kot take ne moremo priporočati. Zimski gospodarski tečaji na Hrvaškem. Hrvatje so sicer že praznovali petdesetletnico prve gospodarske šole, vendar se z uspehi svojih kmetijskih šol slabo pohvalijo. Kmetijske šole so slabo obiskane. Zlasti večji posestniki neradi pošiljajo svoje sinove v kmetijske šole, ker jih pri delu doma ne morejo celi 2 leti pogrešati. Pač pa privabijo različne ustanove v šolo sinove revnejših kmetovalcev, ki se sploh ne mislijo posvetiti kmetijstvu. Ker poleg ljudskih šol in gimnazij ni bilo šol za pripravo za različne praktične poklice, je kmetijska šola ravno prav prišla. Fantje, ki so ravnokar dovršili ljudsko šolo, so kot nalašč zato, da se pogospodijo, da potem sploh niso več za kmeta, ampak za različne pisarniške in podobne posle po mestih. Pokazalo se je, da so se le malokateri izmed tistih, ki so dovršili kmetijske šole, posvetili v življenju kmetijstvu. Nekateri so dolžili, da je preveč teorije in premalo praktičnega dela vzrok slabih vspehov. Spremenil se je učni načrt, teorija se je začela poučevati samo po zimi, po leti se je vršilo samo praktično delo. Vspeh je bil še slabši. Med učencem in učiteljem, ki je bil na ta način priganjač pri delu, je nastalo neko sovražno razmerje kot med gospodarjem in hlapcem in napredek je bil še manjši. Tudi tisti, ki so v šoli dobro napredovali in ki so v resnici potem na očetovem posestvu kmetovali, niso za napredek kmetijstva skoro nič storili, ker so bili še premladi, niso imeli dovolj ugleda in energije, da bi bili mogli prodreti z novim načinom gospodarstva proti še trdnemu očetu, s časom so se udali in opustili take misli, gospodarstvo jo pa ostalo, kakor za dobe očetov. Veliko boljše so se izkazali zimski tečaji, katerih je bilo do sedaj pet in sicer pri Sv. Ivanu Zabno, v Koprivnici, Vrbovcu, Jaški in Riječici. Pri teh je uspeh vielen kar na zunaj. Vsak tečaj je dvignil gospodarstvo cele občine. Lepši in boljši uspeh zimskih tečajev je lahko umljiv. Tečaj se vrši v občini sredi kmetov. Obisk je popolnoma prost, zato pridejo na tečaj samo tisti, ki jim je mar napredek kmetijstva., mladi brihtni gospodarji ali sinovi, ki bodo v kratkem času prevzeli gospodarstvo za očetom, Kdor ne more slediti ali kdor nima dovolj zanimanja za stvar, kmalu izostane. Obenem je učitelj prisiljen, da res poljudno, lepo in zanimivo razlaga, ker drugače kmalu govori praznim stenam. Pri predavanju mu ni treba razlagati splošno, ampak se lahko ozira popolnoma na razmere in potrebe dotičnega kraja. Kmetovalcem lahko na licu mesta pokaže, kje in kako bi se lahko gospodarstvo zboljšalo. Tako pridobi za napredek ee ne večino, pa vsaj vse inteligentnejše gospodarje, ki veliko lažje nastopijo novo pot kot kak posameznik. Ko vidijo drugi, da se je stvar obnesla, se tudi sami oprimejo novega načina pri gospodarstvu. In tako se dvigne gospodarstvo cele vasi, počasi cele okolice. Kakor se vidi, se je godilo hrvaškemu kmetijskemu pouku ravno tako kakor našemu. Tudi pri nas so bile s kmetijsko šolo na (irmu težave in je razvoj sam silil h tečajem. Zimska šola za kmečke fante, ki je že zamišljena, bo v tem razvoju važna točka. Gospodarski pregled. Obrtni nadzorniki so objavili svoja poročila za leto 1912. Ta poročila so imela v začetku namen, pojasniti oblastem in javnosti napake v delavskih in varnostnih zadevah, s časoma so pa postala ta poročila zanimive slike o gospodarskem položaju cele industrije s podrobnimi podatki, kakor jih obrtni nadzorniki lahko preskrbe, ker uradno pregledujejo in nadzirajo tovarno in podjetja. Posebno zanimiva so poročila centralnega obrtnega nadzornika, ki tvorijo statistiko stavbi nske industrije. Ta statistika pravi, da se je vi. 1912 ustvarilo 840 velikih podjetij, 80 več, kakor 1. 