118. StNlIkft
I umu. i pnedemk, i masti uoi.
Iskala vsak dan zvečer isvzaziii nedelja In pnumlke tac velja pa »C iti prejeman aa 14 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, m aa ateset 3 Ki Kdor hodi sam ponj, plača aa vsa telo lato sC K. — Na naročbo braa Istodobna vpeitt|arve naročnine aa ne oaira. — Ca Dopisi naj se izvole frankovatt — Keks piši aa aa vračajo. — Uraaalttvo !■
■NsUitva t »leto« it M.
delale aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za Ifvbijaao s poiUjanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U K, aa Četrt lata 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Mesacijo celo leto 28 K. Za va^drnge deiele in Ameriko se plačuje od peterostopne peUt-vnte po 14 h, če se oananiia tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h. če se tiska trikrat ali večkrat |a v Knaflovih uticali it 5. — Upravniitvn naj aa blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,*^ j. administrativne stvari.
Morilka po 10 k.
Dpravniirva telefon it 85.
Krivico nad krivico.
Z uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni zbor so se razmere v toliko premenile, da vlada tudi v lastnem delokrogu ne more več počenjati kar hoče, marveč je prisiljena, da pridobi za svoje okrepe in odredbe pridobitev v vladni večini stoječih strank. Le s tem, da se ozira na želje teli strank in, kadar že njihovih želja neče aH ne more izpolniti, da jih z drugimi koncesijami pomiri — to se pravi p o d kupi — zamore izhajati in vzdrževati svojo parlamentarno zaslombo intaktno.
Slovenski klerikalci spadajo med najzvestejše vladne pristaše. To že niso več podporniki vlade, nego že vladni hlapci, da, lahko bi se reklo vladni podrepniki, ker se naravnost prostituirajo za vlado in so veseli, tla dobe le nekaj drobtinic za svojo nečedno strank o in za posamične osebe. Pri klerikalcih je strankarski egoizem tako razvit, da v korist svoje stranke žrtvujejo vladi tudi najvažnejše koristi celokupnega naroda.
Ni dolgo tega kar smo razkrili, kako sta s pomočjo in kot kandidata kranjskih klerikalcev prišla v delavsko ministrstvo dva zagrizena nemška nacionalca Haas in Schlosser. Ves slovenski narod je v največji meri interesirali na tem, da bi imel v delavskem ministrstvu nekaj svojih zastopnikov. Čehi, Nemci in Poljaki so se kar trgali za to, da spravijo kar največ svojih ljudi v to ve-levažno ministrstvo. Samo dve mesti so hoteli dati Slovencem, a klerikalci so še ti dve mesti prodali in danes sedita v tem važnem ministrstvu kot zastopnika Slovencev dva nemška nacionalca. Čast dr. Kreku in dr. Šu-steršiču, ki sta tega kriva.
Zdaj sta se zopet zgodila dva slučaja, ki kričita do neba in ki pričata, kako izdajalsko politiko dela klerikalna stranka.
Pri nadsodišču v Gradcu službujoči sodni nadsvetnik dr. F o n je pred kratkim umrl. Fon je bil Slovenec in naravno bibilo, da pride na to mesto zopet Slovenec, zlasti ker je bil Fon član takozvanega slovenskega senata. Toda — kaj se je zgodilo. Z vednostjo in s privoljenjem slovenskih klerikalcev nam je vlada ugrabila to mesto; z vednostjo in s privoljenjem slovenskih klerikalcev je vlada poteptala svoj   lastni princip,
da se mora varovati posest posamičnih narodov in je preterirala odlično kvalificirane starejše slovenske sodnike ter imenovala na Slovenca Fona mesto nemškega nacionalca dr. Viktorja Wagnerja za višjesodnega svetnika pri nadsodišču v Gradcu,
Imenovanje dr. Wagnerja ni samo nečuvena krivica, ki se je zgodila slovenskemu narodu in krivica slovenskim sodnikom, to imenovanje je tudi iz drugega ozira javen škandal. Svoj čas je bil svetnik W e n g e r na vrsti, da postane višjesodni svetnik v Gradcu. Bil je odličen sodnik, a vendar so ga preterirali, češ, kdor je bil enkrat disciplinarno kaznovan, ne more postati nadsvetnik.
Ali ta prncip je veljal samo za Slovenca Wengerja, dočim se je pri nemškem nacionalen Wagnerju takoj napravila — izjem a. Wa-gner je bil svoj čas okrajni sodnik v Šmarju pri Jelšah. »Slovenski Narod« se je takrat moral mnogo ž njim baviti. Wagner je uganjal v Šmarju take škandale, da so ga morali disciplinarno kaznovati. Lahko si je misliti, kako veliki so morali biti ti škandali, ker sicer vlada menda načelo, da naj nemški sodniki na Spodnjem Štajerskem uganjajo kar hočejo, ker se nikomur nič ne zgodi. Za kar je slovenski uradnik najstrožje discipliniran, to se je doslej nemškim sodnikom še vedno brezpogojno prizaneslo.
\Yagnerjevo discipliniranje je njegove nemške tovariše in protektor je tako bolelo, da so na vse načine poskušali svojemu somišljeniku pomagati. Prilika za to se je dobila, ko je bil \Vagner v Gornjem gradu. Tam je tekla velika pravda zaradi zapuščine ljubijanksega koruzarja Tre-ota in sodnik je bil v tej pravdi \Vagner. Njegov protektor Leitma-ber je takrat izposloval, da je bilo Wagnerju za razsodbo v tej pravdi izrečeno posebno priznanje. To je bilo nekaj nečuvenega. Kdo je že slišal, da se je kdaj izreklo kakemu sodniku posebno priznanje za kako razsodbo. Kaj takega se ni zgodilo ne prej ne pozneje, zgodilo se je le Wag-nerju, a ne ker je to zaslužil, marveč ker so ga hoteli njegovi protektorji rehabilitirati in mu s to zvijačo pomagati v karijeri. Najlepše pri tem pa je, da Wagner menda sploh ni naredil dotične razsodbe. V sodnih krogih in ti vendar poznajo Wagnerja in njegove sposobnosti, se sploh govori, da \Vagner absolutno  ni zrno-
LISTEK.
Ado.
(Spisal F. Mrak) (Dalje.)
in.
Oče Mesesnel je bil mož hitrih misli, a počasen v dejanjih. Razmišljal je o vsaki stvari tako, da je prišel do zadnjih zaključkov, a pred no se je potem odločil, je vso stvar še dvakrat in trikrat vsestransko pre-lularil in pretehtal.
Od trenotka, ko je spoznal barona Herberta, ga je navdajala misel, da bi ga poročil s svojo hčerjo. A te misli ni nikomur povedal, nego se je po svoji navadi več dni z njo bavil, uvažuje vse mogoče in nemogoče okolnosti, ki so govorile za to idejo in proti njej. Pod roko je tudi s prav trgovsko previdnostjo poizvedoval po baronu in naposled je obiskal tudi baronovo sorodnico, gospo Andriollijevo, ki mu je bila preskrbela v osebi gospe Katarine tako izvrstno, uprav neprecenljivo vzgojiteljico. Tu je slišal tako ugodne vesti o baronu, da si je veselja mel roke in bil jako ponosen na svojo misel, napraviti barona Herberta za svojega zeta.
»Na prvi pogled sem sx>oznal, da je to izvrsten mlad mož, pravi biser med današnjo mladino,« je menil sam pri sebi. »Moja Berta bo srečna ž njim in bo baronica. Herbert je ime, ki uživa v Trstu splošno spošto-
vanje in to ime nam bo odprlo ludi tista vrata, ki se doslej niso dala odpreti. Herbert prinese v zakon svoje baronstvo. Berta pa denar — drug drugemu torej ne bosta imela ničesar očitati.«
Šele ko je Mesesnel imel zadostnih informacij in je bil storjen definitivni sklep, naj postane Herbert njegov zet, šele potem je Mesesnel povedal svoji hčeri in svoji netjaki-uji, da je med drugimi povabil tudi Herberta za soboto v svojo kampanjo.