1911 in razširilo 620 podjetij, 30 manj kakor v prejšnjem letu. Med novimi podjetji so našteta: 1 plavž, 1 žgalnica magnezita, 74 opekaren, 10 železolivaren, 8 tovarcn za kovinske izdelke, 55 žag, 32 mizarskih delavnic (25 strojnih), 32 mlinov, 10 tkalnic za bombaž, 1 cukrarna, več kemičnih tovaren, 67 elektraren in 6 plovnih podjetij. Poročilo priznalno omenja, da se velika večina podjetnikov pri ustanavljanju in razširjanju svojih podjetij ni ustrašila nobenih stroškov, da so se novoprojektirana podjetja v tehničnem in higijeničnem oziru vzorno priredila. Zlasti se povdarja pogosta uporaba zgradb iz betonskega železa, ki omogoča dobro razsvetljavo in zrač- nost. Elektriziranje podjetij vedno bolj narašča in množe se električne centrale. Upustilo se je 250 podjetij, torej 50 več kot v prejšnjem letu. Toda tudi to se no more smatrati za posledico slabejše konjukture, ker se navadno ne gre za resnično opustitev podjetja, ampak le za prenos drugam, največkrat iz mesta na deželo, ali pa so se podjetja opustila iz drugih gospodarskih vzrokov. Gospodarski položaj druge industrije in delavstva je veliko trpel. Ysled balkanske vojne je prenehal izvoz industrijskih izdelkov, obrestna mera se je zvišala, banke so omejile kredit in to je povzročilo, da je moralo precej podjetij omejiti obrate, odpuščati delavce in zmanjšati plače. Najhujše so bili prizadeti oni delavci tekstilne in čipkarske industrije v severnih deželah, ki delajo doma. Najboljše se je pa godilo poleg stavbinske industrije, ki sem jo že omenil, in nekaterih drugih industrijskih panog, ki so iz različnih slučajnih vzrokov imele dobro letino, onim podjetjem, ki so izdelovala vojne potrebščine za državo. Taka podjetja so morala v kritičnem času celo zvišati število delavstva in vpeljati nadure in ponočno delo. Gospodarsko krizo zadnjega časa so ugodno izrabile banke, ki so se v Nemčiji pred kratkim združile v kartel, v Avstriji so karteli-rano že od leta 1907. Dvignile so obrestno mero kakor še nikoli prej. Izvršile so velikanske finančne transakcije in delale ogromne dobičke. Iz računskih zaključkov različnih bank ni videti nikake krize, ker izkazujejo dobičke kakor malokdaj prej. Za špekulativne posle so bile na razpolago tudi največje svote denarja, zraven so se pa bojkotirala podjetja, pri katerih so obresti sicer popolnöma varne, vendar samo navadne in ki služijo revnejšemu ljudstvu. Silno so padli državni in deželni papirji in papirji hipotečnih zavodov. Gospodarsko krizo so različni špekulantje s kričanjem umetno večali, da so jo lažje in boljše izrabili. Na borzi so se delale kupčije, pri katerih so taki špekulantje spravili ogromne dobičke. 266 — Škodo bodo seveda trpeli revnejši ljudje, ki bodo vrhu tega morali pokriti glavni del izdatkov, ki jih je povzročila nesrečna zunanja politika. Tisto škodo, kar so jo imeli veliki podjetniki, bodo lahko pokrili, kadar bodo hoteli. Treba jim bo samo primerno dvigniti cene svojih izdelkov, karteli, ki je v njih združena že skoro vsa industrija, bodo to tudi storili. Država bo pa silila male kreditne zavode, katerih namen je, preskrbovati kredita malim ljudem, da nalože dobršen del svojih sredstev v državne papirje, katerih velike banke vsled prenizkih obresti ne marajo kupovati. In ljudje se bodo jezili na hipotekarne zavode, ker bodo mogle dati posojila na vknjižbo samo po nizki kurzih ceni svojili papirjev. Naloga kmečkega ljudstva je, da skrbi in pazi, da bo prišel ves njegov denar izključno samo v zavode, ki imajo namen preskrbovati kredit kmetovalcem, to so pri nas zadružne hranilnice in posojilnice. Naš cilj mora biti popolna neodvisnost od bank in velikega kapitala. Kadar bo kmečki stan z lastnimi sredstvi lahko pokril ves obratni in hipotekarni kredit, kolikor ga bo potreboval, bo od velikega kapitala v kreditnem vprašanju neodvisen in varen pred oderuštvom ob različnih umetno zvišanih krizah. Pokritje državnih kreditnih potreb pa ni naloga kmeta in malega obrtnika, to je naloga velikih bank in od teh naj ga država zahteva. V Narodnem Gospodarju smo že opetovano opozarjali, da kmečki denar tudi na ni-kak način ni prikladen, da bi se z njim špekuliralo. Seilaj po končani balkanski vojski bo špekulacija zopet cvetela, pripravljenih je žc neštevilno projektov, ki pridejo prav kmalu na vrsto. Naš narod bo ostal zvest zadrugam, ker je ravno ob tej krizi videl, kaj pomeni zanj zadružništvo. Lahko rečemo, da se imamo edino zadrugam zahvaliti, da denarne krize pravzaprav niti čutili nismo, kakor jo niso tudi druge dežele, kjer imajo krepko zadružništvo. Tako je kriza zadružništvo samo utr- dila, poživila zaupanje ljudstva zlasti pri izobraženih gospodarjih, ki vedo, kako bi se nam bilo godilo zadnji čas, da nismo imeli naših zadrug. Skrbimo, da bodo to vedeli vsaj vsi zadrugarji. Dr. J. Mohorič. Trgovina s sadjem in zelenjavo v Avstriji z inozemstvom in Ogrsko I. 1912. (Statistični podatki) Sad j e Uvoz Izvoz Jabolka, hruške, kutne . 136.232 «1 731.050 <| Češnje, višnje .... 20.957 V 7.909 „ Marelice 6.533 n 2.938 „ Breskve 22.948 n 1.770 „ Češplje 11.629 n 372.968 „ Suhe češplje .... 6.972 »' 60.530 „ češpljeva mezga . . . 8.316 n 2.170 „ Orehi 30.536 n 508 „ Lešniki 42.460 264 „ Grozdje 7.970 2.159 „ Drugo sadje, sveže . 16.712 56.348 „ „ „ pripravljeno 6.769 14.710 „ Vsota . . 318.070 «i 1,253.324 q Zelenjava Čebula in češenj . 198.140 slovenskem zadružništvu. Po kratkem uvodu, v katerem povdarja pi satelj dva karakteristična znaka slovenskega za družništva, namreč, da so na Slovenskem mestne šulce-dcličevkc in kmečke rajfajznovkc združene v skupnih zadružnih zvezah, «ločim imata na severu naše države povsod ti dve vrsti zadrug vsaka svojo zvezo, in, da se poslovanje posameznih zvez ne omejuje na določene kronovine, ampak zveze raztezajo svoj delokrog na vse slovenske dežele, slede kratke skice slovenskih zadružnih zvez, Zadružne zveze v Celju, Zadružne zveze v Ljubljani, Goriške zveze — 269 — gospodarskih zadrug in društev in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani s statističnimi podatki za konec 1. 1911 in deloma za 1. 1912. V zaključku pravi pisatelj: „Slovensko zadružništvo v Avstriji se je nepričakovano naglo razvilo. Umljivo je, da je šel ta razvoj večkrat bolj v širino kot v globino. Zadnja leta gospodarske krize v južnih kronovinah so imela za posledico, da so se sem in tja pokazale jasno pri posameznih zadrugah napake v organizaciji in poslovanju, ki se jim pri tako hitrem razvoju ni bilo mogoče izogniti. Sedaj je menda kriza premagana in vse zveze delajo vspešno za poglobljenje in zboljšanje organizacije svojih članic“. Glavna naloga slovenskega zadružništva bo po njegovem mnenju določitev in omejitev delokroga med posameznimi zvezami. Ko se to vprašanje reši, bo prišla za slovensko zadružništvo nova doba napredka. Spori in sebičnost v zadrugi. Velik križ je s spori, nasprotstvi in prepiri v zadrugah. Kavno delavnejši Člani mislijo dostikrat, da se mora v vsakem boju cela zadruga postaviti na njihovo stran. Večkrat skuša celo eden ali drug izrabiti svoje stališče v zadrugi in ugled, ki ga uživa kot zadružni delavec, da premaga svojega nasprotnika s pomočjo zadruge. To je huda pregreha zoper zadružno misel. Zadružništvo ima med drugim tudi ta namen, da se kmečko ljudstvo nauči preko osebnih sporov, nasprotstev ali celo sovraštev složno delati za skupno stvar, za skupni gospodarski napredek. Seveda sc ne sme misliti, da bi morala vladati v zadrugah taka edinost, da bi vsako stvar kar eden odločil in drugi prikimali. Zato je dal Hog vsakemu glavo in možgane, da sam misli in pregovor pravi, kolikor glav toliko misli. Zadrugar, ki se morda bolj briga za tadrugo kot drugi in morda tudi bolj