»To je enkrat mož, ki mi v vsakem oziru ugaja«, je končal Mesesnel svoje pri povedo vanje. »Iz odlične rodovine je, izvrstno vzgojen in delaven. Najskromnejšo službo opravlja in nadvse skromno živi, samo da spodobno izhaja. Nikdar ni imel nič dolga, nikdar nobene metre-se in čeden je tudi, jako čeden.«
»To je resnica,« je Mesesnel u pritrdila Ada. »Čeden je, da malo tako zalih moških v Trstu.«
»Prijatelj je Milana Rakovca,« je menila Berta, »in ker Milan Rakovec ni nikak vzor, se bojim, da mi tudi njegov prijatelj ne bo ugajal.«
»To so neumni predsodki,« se je razvnel Mesesnel. »Govoril sem o baronu z najrazličnejšimi ljudmi in vsi so ga hvalili, vsi so pokazali, da ga iskreno spoštujejo.«
»To ni zame merodajno,« je ugovarjala Berta. »Jaz ne pustim nase vplivati in sodim ljudi in stvari vedno samostojno.«
»No prav,  a vsaj toliko upam
žen napraviti tako razsodbo in govori se, da je Treotovo zapuščino zadevajoči akt iz Gornjega Grada nesel v Gradec in da so mn v Gradcu naredili razsodbo, ki jo je on samo podpisal
In ta mož je zdaj po krivdi klerikalcev višjesodni svetnik v Gradcu in to pri slovenskem senatu!
Druga enaka krivica se je zgodila slovenskemu narodu pri najvišjem sodišču na Dunaju. Slovenci smo imeli pri najvišjem sodišču enega samega zastopnika, to je bil dvorni svetnik T r n o v e c. Ta je šel v pokoj. Na njegovo mesto pa ni bil poklican zopet Slovenec, nego nemški nacijonalee Arrigo F r a n s , ki je svoj čas služboval v Trstu in potem pri konzularnem sodišču v Carigradu. Frana je sicer v svaštvu z naučnim ministrom Marchetom, a vzlic temu bi ne bil prišel kot zastopnik Slovencev k najvišjemu sodišču na mesto, ki je bilo slovenska posest — ko hi ne bili v to privolili slovenski klerikalci. Seveda sor klerikalci za to že dobili kako plačilo.
Tako se godi slovenskemu narodu po krivdi izdajalskih klerikalcev krivica nad krivici). Najvažnejša mesta, na katerih se Slovencem reže kruh pravice, zasedajo nemški naci-jonalci in ugrabljaj$ se nam mesta, ki so slovenska posest. In vse to nečuveno zatiranje se Jodi le ker so s tem zadovoljni klerikalci, ki vidijo tudi na najvažnejših mestih raje nemškega nacijonalca kakor slovenskega naprednjaka in ki so vedno pripravljeni narediti z vlado kravjo kupčijo tako, da privolijo v oškodovanje slovenskega naroda, če jim vlada za to kaj — plača.
Nemci na Češkem.
Praga, 2. avgusta. Nemški »Volksrat« za Češko je sklenil izdati poziv na narod, naj se deluje povsod na to, da bo določeno število visoko-šolcev vsako leto vstopilo v državno službo, in sicer po določenih odstotkih v sodno, politično, v finančno, v poštno in železniško službo ter v bogoslovje. V ta namen bo imel »Volksrat« v evidenci vse nemške abituri-jente in visokošolce.
V nemških političnih krogih se pripravljajo, da ustanove na Češkem enako nemško organizacijo, kakršno imajo Čehi v svojem narodnem svetu. Načeloval bo novi bojni organi-
zaciji nemški član češkega deželnega odbora. Narodnemu svetu se priklo-pijo uradniški odbori vseh uradnih kategorij. Narodni svet bo opora vsakokratnemu nemškemu ministru-ro-jaku.
Gališki deželni zbor.
Dunaj, 2. avgusta. Včeraj je bil načelnik poljskega kluba dr. Gla-binski s svojim namestnikom Sta-pinskim pri ministrskemu predsedniku baronu Becku zaradi raznih gali-ških zadev. Ministrski predsednik je povedal, da bo gališki deželni zbor sklican 14. ali 15. oktobra ter bo trajalo zasedanje do 31. oktobra. Obenem je ministrski predsednik povedal, da vlada ne more predložiti v sankcijo lovskega zakona, ki ga je sklenil zadnji gališki deželni zbor. Oba poslanca sta pa povedala ministrskemu predsedniku, da sme finančni minister vitez Korytowski tudi v bodoče računiti na popolno podporo poljskega kluba.
Ogrski ministrskijsvet.
Budimpešta, 2-, avgusta. Jutri se po daljšem odmoru sestane ministrski svet, da razpravlja o celi vrsti važnih političnih vprašanj, v prvi vrsti pa o hrvaških zadevah. Nadalje se določi državni proračun za prihodnje leto; razpravljalo pa se bo tudi o novem, bombnem zakonu, o vojaških reformah, oziroma koncesijah in o bosanskem problemu, ki je vsled ustave na Turškem postal aktualen. Tudi volilna reforma pride na vrsto. Zagotavlja se, da glede volilne reforme ni nikakih nasprotstev med vlado in krono, tako da se to vprašanje lahko smatra že za rešeno. Ako se reši tudi bančno vprašanje, potem se takoj sklene fuzija med obema najmočnejšima strankama ter se ustvari močna vladna večina, kar posebno želi krona.
Novi srbski patrijarh.
Karlovci, 2. avgusta. Srbski cerkveni kongres je izvolil za metropolita in patrijarha srbsko-pravoslavne cerkve dosedanjega škofa v Vršeč u Gaura Z m e j a n o v i -č a ter predložil kraljevemu komisarju prošnjo na cesarja, naj bi novega patrijarha potrdil, ki je zvest cesarju, vnet prijatelj svojemu narodu in izboren zagovornik in zaščitnik pravoslavne cerkve. Zmejanovič je dobil 40, škof Nikolič pa 30 glasov.
da boš proti mojemu gostu baronu Herbertu vsaj prijazna in ljubezniva in da ne boš z njim ravnala kakor z Rnkoveem.« Mesesnel je skoro prosil, tako se je bal, da mu Berta s svojo trmoglavostjo in iz gole kljunova Inosti podere njegove račune.
»Nič se ne bojte, oče,« je Berta tolažila Mesesnel a. »Če sem z drugimi vašimi gosti prijazna, naj so mi že simpatični ali ne, bom tudi z baronom, če prav mislim, da vam poglavitno zaradi tega ugaja, ker je baron.«
»Z Rakovcem si navadno prav malo prijazna, dasi je gotovo ljubezniv in simpatičen mož.«
»Rakovec je moj osebni sovražnik,« je z nekako strastjo izjavila Berta, »in prav zato nimam tudi nič zaupanja do njegovega prijatelja. Toda zaradi tega se vam ni treba ničesar bati. Kakor sem vam obljubila, tako bom ž njim tudi ravnala.«
Ada je poslušala ta nekoliko razburjeni pogovor z nekakim tihim zadovoljstvom. Njej je baron Herbert ugajal, tako ji je ugajal kakor še nihče, in zato je bila prav vesela, da ima Berta do barona tako neprijazna čuvstva. Ne da bi bila imela Ada kakih namenov glede barona. Tako daleč njene misli še niso segale. A bila je nekoliko nečimerna in nekoliko koketna: želela si je odličnih čestil-cev in veselilo jo je, če so jo mladi ljudje odlikovali s posebno pozornostjo. Zdaj je imela upanje, da se bo baron Herbert ž njo bavil, ne z Berto, in to je v njenem srcu vzbu-
dilo prijetna čuvstva zadoščenega sanioljubja. «
V soboto se je vsa Mesesnelova družina peljala iz mesta na kampanjo, kjer je sicer prebivala samo čez poletje. Bila je to lepa, prostorna vila, ne preveč daleč iz Trsta, sredi velikega in skrbno negovanega senčna tega vrta.
Ada in Berta sta se pripravili za ta večer s posebno skrbnostjo. Bili sta lepi obedve, a vsaka po svoje. Milan Rakovec je razloček med njima dobro pogodil, rekši, da je Ada madonska lepota, Berta pa ciganska lepota.
Bilo je zbranih že precej gostov, uradnikov, mladih trgovcev in trgovskih sinov ter nekaj Llovdovih pomorskih oficirjev, ko sta se pripeljala Milan Rakovec in njegov prijatelj baron Herbert. Stari Mesesnel ju je sprejel s posebno ljubeznivostjo, ki jo je poredni Milan imenoval »dostojanstveno prijaznost svoje teže zavednega denarnega žaklja.«
»Dobro došli,« je dejal Mesesnel in segel mladima možema v roke. »Vam, Rakovec, bodi še enkrat odpuščena vaša lahkomiselnost, ker ste me seznanili z gospodom baronom.«
Milan Rakovec se je priklonil z ironično spoštljivostjo.
»Kolika sreča, da sem deležen vaše ljubezni zaradi svojega prijatelja.«
Berta, ki je bila slučajno, morda pa tudi ne slučajno, ravno na vrtu, se je približala skupini in čuvši Ra-kovčeve besede, je ostro rekla:
Nevesta za srbske prince
Belgrad, 2. avgusta. Nemški listi poročajo, da se je kralj Peter odloČil, poiskati za oba princa neveste pri ameriških milijonarjih, ker ni bilo mogoče dobiti nevest med ruskimi princezinjami. Ruski car je 6aje s kraljevim načrtom zadovoljen. Nalogo, poiskati primerne neveste v Ameriki, je dobil predsednik srbske dobrodelne družbe v Moskvi, polkovnik Čerep-Spiridonovič, ki je v ta namen povišan za generalnega majorja ter je dobil veliki križ reda sv. Vladimirja. Pri »ogledih« sme general bodoči nevesti obljubiti, da bo car poročna priča in boter prvo-rojenim princem. Takoj se je začelo več ameriških milijonark zanimati za srbska princa. Ameriški poslanik v Bukareštu je baje dobil nalog, naj v Belgradu poizveduje o življenju in značaju obeh prinčev. O princu Alek-su je dobil sijajne vesti, pa tudi o prestolonasledniku se je izkazalo, da so vse neugodne vesti pretirane iz strankarskih nagibov.
Razlastitev poljskih posestev na Pruskem.
Krakov, 2. avgusta. »Czas« poroča iz Poznanja, da je rekel cesar Viljem v razgovoru z nekim svojim zaupnikom: »Zakon o nasilni razlastitvi sem pač sankcioniral, ker bi bil sicer nastal resen notranji konflikt ter bi bil primoran, vse ministre oVlpustiti, ki so se predaleč enga-ževali v tej stvari. Toda dokler živim jaz, tako dolgo razlastitveni zakon ne pride do veljave.«
O splošnem razoroženju.
London, 2. avgusta. Na banketu mednarodnega mirovnega kongresa je govoril ministrski predsednik Asquith, ki je rekel, da na splošno razoroženje ni misliti, ker mora za vse dežele stati na prvem mestu narodna varnost. Toda vojna naj ostane kot skrajno in zadnje sredstvo. Za ohranitev miru 6o naj pri -pravnejši mednarodni dogovori, dočim so razne dvo in trozveze miru bolj sovražne, kakor bi si človek mislil.
Dogodki na Turškem.
Po selamliku.
Carigrad, 2. avgusta. Turško časopisje imenuje predvčerajšnji selamlik   začetek   ljubezni med
»Kdor hoče biti ljubljen zaradi samega sebe, mora biti tega vreden ali pa mora iskati ljubezni pri slepcih.«
»Največji zaslepljenci so tisti, ki sami sebe tako občudujejo, da na drugih ničesar dobrega ne vidijo. Največ takih slepcev nosi ženska krila.«
»Gospod Rakovec — vi ste im-pertinentni,« je siknila Berta in kri ji je šinila v obraz.
»Gospodična Berta — vi ste preveč ljubeznivi,« je smehljaje odgovoril Rakovec.
»Kaj se bodeta že zdaj prepirala,« se je razljutil Mesesnel. »Kaj si bo mislil gospod baron.«
»Znano mi je že, da imata milostiva gospodična in moj prijatelj ljuto vojno,« je dejal Herbert; »pa to je vojna, pri kateri je angažirana samo duhovitost, ne srce... .«
»Duhovitost, ste rekli, gospod baron?« se je porogljivo zasmejala Berta. »Občudujem vašo prizaneslji-vost.«
»Ta prizanesljivost je res občudovanja vredna, kajti, govoreč o duhovitosti, je moj prijatelj seveda samo na vas mislil, gospodična Berta.«
Kaj bi bila Berta v tem trenot-ku dala, če bi bila smela Milanu Rako vcu v lase seči ali mu oči izpraskati. Teško je požirala, iskaje primernega odgovora in krčevito je stiskala pesti, ker ga ni našla. Na srečo je v tem prihitela iz hiše Ada, da pozdravi došla gosta.
(Dalje prihodnjič.)
sultanom in ljudstvom. »Gazette illu-stree« piše: »Dosedaj oče ni imel zaupanja do svojih otrok. Narod ni ljubil svojega vladarja, a vladar ne svojih podložnih. Vse to se je godilo le zato, da je nekaj malovrednih lju di si pridobilo milijone. Sedaj, ko so ti nesramneži izginili ter se vladar in narod razumeta, je dobil selamlik povsem drugačno lice.« — »Ikdam« piše: »Veselje ljudstva je splošno; veselje pa je tudi pristno, kakor otrok, ki so našli svojega očeta.« — »Nizam« piše: »Po dolgem pričako vanju, po dolgem trpljenju, je potr pežljivost narodova dvakratno poplačana. Nihče ne dvomi, da se ustava ohrani na večne čase.«
O sultanu.
Sultan se še vedno boji za prestol, zato je vsem princem prepovedal zapustiti palačo. Vojaške straže pred sultanovim dvorom so se podvojile. Da pa je sultanova bojazen prazna, povedal je vodja Mladoturkov, državni svetnik Safneti-Nidža Saj d, ki je izjavil glede sultana: »Nočemo škodovati ugledu sultana kot kalifa; toda omejiti se bo moral na svojo vlogo ustavnega vladarja. Ne želimo, da bi bil odstavljen. Sicer pa je sui-tan v zunanjih zadevah dobro poučen mož. Tudi se nam zdi boljše, da je od nas premagani naš suveren, kakor da bi si volili novega gospo dar j a.«
Nemški cesar čestita. Cesar Viljem  je  sultanu brzojavno čestital, ker je uvedel ustavo.
V brzojavki naglasa cesar, da je prijateljska zveza med Nemčijo in Turčijo najvažnejši činitelj za ohranitev miru.
Svoboda tiska.
V nekaterih dneh se je izdalo ne-številno svobodomiselnih spisov. Spisi liberalnih pisateljev, ki so bili dosedaj pregnani, se izdajajo znova v velikanskih izdajah ter se naglo razširjajo in kupujejo. Ljudstvo kupuje v velikih množinah spise Kemal bega, Ekrem bega, Hamid bega, Tev fik-Fikret bega, dočim je še pred par dnevi vsakdo zapadel smrti ali vsaj dosmrtni ječi, pri komer bi bili našli take spise. Kakor znano, so si carigrajski časnikarji ustanovili svojo zvezo, ki naj brani svobodo tiska pred vlado. Zveza se imenuje »Malbuati Osmani Džemjeti« ter združuje časopise vseh jezikov v državi.
Volitve v novi parlament.
Priprave za volitve v novi parlament so zelo težavne, ker primanjkuje v provinci železnic in brzoja-vov, a tudi oblasti so v tej stvari popolnoma neizkušene, ministri pa se menjavajo skoraj z vsakim dnevom.
V Carigradu so naročili duhovništvu vseh veroizpovedim j, da sestavi volilne imenike, ker le višja duhovščina ima zanesljive naslove svojih občin.
Kronski svet.
Včeraj je imel sultan več ur trajajoče posvetovanje z velikim vezirjem Said pašo, z vrhovnim poveljnikom islamske vere, ministrom zunanjih del in trgovinskim ministrom. Druga ministrstva so namreč mo-mentano brez šefov. V tem kronskem svetu so se sklenile razne spremembe v upravni in diplomatični službi. Vsi vali j i se odstavijo ter se imenujejo na njihova mesta novi možje. Tudi policijski načelniki v vseh mestih se izmenjajo. Na ta način upajo napraviti konec dosedanji korupciji.
Varnost za inozemce.
Ruski častnik pri macedonskem reformnem orožništvu, Poltanov, ie dobil iz Soluna pismo z 80 podpisi odličnih meščanov, naj se ne vrne več v Solun, češ, da ne potrebujejo več tujih agentov. Njegove stvari so poslali za njim. — V Seresu je šla deputacija 200 turških častnikov, uradnikov in odličnjakov k francoskemu orožniškemu polkovniku ter mu izjavila, da smatrajo navzočnost inozemskih častnikov za. toliko časa za potrebno, da nastopi popolna liberalna organizacija. Deputacija je obenem odločno protestirala proti vestem, da so inozemci v nevarnosti. Odbor za slogo in napredek jamči za popolno varnost .življenja in imetja vseh inozemcev. — Povsod vlada po-polen mir.
Vstaške čete. Iz Bitolja je prišlo včeraj v Carigrad   nad 200 bolgarskih vstašev. Vedenje grških odborov in vstašev je še dvomljivo.
Bolgarija in Turčija.
»Ikdam« piše, da so na Bolgarskem skrajno nezadovoljni zaradi ustave na Turškem, ker je dosedaj vsled naklonjenosti zunanjih velesil in vsled brezdelja Turčije lahko kršila berolinsko pogodbo ter povsod pridobivala.
Osvoboditev jetnikov.