razume zadružništvo kakor drugi člani, ne sme biti razžaljen, če niso takoj pri vsaki stvari vsi njegovega mnenja, pa naj se mu zdi njegova misel še tako pametna. Skuša naj člane stvarno prepričati, da ima prav, če ne gre, naj se po pravilih postopa, vsaka osebna mržnja naj odpade in dotični član naj sc tolaži, da mu bo prihodnost dala prav in, da bodo tudi tovariši sčasoma spoznali pametno misel in se je poprijeli. Nikakor pa se ne sme radi tega popustiti dela v zadrugi ali groziti z izstopom. To ni zadružno. In ljuba sebičnost! Tudi ta se dobi dostikrat ravno pri najpridnejših in uglednejših zadrugarjih. Ce kak navaden član ne izpolnjuje zadružnih dolžnosti, zahteva tak sebičnež, da se takoj strogo nastopa proti njemu, če sam ne izvrši vsega, kar bi moral, se mu mora pa seveda vse odpustiti, drugače je zamera. Niti zaveda se ne, da zahteva na ta način dvojno mero v zadrugi. Kri drugih se mora izvršiti vse po pravilih, sam zase tirja vedno, da sc mu gleda skozi prste, ker je ravno „on“, ali ker ima že toliko zaslug. To ni zadružni duh, to je sebičnost, glavna nasprotnica in sovražnica zadružništva. Napovejmo ji boj najprej vsak pri sebi, če hočemo biti res pravi zadrugarji! Pokojninsko zavarovanje. Upravno sodišče je pred kratkim razsodilo, da samostojni podjetnik, ki opravlja del dneva kot uslužbenec postransko opravilo, ki bi samo na sebi utemeljevalo dolžnost pokojninskega zavarovanja, ni dolžan zavarovati sc za pokojnino. Predpogoj je samo, da gre res samo za potransko opravilo in, da so njegovi glavni dohodki za gospodarsko eksistenco od drugod. Ta razsodba je važna za mnoge člane pridobitnih in gospodarskih zadrug. Vabilo na izredni občni zbor Kmetijskega društva v Šmartnem pod Šmarno goro, registrovane zadrugo z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. septembra 1913 ob 3. uri popoldne v Stari šoli v Šmartnem. Dnevni red: 1, Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Prve žrebIjarske in žrlezo-ohrtne zadruge v Kropi in Kauinigorici, registr. zadr. z om. zav., ki se bo vršil dne 13. septembra 1913 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v Kropi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Odobritev letnega računa in bilance in razbremenitev načelstva. 3. Sklepanje, kako se porabi čisti dobiček. 4. Določitev obrestne mero in odpovednih rokov za posojila članov. 5. Določanje pristopnine. 6. Nakup nepremakljivega imetja. 7. Volitev načelstva. 8. Volitev 2 članov nadzorstva. K obilni udeležbi vabi elane Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se skliče čez 8 dni drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. — 270 — Bilanca Posojilnico in hranilnico v Črnem vrhu, reg. zadruge z~neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. .K Posojila 207.29G'86 Tekoči račun z Zvezo . . 10.909-— Inventar premični .... 1.155’64 Inventar nepremični . . . 2G.141,35 Zaostale obresti posojil . . 3.4G5’84 Vrednost tiskovin .... 350,— Vrednost kole.kov .... 7G- — Delnica Union 500 — Delež pri Zadružni zvezi . 1 000 — Delež pri Kmetij, društvu . 4-— Terjatev na gozdih . . . 1.056 05 Terjatev na lesu .... 52-10 Zaostala najemnina . . . 32-40 Naložen denar 4.000' — Gotovina .31. decembra 1912 8.628-62 Skupaj . . 264.6G7-76 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo- 438-— vanimi obrestmi . . . 251.4G4-5G Predplaeane obresti posojil . 173.46 Predplačana najemnina . . 75-74 Rezervni zaklad .... 11.968-99 Čisti dobiček 547 01 Skupaj . . 264-667-76 Denarni promet ... K 292.819-02 Stanje članov začetkom 1. 1912 . . 233 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1912 . . . . 219 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Loškem potoku na Taboru, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K Posojila 318-162-69 Inventar premični.... 