Samo iz osrednje kaznilnice v Stambulu so izpustili 120 političnih kaznencev. Večina izpuščenih je bila obsojena na dosmrtno ječo, 10 med njimi celo na smrt ter bi jih bili isti dan obesili, ko so jih izpustili. Naj-
več izpuščenih je Armencev, mnogo pa je tudi Bolgarov in Grkov. Med Grki je tudi odvetnik Olvrnpios, ki je bil leta 1906. obdolžen atentata z bombo ter so ga imeli od takrat v ječi ne da bi ga bili zaslišali.
Turčija in Perzija.
Sultan je baje rekel včeraj pri avdijenci i>erzij8kemu poslaniku, da je z ustavo in drugimi koncesijami zadovoljil svoj narod, a želi, naj bi isto storil tudi šah, da nastane mir ob mejah.
Uspehi Mladoturkov.
Da je mladoturški odbor dosegel tako lepe uspehe, zahvaliti se imajo le ženskam. Odbor je namreč pred meseci dobil ključ za tajne brzojavke vrhovnega nadzornika in vseh treh macedonskih guvernerjev. Zaupniki pri poštnih uradih so pošiljali odboru po turških ženskah kopije vseh šifriranih službenih brzojavk. Tudi vso mladoturško korespondenco so preskrbovale turške ženske, ki so nedotakljive.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3 avgusta
— Ljubljanski   občinski svet
ima izredno sejo v sredo, dne 5. avgusta 1908 ob šestih popoldne v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom. Naznanila predsedstva. Personalnega in pravnega odseka poročilo glede besedila pogodbe, ki se ima skleniti med vojaškim erarjem in mestno občino v zadevi vojaškega oskrbovališča. Personalnega in pravnega ter finančnega odseka poročilo glede končne določitve prispevka mestne občine k zgradbi novega kolodvora. Šolskega in finančnega odseka poročilo o dopisu županovem glede prispevka c. kr. finančnega ministrstva k zgradbi nove državne obrtne šole v Ljubljani. V tajni seji se bo razpravljalo: Naznanila predsedstva; o prošnji nekega policijskega uslužbenca za vštet je izven mestne službe prebitih let v pokojnino; o prošnji dveh mestnih uradnikov za priznanje pravice do pokojnine in o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za posmrtno četrt, pokojnino in vzgojevalnino.
— Dvorni svetnik Dobida zopet v Ljubljani. Klerikalci so s svojimi spletkami dosegli, da je bil imenovan za finančnega ravnatelja na Kranjskem tujec Kliment in ne domačin Dobida. Oznanjali so pa z običajno svojo gostobesednostjo, da pride dvorni svetnik Dobida v finančno ministrstvo in da bo to velikanskega pomena za Slovence. Dvorni svetnik Dobida je res šel na Dunaj, pa je že zopet prišel nazaj v Ljubljano k finančni direkciji. Uresničilo se je torej, kar smo mi takoj rekli in uresničilo se tudi, da je finančnim uradnikom vsled premembe v finančnem ravnateljstvu onemogočeno avanzi-ranje.
— Iz sodne službe. Kancelist pri dež. sodišču v Trstu, Viktor M e z -g e c , je imenovan za pisarniškega oficijala. „
ustanovni občni zbor ljubljen« ske skupine državne zveze avstrijskih železničarjev (za uradnike Južne železničarje) je bil snoči ob 6. v salonu hotela Ilirija. Od osrednje zveze sta došla kot delegata Leer in S oh ni d. Drugi je otvoril zborovanje, pozdravil prisrčno vse navzoče ljubljanske kolege, kakor oue s proge in naznanil namen zborova-nj a. Namen državne zveze avstrijskih železničarjev je strogo gospodarski. Doslej je pri zvezi nad 1300 Članov, mnogo podružnic se pa 5e snuje. Povsod se vidi veliko zanimanje za organizacijo, v katero vstopi lahko vsak železničar kadar hoče. Sili se nihče ne. Ne gre se za osebe, ampak za stvar. Vodji organizacije dr. Weifnerju se očita vse mogoče, vendar vsi očitki so brez podlage. Organizacija je Čisto nepolitična. Nato so se vršile volitve odbora skupine. Volilo se je z listki in je bil izvoljen ea predsednika pristav g. Fran Boštner, za I. namest nika re viden t g. Ivan Petek, za II. pa pristav Fran Cvek. V odbor so izvoljeni gg.: pristav A d 1 e i i č, pristav Kržmanc, pristav M a d fr e d a (tajnik), pristav Osterman (blagajnik), revident Pahor, pristav Planin šek (blag. namestnik), pristav Počkar (tajnikov namestnik). Preglednika računov sta gg. asistent Man del j o in pristav Šulgaj, namestnika pa gg. pristav Jenčič in asistent ŠiSka. Nato je bil soglasno sprejet predlog g. BorŠtnarja, da je "poslovni jezik skupine slovenski. O delovanju personalne komisije Jožne železnioe je poročal višji revident g. Leer. Njegovo porodilo je bilo sprejeto z odobravanjem. S tem je bil dnevni red končan in predsednik g. Borštner se je vsem navzočim zahvalil za udeležbo ter zaključil shod.
teleznlčarakl shod   Na vrtu „Narodnoga domau je bil včeraj dopoldne železničarski shod, ki ae ga je udeležilo kakih 300 oseb. Dnevni red je bil: Zahteve železničar ,
jev in konoesije vlade. Predsedoval je shodu sodrug Petrič, ki je pozdravil vse zlasti zunanje delegate in konštatiral, da so zastopane vse
podružnice  od Maribora do Trsta. Jeseniški železničarji so poslali nem ški brzojavni pozdrav.   Prvič so se sešli slovenski železničarji v tako ve likem številu.  V imenu tržaških južnih železničarjev   je  pozdravil navzoče sodrug  Makovo, ki je po udarjal, da sedanje življenje Železni carjev ni človeško, ampak živalsko. Današnji proletarijat je obsojen na smrt ter je protestirati proti sedanji uredbi človeške   družbe,   ki ga ima za   sužnja.   Ko   so še  trije drugi delegatje pozdravili v imenu svojih podružnic, je  poročal  k dnevnemu redu sodrug Kopač iz Trsta. Pečal se je pred  vsem z Ellenbognovim predlogom v državnem zboru, naj se za zboljšanje plač železničarjev dovoli 20 milijonov. Za dotični predlog sta glasovala kakor znano in kakor je razvidno iz stenografičnega zapisnika poslanca Hribar in Rybar Socijalni demokratje so do zadnjega Časa, to je do včeraj, trdili, da nista glasovala zanj,  dasi smo jim mi in „Edinost" dokazali, da sta glasovala za predlog. Včeraj je Kopač priznal, da   sta   glasovala   za Ellenbognov predlog,   imenoval   pa to   h in a v-ščino. Socijalni demokratje so ravno taki kot klerikalci, ki vsakega nekle-rikaloa označijo za brezverca, Če v cerkev ne hodi,  če pa greš, ti pa pravijo, da si hinavec! Spominjamo samo na „Slovenca", ki se je norce val iz župana Hribarja, ki je bil v mestni trnovski oerkvi ob oerkvenem blagoslovljenju in mu očital hinav-šČino.        je socijalnim demo-kratom   Hribarjevo    in Ry-bafevo  glasovanje za Ellenbognov   predlog hinavščina, kako pa imenujejo Pittonija, vodjo   tržaške   socijalne demo krao i je, ki ni bil pri dotičnom glasovanju, dasi je vedel, v kaki nevarnosti je ta predlog, dapropade? Ia postopanja Hribarja in Rvbara bodo železničarji izvajali konsekvenoe, dejal je Kopač. Kakšne konsekvenoe pa izvajate iz postopanja Pi ctonijevega? Da je Ellenbognov predlog padel, si bodo železničarji zapomnili in bodo storili vse, da dobe tistih 20 milijonov, ki jih je vlada obljubila že pred tremi leti.   S ponudenimi 8 300 000 kronami se železničarji ne zadovole. Vzamejo jih na račun.   Komedija je, da so vsi meščanski poslanci glasovali za ta predlog vlade. Mi pa pra vimo, daje komedija, daje glasoval za predlog Pittoni, ki ni glasoval   za Ellenbognov 20mil i jonski predlog! Ako železničarji do jeseni,  ko bo promet največji, ne dobe tega, kar zahtevajo in kar jim gre, začno pasivno re-sistenoo.   Ue vlada dolžnih 12 milijonov  ne  da  slepa,   dala jih bo zgrda. Dati jih bo pa morala. Od 6. do 9. septembra bo  na Dunaju shod delegatov železničarjev in takrat se bo določilo, kaj je storiti oktobra, Če vlada tačas ne spolni svojih obljub.   Le pesek v oči je dovoljenih 8 milijonov.   Stanje železničarjev je dandanes tako, da se mora spremeniti.   