494-03 Zaostale obresti posojil . . 8.411-35 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000-— Gotovina 31. decembra 1912 4.025-67 Skupaj . . 332093-74 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo- 512-— vanimi obrestmi.... 312.131-16 Tekoči račun z Zvezo . . 4.272-— Predplaeane obresti posojil 928-38 Rezervni zaklad .... 12.089-73 čisti dobiček 2.160-47 Skupaj . . 332-093-74 Denarni promet .... 245.004.67 Stanje članov začetkom 1. 1912. . 353 Pristopilo Izstopilo Stanje koncem 1. 1912 . . . . 256 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Homcu, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K Posojila 57.115-68 Tekoči račun z Zvezo . . 2.432-— Inventar premični .... 286-96 Zaostale obresti posojil . . 148-16 Vrednost tiskovin .... 50"— Delež pri „Zad užni zvezi“ 1.000-— Koleki 5-— Poštna hranilnica .... 188-38 Tekoči račun s člani . . 11.004-25 Gotovina 31. decembra 1912 2.102-63 Skupaj . . 74.333 06 Pasiva. K Deleži 162 — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 72-699-16 Predplačane obresti posojil 10113 Rezervni zaklad 612-54 Čisti dobiček 758-23 Skupaj . . 74-333 06 Denarni promet ... K 212.103-51 Stanje članov začetkom 1. 1912 . 69 Pristopilo . . 12 Odpadlo . . — Stanje koncem 1. 1912 . . . . . 81 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K Posojila 246.889-34 Tekoči račun z Zvezo . . 60.708 — Inventar premični . • . . 98-37 Nepovrnjeni prehodni . . 30 75 Zaostale obresti posojil . . 4.239-96 Tekoči račun s člani. . . 10.461-04 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000,— Delež pri Ljud. pos. v Ljub. 4’ — Delež pri Unionu .... 1.000 — Vloga 4.000-— Začasna vloga 120 — Gotovina 31. decembra 1912 4.761 62 Skupaj . . 333.303-08 Pasiva. K Deleži 1.030-— Hranilne vloge z kapitalizo- vanimi obrestmi. . . . 315.178.89 Predplačane obresti posojil 490-21 Začasna vloga 130-— Obresti začasne vloge 1912 5-20 Rezervni zaklad .... 14.100-33 Čisti dobiček 2.368-45 * Skupaj . . 333 303 08 Denarni promet .... 353.971 12 Stanje članov začetkom 1.1912 . 195 Pristopilo . . 16 Odpadlo Stanje koncem 1. 1912 . . . . 206 Bilanca Hranilnice in posojilnice pri >Sv. Jurju oh juž. /el. reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K Posojila 439.180-70 Tekoči račun z Zvezo . . 8.963 — Inventar premični .... 1.203-12 Inventar nepremični . . 7.237-— Zaostale obresti posojil . . 5.773-15 Vrednost tiskovin . . ■ . 234 — Z i ostal a najemnina . . . 166-— Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000-— Delež pri Zadružni tiskarni 1.000 — Obresti od tega .... 304-28 Tekoči račun s člani. . 31.556-68 Naložen denar 113.827-29 Poštna hranilnica .... 239-83 Gotovina 31. decembra 1912 11.609 31 Skupaj . . 622.300-36 Pasiva. K Deleži 1.205-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 605.389-19 Predplačane obresti posojil 2.737-78 Rezervni zaklad .... 11.398-82 čisti dobiček 1.569-57 Skupaj . . 622.300-3 i Denarni promet ... K 904.750 07 Stapje članov začetkom 1. 1912 . . 387 Pristopilo Odpadlo Stalijo koncem 1. 1912 . . . . 40.'! Bilanca Hranilnice in posojilnice v Cerkljah pri Krškem, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K Posojila 127.848 95 Inventar premični . . . 144- — Zaostale obresti posojil . . 606-35 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000-— Gotovina 31. decembra 1912 3.632-96 Skupaj . . 133.132-26 Pasiva. K Deleži 646 Hranilne vloge s kapitalizo vanimi obrestmi . . . 127.581 99 Tekoči račun z Zvezo . 656-43 Rezervni zaklad .... 2.993-47 Čisti dobiček 869 46 Skupaj . . 133.132-26 Denarni promet ... K 175.836-18 Stanje članov začetkom 1. 1912. . 306 Pristopilo Odpadlo '. Stanje koncem 1. 1912 . . . . . 323 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Dr. Jakob Mohorič, Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.