Vlada sicer obeta razna zboljšanja, a vse njene obljube se ne bodo dale izpeljati, ker ni denarja zato. Ako je vlada imela denar za oficirje in duhovnike, morala bi ga imeti tudi za železničarje, ki več store v splošen blagor nego pa kdo drugi. Nato je pozival Kopač na organizacijo, ki se naj spopolni, da bo eventualen boj oktobra imel popolne posledice. Efc-bin Kristan se je potem najprej zaletaval v „Slov. Narod" in drž. poslanca Hribarja in pogreval Kopačeve besede o hinavŠČini. Imenoval je Hribarja šlevo,  ki,  dasi  duševni vodja Jugoslovanskega kluba, ni poskrbel zato. da bi bil Ellenbognov predlog sprejet. (Naj bi bik poskrbeli sooialuo demokratični poslanci, predvsem pa Pittoni!) V Jugoslovanskem klubu je le takrat disciplina, kadar se gre za kakšno komedijo. Hribar je glasoval za predlog, ker je vedel, da so ga volili tudi železničarji v državni zbor. (Na shodu, ki je bil binkoštno soboto v  „Narodnom  domu",   je pa isti Kristan  stavil resolucijo, s katero Še pozivajo vsi slovenski  državni poslanci, zlasti pa Hribar,   da   glasujejo za Ellenbognov 20milijonski predlog!   Ali uganja Kristan zdaj kaj drugega kot sam humbug in švindel s Hribarjevim glasovanjem ?) Nato je Kristan ožigosal, da pokriva Gostinčar s svojo poslansko imuniteto lumparije „Naše Močiu in poudarjal, da klerikalizem nima niti en gram krščanstva v sebi, kar dokazuje »Slovenec" zadnjih 14 dni, ko ga je sama iniamnost. Kdor ni brezpogojno klerikalen, obeta se mu boj s kolom in nožem, dokler ne bo uničen. Vidi se, kaj imamo pričakovati od klerikalcev, katerim so liberalci pripomogli, do vlade v deželi (in kar je priporočal Kristan že na več shodih kot koristno in potrebno!) Treba ae bo braniti proti njim.  (Kdaj ie mi to de-
lamo!) Ko je končno sodrug Koo-mur podal izjavo, da je Gostinčar na shodu krščanskosooialnih železničarjev v „Unionu" lagal in obrekoval in kradel čast in da laže kot odgovorni urednik „Naše Moči" ter ga pozval, da naj ga toži, je bil shoda konec. — Pripomniti moramo, da je je bil na shodu „Slovencev" poročevalec predmet zijanja in zasmehovanja, kar je provzročil Etbin Kristan, o katerem bi pač ne bili pričakovali, da bo kot žurnalist obračal pozornost poslušalcev na Človeka, ki vrši samo svojo dolžnost in bi mu bilo gotovo ljubše, da bi imel prosto dopoldne, kakor pa poslušati neslane opazke, ki so letele na njegovo osebo. Dokler poročevalec na shodih in zborovanjih vrši samo svoj časnikarski posel, je dolžnot predsedstva, da ga varuje pred kakršnimikoli napadi na njegovo osebo.
Dramatična šola 1.1, m. se je vršilo vpisovanje v dramatično šolo, pouk pa se začne jutri, v torek zvečer ob pol 8. uri v mali gledališki dvorani. Pouka se morajo udeleževati tudi lanski učenci te šole, ako reflektujejo na to, da se jih sprejme letos v komparzerijo. Takisto se morajo udeleževati pouka tiste lanske učenke dram. šole, ki hočejo letos sodelovati pri predstavah. Poučujejo ga. Z. Borštnikova, gosp. režiser L Dragutinović in ravnatelj. Med nanovo prijavljenimi učenci so letos prvič tudi osmoŠolec z maturo ter več bivših gimnazijcev. Poleg teh pa gojenoi obrtnih šol.
Za operni in operetni zbor
želi odbor „Dramat. društva" anga-ževati več dobrih tenoristov in basistov. Izkušnje se začno 15. septembra t. 1.
Za razstavo , Otrok', ki jo priredi „ Splošno slovensko žensko društvo" v vseh gornjih prostorih Narodnega doma septembra meseca t. 1. se delajo že velike priprave. Zlasti so na delu slovenski ljubljanski gg. trgovci, ki se za razstavo posebno zanimajo ter docela poj mi j o njen veliki pomen. Gospodje zdravniki poskrbe blagohotno, da bo higijenski oddelek razstave kolikor možno popolno opremljen. Naši slovenski umetniki pa pokažejo, da igra tudi umetnost v življenju otroka veliko in važno ulogo. Odbor „Sploš-nega slovenskega ženskega društva" izda poseben razstavni katalog, ki mu bodo pridejani tudi pedagogični Članki, dalje poljudno pisani spisi o higijeni, črtice iz življenja otroka ter še nekateri drugi praktični sestavki. Odbor se obrača z vljudno prošnjo na slovenske pedagoge, zdravnike in pisatelje, naj bi mu prišli ljubeznivo na pomoč ter naj bi poslali primerna kratka dela za katalog. Ker je stvar že jako nujna, prosi odbor, da blagovolijo poslati sotrudniki kataloga svoje prispevke v najkrajšem Času, gotovo pa vsaj do 15. avgusta. Takisto naj se požuri j o gg. trgovci s svojimi zaznamki predmetov, ki :ih nameravajo razstaviti, ker sicer ne bo možno kataloga izdati. Uredništvo kataloga je prevzela ga. Minka Govekarjeva, Mestni trg 17, 11 L, kamor naj se pošiljajo vsi literarni prispevki in dopisi.
Prijateljev ima dražba sv. Cirila in Metoda vedno več, kakor
se tudi širi slovenska zavednost. V Podbrezjah ji je dala včeraj zbirka male družbe 7 K, častiti „Zaplotniki" po dr. GabršČku so izročili 12 K, g. Lampret iz Kranja je oddal 15 K 12 v, nabranih na banketu gg. akademikov v restavraciji Majerjevi. Hvala prvim, drugim in tretjim tu navedenim rodoljubom!
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Podnartn je imela včeraj prav lep dan z gmotnim in moralnim uspehom. Spored raznovrsten, kropenska godba in pevski zbor iz Kranja sta zabavala premar-ljivo udeležence, srečolov je zadovoljil nas mnogo, posebno pa — našo družbo, — tajnik Breoe je bil med svojim govorom često živahno aplavdiran.
TomanOVO Slavje namerava prirediti podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kamni gorici dne 15. avgusta. Odbor bo moral zelo hiteti s pripravami, ker ima na razpolago le malo dni. Misel ta je pa gotovo lepa, da počasti podružnica sv. Cirila in Metoda v spomin največjega rodoljubnega kamnogoriŠkega moža. Okoličani se udeleže tega slavja brez dvoma.
Krma   po   znižanih cenah«
C. kr. deželna vlada nam naznanja: Da se Čim preje olajša pomanjkanje na krmi, ki je nastalo po deželi vsled suše, se bo oddalo na račun od o. kr. poljedelskega ministrstva vsled ukaza dne 27. julija t 1. št. 30.962, dovoljene podpore 200000 K s posredovanjem „Gospodarske zveze„ in „Zve-ze slovenskih zadrug" seno po znižanih cenah onim kmetovalcem, ki trpijo na pomanjkanju krme in so ubožni, da bodo lažje gospodarili in ai ohranili živino. Z ozirom na to, da
obsega pomanjkanje krme celo deželo in z ozirom na omenjena sredstva, se more ozirati samo na one kmetovalce, ki so res zelo ubogi in potemtakem niso v položaju, potrebno seno si po obstoječih tržnih cenah nabaviti. Po oblastvenih poizvedbah se bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore. Seno se bo oddalo dotičnim kmetovalcem po ceni, ki ne bo 6—7 kron pri metrskem centu presegla. Ta cena bi se samo v posebno oiira-vrednih slučajih mogla znižati posebno tedaj, ko bi bilo bivališče do-tičnega kmetovalca od najbližje železniške postaje zelo oddaljeno. Seno po označeni ceni se bo pripeljalo na železniško postajo, ki je najbližja dotičnomu bivališču; za odpeljavo od postaje v bivališče pa imajo skrbeti kmetovalci sami na lastne stroške. Kupna cena se ima vplačati po do-bitvi pri posredujoči zvezi Prošnje za dobivanje sena po znižanih cenah se imajo vložiti najkasneje do 14. avgusta 1908 pri pristojnem županstvu ali ustmeno ali pismeno ter je v taistih napovedati bivališče, število konj in goveje živine, kakor tudi napro-šeno množino sena. Na pozneje vložene proŠaje se ne bo moglo ozirati. Z vložitvijo dotične prošnje je pro-sitelj vezan, napovedano množino sena sprejeti. Vsaka zloraba, posebno prodaja pridobljenega sena je strogo prepovedana, ter se bo v dotičnem slučaju kaznovala po kazenskem zakonu.
GlSS iz Občinstva. Mestni magistrat objavlja po listih cene mesa po katerih bi morali mesarji prodajati. Magistrat določa cene — mesarji pa se jih ne drže, nego prodajajo meso večinoma po istih cenah kaaor prej in to na stojnicah. Mislimo, da bi moral magistrat energično nastopiti, da bi se mesarji držali razglašenih cen. — Več konsumentov.
10 letnica Rožno dolino se je proslavila včeraj po določenemu sporedu sijajno in živahno. Le mirozov in budnica sta morala izostati zaradi neugodnega vremena v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. Popoldne pa se je ob ugodnem vremenu začel kmalu polniti prostorni vesetični prostor pred Balijevo gostilno. Ljudska veselica se je pričela s cvetličnim korzom. S cvetjem, zelenjem in z zastavami okrašeni vozovi in kolesarji so vozili I po Tržaški, Bleiweissovi in viarija Tereziji cesti, potem po glavnih mestnih ulicah, da opozore zadnjič na slavje v Rožni dolini. Vsa mična naselbina v Rožni dolini je bila v narodnih zastavah in mlajih. Celo streljali so s topiČi. Slavnostni prostor je bil posebno lepo okrašen. Postavljeni so bili lepi Šotori, v kater h so gospodarile požrtvovalne rožnodolske gospe in gospodične, druge so zopet neumorno Švigale med mizami ter prodajale srečke, šopke, korijandoli itd. Za jugoslovanski značaj veselice sta skrbela mož, ki je pekel prašiča na ražnju in turška kavarna. Veselje očem in — želodcu je bila prikazen planinskega Janeza v gorenjski nosi z bogato naloženim košem. Celo stre-ljišČa n vrtiljaka ni manjkalo. Sploh je slavnostni odbor priskrbel vsestransko zabavo v popolno zadovoljstvo. Najboljša privlačna točka je bilo plesišče, ob katerem je domžalska godba neumorno svirala zgolj narodne komade. Mnogo pohvale je želo tudi pevsko društvo „Ljubljanski Zvonu, ki je s priznano preciznostjo zapelo več navduševalnih skladb. Pridno je poslovala šaljiva pošta, „narodni berač", izborno maskiran pa je hodil od mize do mize s pušioo ter pobiral za družbo sv. Cirila in Metoda. In skoraj nikjer ga niso odslovili brez daru, kar dokazuje, da je veČina gostov bila iz naprednega taborja, ali pa še v Rožno dolino sploh ni prodrla ostudna protinarodna steklina. Zvečer je ves slavnostni prostor za žarel v aoetilenskih plamenih, transparentih in lampijonih, spuščale so se tudi rakete. — S tako lepo proslavo svoje 10letnice je prijazna naselbina Rožna dolina pokazala, da so njeni prebivalci vneti za razvoj in napredek.
Vele zanimiva politična kazenska razprava se je vršila danes pred okrožnim sodiščem novomeškim zoper notarja M. Hafnerja v Ko-stanjevioi. Obdolžen je hudodelstva goljufije, storjenega z zapeljevanjem h krivemu pričevanju povodom občinskih volitev v Kostanjevici, ko je vodil boj na čelu klerikalcev zoper napredno stranko.
„Sokola11 v Škotjl Loki izlet v Železnike se je včeraj dobro obnesel. Na vozovih je z društvom mnogo drugih Ločanov pohitelo v prijazni trg. Na Praprotnem, v Mlinu na Suši, v Bukovici, v Dolenji vasi in Železnikih so prijatelji Sokolstva pozdravili Sokole s slovenskimi zastavami Z marljivo godbo iz Goričan-Medvod je društvo prispelo do trga, kjer so Sokole pozdravili v imenu pripravljalnega odbora železniškega „Sokola* akademik Fran Košmelj mi., načelnik gasilnega društva Fran Košmelj st. in podpredsednik bralnega društva Matevž Klopčič.   Zahvalil se je sta-
rosta dr. ZakrajŠek z željo, naj bi ta sokolski izlet pripomogel k ustanovitvi Sokola v Železnikih, kjer so narodna društva is Škofe Loke vedno prijazno sprejeta. Nato so vrla domača dekleta odičila Sokole, godbo in druge došleoe s šopki. Javna telovadba se je vršila na jako ugodnem trgu pred oerkvijo. čez 1000 občinstva je zastavilo prostor, ki ga je zagradi! a vrla domača požarna hramba za telovadiŠČe. MiČne pa nelahke 4 proste vaje, določene za izlet gorenjskih društev v Kranj je izvedlo 15 boljših telovadcev drušr.va prav živahno. Na drogu in bradlji sta nastopili 2 vrsti po 6 in 7 telovadcev. Dobre izvedbe je občinstvo glasno pohvalilo, posebno so pa dopadale, kakor je bilo videti po aplavzu, tezne stoje, razovke, lepi prednosi, veietoČi brez in oelo z obratom, iz stoje skrčka in tudi druge vaje. Tudi vpliv telovadbe je zbran narod opazil na žilastih, od sotaoa ogorelih rokah in lepih telesih. Kot zadnja tcČka je nastopilo 24 dečkov z vajami s palicami. Vaje so bile prav dobre in občinstvo je načelnika br. Pistava in vaditelje pohvalilo za pokazano delo. Po telovadbi je povabil prijazni župnik iz Železnikov Sokole telovadoe na svoj dom, jih pogostil in se veselil javne telovadbe. Pri Palerju se je razvila veselica, vrstila se je godba, ples, pa tudi v govorih se je poudarjalo Sokolstvo in telovadba, ki naj bi našla vedno več dejanskih prijateljev ne le v Škofji Loki, temveč tudi v Železnikih.
Umrla je ^Čeraj v ne del i o popoldne v Litiji gospa Julija Grill, soproga vpokojenega o. kr. okr. glavarja g. Matija Gnila
Obesil 80 ie v soboto na litijski postaji železniški čuvaj Vladika. Mož je bil preveč pijači vdan. Zapustil je ženo in obilo otrok.
Smrtna nesreča. V Sevnici je padla gramozna truga na 41etnega posestmkovega sina Mihaela Trupe j a iz Krakovega in ga ubila.
Vransko, dne 2. avgusta. Danes zjutraj je umrl po dolgotrajni mučni bolezni g. Jakob Brinovec, gostilničar in posestnik tukaj, v 49 letu svoje starosti. — Rajnik je bil vrlo naroden mož. Bil je član občinskega odbora in okrajnega zastopa Vranskega. Bodi mu blag spomin!
Odbor podpornega društva za slovenske visokoftolce na Dunaju
naznanja, da je dosedanji društveni blagajnik gosp. dr. Klement Seshun odložil blagajniški posel. Njegov naslednik je gosp. Ivan Luzar, nad-revident Južne železnice v p., ki stanuje na Dunaju, III 3, Reisnerstrasse 27, I. nadstropje. Ta rodolub deloje že dvajseto leto kot društveni odbornik v prospeh revnim slovenskim vi-sokošoloem na Dunaju. — Ker je vsled prevelikega Števil a"r e v -nih slovenskih visokošolcev "v minolem Šolskem letu blagajna docela prazna, prosi odbor, da blagovolć sloven-skirodoljubi obilne prispevke poslati novemu blagajniku, da more odbor v novem šolskem letu pomagati vsaj najpotrebnejšim in najvrednejšim dij ako m.
Slavnost „Narodne delavske Organizacije" v Trstu v nedeljo, dne 9. t. m. bo zopet dan tržaškega Slovenstva. Ta dan bodo tržaški Slovenci zopet s skupnim javnim nastopom pokazali, koliko da jih je. Od 7. pa do 9. ure predpoldne bo na kolodvoru državne železnice pri Sv. Andreju sprejem raznih z Goriškega prihajajoč h društev in podružnic „Narodne del. org." Ob 9. uri pride s posebnim vlakom kakih 800 članov puljske po-podružnice „Nar. del. org u. Za tem je skupni spored s kolodvora v Narodni dom, kjer se bo vršil slavnostni shod. Popoldne ob 3. uri in nadalje se pa vsi člani „Nar. d. org." in vsa slavnosti udeležujoča društva z razvitimi zastavami — katerih je dosedaj prijavljenih že 9 — podajo v sprevodu v Rojan na slavnostni prostor. Za to slavnost se ježe priglasilo 19 dnntav, s 9 teh pride na slavnost z z*$»av Včeraj so prijavili odboru „N d. o.u tudi češki narodni socijalisti, da pošljejo na slavnost deputacijo.
Tnjcl v LJubljani meseca Junija 1908. Meseca julija t. 1. je prišlo v Ljubljano 4628 tujcev torej 596 več nego meseca junija in 81 manj nego v istem mesecu lanskega leta. Od teh pa se jih je nastanilo v hotelu „Unionu 1004, „Slonu 857, „Lloydu 4-99, „Maiiča 245, „Avstrijski oesaru 252, „Ilirija" 269, „Južni kolodvor" 301, „Bavarski dvortt 158, »Štrukelj" 183, „Grajžartf 73 in v drugih drugih gostilnah in prenočiščih pa 787 tujcev.
Za poškodbami Jo umrl v
"Trstu Anton Slokovič, ki je pri ognju v ladjedelnici Sv. Marka dobil hude opekline.
Solnčarica |o zadala v Trstu 331etnega Josipa Blumla. Prepeljali so ga v bolnico. _4c o grozovitem umoru v Trstu. Kakor nam je bilo že v soboto javljeno brzojavnim potom, je
policija rez v soboto predpoldne v Fodranspergovem   stanovanju   naš a
dragulje pokojne Lucije Fabry. Policija je bila Še v petek večer najela osem kopačev, ki so v soboto ves dan prekopavali dvorišče pred hišo. A to kopanje ni izdalo ničesar. Pri natančnejši preiskavi v hiši je pa policijski koncipist Keršovan v knjižnioi v sprejemni sobi Fodranspergovega stanovanja našel rečene dragulje, ki so bili skriti za desko, pribito nad vratini knjižnice na notranji strani Za to desko je Keršovan našel ročno torbico iz kovine, v kateri je bilo šest prstanov: eden teh ima dva precej debela briljanta, drugi tri velike rubine, enemu je manjkal kamen. Dalje je bila v torbici škatljioa z vdelanim zlatom, a v škatljioi mala srebrna ura. O vratna verižica je — kakor se trdi — iz biserov. Našli se tudi srebrno držalo za svinčnik. Denarja so pa našli le 100, in ne 200 kron, kakor nam je bilo po pomoti javljeno v prvem hipu. Poleg tega so pa našli še mnogo drugih predmetov, ki so bili last pokojne. Fodransperg Še vedno taji in trdi, da on ne ve ničesar o tem. Pravi namreč, da je moral kdo drugi umoriti nesrečno Fabry, ko ni bilo njega doma. A preiskovalni sodnik ima dokaz, ki z apodiktično gotovostjo priča o Fodranspergovi krivdi. Pri prvi hišni preiskavi, namreč Še v ponedeljek, dne 27. m. m., so namreč našli v Fodranspergovem stanovanja le štiri kose trupla in sicer Život, obe roki in eno nogo od kolena doli. Ko so dali takoj za tem Fodransperga vklenjenega odvesti na policijo, je klepar Gottinger, ki stanuje v isti hiši, povedal preiskovalnemu sodniku, ki je bil Še ostal gori, da je videl Fodransperga v nedeljo priti na dvorišče z ročnim kovčkom, katerega je skril v drvarnico. Ko so nato odprli drvarnico, so v njej res našli ročni kovček. Gottinger je takoj izjavil, da je to ravno tisti kovček, ki ga je bil Fodransperg v nedeljo prinesel v drvarnico. In ko so ta kovček odprli, so našli v njem še tri kose razkosanega trupla: dve stegni in eno nogo od kolena doli. To je nepobiten dokaz Fodranspergove krivde. Dočim je izključeno, da bi bil Fodransperg morilec kočijažev, ker je dokazano, da je bil dne 15, decembra 1. L, ko je bi na OpČinah umorjen kočij až Vidov, doma in da je onega dne nekaj delal z Gottingerjem, se pa med tem vedno bolj utrjuje sum, da je on napadel in treščil s sekiro po glavi pismonošo Velikonjo.
Morilec Fodran premeten sle-parček. Tržaški morilec Fodran je dan pred umorom hotel pri tržaškem škofijskem ordinarijatu izvršiti goljufijo. Ob 11. dopoldne je vstopil elegantno oblečen v pisarno tržaškega ordinarijata in želel govoriti z ravnateljem mons. Flego. Ugodilo se mu je; a že prvi vtisk tega neznanca na mons. Flega in na njegovega tajnika kaplana Mandića, je bil tako neugoden, njegovo kretanje je bilo tako malo zasigurajoče, da je mons. Flego vsled nekega instinktivnega čuta, predno se je z neznancem zapri v svojo pisarniško sobo, naložil svojemu tajniku, naj pazi in priskoči noter v sobo, čim bi zaslišal kaj sumljivega. Biti samemu z neznancem se je mons. Flegu zdelo jako neprijetno. Ko sta bila monsignor Flego in Fodransperg skupaj, se je ta-le predstavil za kabinetnega kurirja avstrijskega poslaništva pri Vatikanu. — Pokazal je tudi vizitnico: na tej je bilo ime Julij in neki priimek (ne Fodran!) z gori omenjeno titula-turo. No, vizitnica ni bila tiskana, marveč kaligrafično pisana z okrog-lopisnimi okraski in umetniško izrezana (kakor znano, je Fodran izboren kaligraf). S čim smem Vam po-streči? je vprašal mons. Flego. — Monsignore! Potujem z Dunaja v Rim v posebnem in tajnem poslanstvu avstrijskega ministra za zunanje stvari barona Aehrenthala na Vatikan. (Odprl je pri tem mapo, ki jo je držal pod pazduho, in vzel ven iz nje priporočilno pismo, dozdevno pisano od legacijskega svetnika na avstrijskem poslaništvu pri Vatika-
j na grofa Coroninija, in se z njim legitimiral). Pripetila se mi je pa na potu neljuba nezgoda, ki utegne biti usodepolna za važno diplomatično akcijo, radi katere potujem. Ko sem namreč prišel z vlakom v Nabrežino, sem izstopil in pustil kovčeg v ku-peju; kovčeg, v katerem se je nahajal ves moj denar, pa mi je pri tem izginil in ga nisem mogel več najti. Rekviriral sem na postaji in telegra-firal po denar na ministrstvo za zunanje stvari, ali ne morem čakati na odgovor, ker je diplomatična misija največje nujnosti in je nevarnost v najmanjši zamudi. Za to se obračam k Vam, da meni pomagate iz te grozne stiske, s tem da mi posodite potrebno svoto denarja. Le na tak način bom mogel takoj nadaljevati pot v Rim in s tem izvršiti prevažno di-plomatično nalogo, katera mi je poverjena; kajti vsaka nadaljna zamu-
[ da utegne   biti   usodepolna. Mons.
I Flegu se je zazdela vsa   stvar jako
čudna in sumljiva. Vendar pa se je bil dozdevni kabinetni kurir legitimiral in se je mons. Flego nahajal zato zares v zadregi, kaj naj bi storil. Zakaj pa se ne obrnete na namestnika princa Hohenlohe? vprašal je Flega — Bog obvaruj! Misija je stroga tajnost med ministrom Aehrenthalom in Vatikanom in ravno namestnik ne sme o tem ničesar vedeti! A mesto da bi prepričal monsignor a Flega, se je temu zdela stvar čim dalje bolj sumljiva. Uvidevši, da se še obotavlja, je dozdevni kabinetni kurir potegnil iz svoje mape veliko, večkrat zapečačeno pismo s kuverto iz svilnatega papirja (kakor se to navadno rabi pri važnih diplo-matičnih pošiljatvah). Rekel je, da je to pismo, ki je ima izročiti na Vatikanu. Potresel je pismo in zacven-kalo je, kakor da bi bili v njem cekini. —- Kakor vidite, je v pismu denar. Ali sami boste uvideli, da diplo-matičnega pisma ne smem odpreti. Vkljubu vsemu temu mu je mons. Flego uljudno, ali odločno odrekel zaprošeno posojilo. Dozdevni ^kabinetni kurir je tu postal silno nejevoljen in razburkan« zahteval je osorno še enkrat, naj mu mons. Flego imenom škofijskega ordinarijata podeli potrebno posojilo. Ko je mons. Flego odločno zanikal, je oni poskočil in za-žugal mons. Flegu: — Boste pa Vi odgovorni za vse posledice, ki utegnejo vsled tega nastati! In odšel je jezno, zaloputni vsi vrata. — Ko se je v četrtek pred umorom neki tržaški industrijalec peljal v kupe j u III. razreda na progi Benetke - Trst, je zares zapazil kovčeg, na katerem je bilo ime »Ritter von Fodransperg«. Oni gospod je potoval iz Benetk v Trst; v kupe j u je bilo le malo ljudi. Na klopi pa je stal nov kovčeg iz debelega platna z robom in držalom iz usnja. Iz držala je visela na vrvici vizitnica, na kateri je bilo tiskano »Ritter von Fodransperg«. Vsi pasa-žirji so izstopili na raznih postajah. Kovčeg pa je ostal tam. Pri carinskem pregledu na meji je finančni stražnik stopil v kupe; vzel je kovčeg v roke, ga tehtal in potipal, potem je prečital vizitnico — in odšel je postavivši kovčeg na prejšnje mesto. O njegovem lastniku pa ni bilo niti sledu. V Nabrežini je sprevodnik odprl vrata kupeja in tu se je zdelo onemu gospodu, da se je nekdo previdno približal kupeju in si od zunaj ogledal kovčeg. Potem je ta mož odšel in ga ni bilo več videti. Ko je prišla rojanska tragedija na dan, se je oni gospod spomnil na ime Fodransperga. Stvar je bila že sama na sebi tajinstvena. Še bolj čudna se zdi pa sedaj, ko vemo, da je Fodran prišel drugi dan na škofijski ordinarijat izsilit denar pod pretvezo, da je izgubil kovčeg on, diplomatski agent na potovanju! Ali je Fodran res izgubil kovčeg in mu je potem šinila v glavo misel o švindlu na podlagi izgubljenega kovčega? Ali kajf Sploh pri tem zločincu je vse tajinstveno.
Tatvine. Strežnici Frančiški Pod-lesnikovi je bilo včeraj v nekem iz-kuhu iz žepa ukradenih 6 K denarja.
— Mesarju g. Ivanu Ž*>ntr p bilo na klavnici ukradenega za 4 K drobovja.
— V soboto zvečer je bi »a gostilničarju Jerneju Jeleniču na Stari poti št. 3 iz kleti ukradena 7 K vredna šunka. Tat se je že naprej pohvalil, s kako slastjo bode drugi dan jedel šunko, ki je bila še v kleti. Ko jo je odnesel, so stekli za njim in da je lažje odnesel pete, jo je vrgel v mejo in odkuril dalje. Pil je tedaj na medvedovo kožo. — V soboto se je vtihotapil 1883. leta v Novi vssi rojeni delaveo Anton Zupančič v podstrešje na Poljanski cesti št. 26 in hlapcu Jožefu GregoriČu odnesel 18 K vreden suknjič. Da se pa z ukradenim suknjičem ni drugi dan postavil je v srok ta, ker je bil takoj aasačen in aretovan. — V soboto zvečer je v neki gostilni nek delavec pri mizi zaspal. Svečarski vajenec J. č. ki je poleg njega sedel, je naglo porabil priliko in mu iz žepa izmaknil denarnico, v kateri je imel 8 K. Razen enega so v vseh slučajih uzmo-viči znani, odnosno so bili ar eto vani in izročeni sodišču.
Priporočljiva slnikioja. Pred 15. meseci je služila pri neki stranki za služkinjo Marija K 6 ni g o v a rodom iz Stare loke pri Kočevju. Odkar je pa tam zapustila službo, se ji n<č več ne zljubi bivati pod gospodinj in o disciplino in se preživlja, kakor se sploh ve in zna, samo da ji ni treba delati. Ker so ji menda že vsi viri usahnili, je našla vendar še enega in baš ta jo bode pogubil. Ker ji je nepotrpežljivi želodec prehudo krulil, je začela hoditi v neko špecerijsko trgovino po razno blago na ime svojega prejšnjega gospodarja in ga isgoljufala na ta način za 48 K 34 vin. To bode aa nameček k goljufiji, odnosno tatvini, vsled katere jo sodišče ie itak preganja v policijski tiralnioi.
Fropi ooons nesreća. V soboto popoldne je vsled stika (Kurzschluss) vnela na Mestnem trgu žica elekrične železnioe, kar bi bilo lahko postalo
aa mimoidoče občinstvo usodno, ako bi ne bili takoj poklicali monterja, ki je napravil sopet naglo red. Pred dohodom tega je policijski stražnik opozarjal pasante, da so se izogibali kraja, kamor bi utegnila žica pasti, ako bi bila pregorela.
iiHeuer gams11. V soboto po 2. uri ponoči so se bili na Sv. Petra cesti sprijen* gruči vojakov tukajšnjega 27. in 17. pešpolka in se korenito klestili. Ljudje, ki so „vojsko" opazovali pri oknih, niso mogli konstatirati, katera četa je odšla zmago-nosno z bojnega polja. Noč tudi molči, zakaj se je bil tepež vnel, vsekako je pa igralo glavno vlogo — vino.
Prileten gost Ko je v soboto ponoči v neki kavarni hotel livar J. K. oditi, so bili gosti sploh veseli, da jih je „mora nehala tlačiti", je kavarnarica razumno hotela imeti plačilo za zanžite pijače. Nikakor pa mu ni šlo v z alkoholom zmoteno bučo, zakaj naj bi ji še plačeval. Skočil je vanjo, jo vrgel v peč in jo potem Še podrl na tla ter jo lahko telesno poškodoval. Za nameček je pa napravil kavarnarju Škodo še s tem, da mu je razbil nekaj posode. Pristojna oblast bode prijaznega gosta naučila boljše omike.
Nevarna igrača« Včeraj dopoldne se je igral na Karolinški zemlji št. 25 s flobert pištolo 16 letni Filip Keršič. Ko je prišel V sobo njegov 14letni bratranec Pavel Keršič, je Filip pomeril v šali s pištolo, ne ve-doč da je nabasana, na Pavla, jo sprožil ter ga zadel s krogljico na desnem licu. Oškodovanca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer so k ona tato v ali, da je k sreči le lahko poškodovan, Filipu se je pa odvzela pištola in se bo zaradi svoje lahkomišijenosti moral zagovarjati pred sodiščem. Ko bi šla krogljioa le par cm višje, pa bi bil dečko ob desno oko.
Za moža« Včeraj dopoldne so imeli še talci na Erjavčevi cesti izreden užitek. Dve ženski sta se obsipali z raznimi lepimi priimki, pihali, da so se jima od jeze dvigale prsi kakor ribi plavute. Naposled sta skočile liki razdraženih petelinov skupaj in se začele lasati, da je bilo joj. Tudi moža pravice je privedla tja radovednost, ki pa je bil toliko neusmiljen, da ni dopustil občinstvu nadaljnje zabave, marveč je hudi ženski razdvojil s tem, da je eno t. j. brezposelno služkinjo Marijo Kotar -jevo odvedel s seboj. Povod: Kotar -jeva se je bila nekoliko preveč zagledala v moža svoje nasprotnice, katera ji ga pa nikakor noče prepustiti, pa Če gre zanj še v hujši boj.
Nesreča- V soboto popoldne je peljal posestnikov sin Fran VerbiČ iz Karunovih ulic št. 3 po Stari poti, ko se ravno tam razstreli z neko mino. Pri tem je prifrčal pesek Ver-biču v obraz in ga tako poškodoval, da je moral takoj v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo v Krems 19 Hrvatov, iz Beljaka jih je pa prišlo 15. V soboto se je iz Amerike povrnilo 70 Slovencev in Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Trgovec Natan Frisohmann je izgubil Črno denarnico, v kateri je imel 520 K denarja. — Posestnioa Ivana Gre-gorČeva je izgubila zavitek smotk. — Vdova Ana Bizjakova je izgubila hranilniČno knjižico. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena pelerina s kapuco, črna ženska jopica, palica, telovnik z uro in verižico, rokavice in palica. — Mizar Fran Škerjanc je izgubil v belem robcu zavezana dva bankovoa po 10 K. — Prodajalka Marija Lipčeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 21 K denarja. — Neka dama je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice, vredno 72 K. — Neki delaveo je našel na Dunajski cesti 4 srajce in jih odnesel domov. Policija je pa zato izvedela ter mu jih odvzela za toliko časa, dokler se ne zglasi izgubi tel j. Mesto najdenine v denarjih, dobi nure".
„Društvena godba ljubljanska*1 konoertuje jutri pri večerni predstavi nThe Elite Biografa na vrtu hotela pri „MaliČu". Začetek ob 8. zvečer.
Drobne novice.
— Delegacije se skličejo na dan 25. septembra v Budapešto.
— Roparski umori. V dekliški penzijonat v Antonvju pri Parizu so prišli ponoči maskirani možje ter ubili v posteljah tri učiteljice. — Blizu Vajena na Ogrskem je pet za Slovake napravljenih lopovov ustavilo voz stavbenika Griina iz Buda-pešte. Griina so smrtno ranili ter mu odnesli 35.000 K, s katerimi je hotel plačati delavce.
— Štrajk mesarjev. V Sobotki je mestna občina ustanovila svojo mesnico, ker mesarji niso hoteli znižati cen. Nato so^ mesarji začeli štrajkati, a magistrat je dobil takoj vojake na razpolago, ki   bodo klali
živino ter prodajali meso v mestni mesnici.
Telefonsko in brzojavna NroiDfl.
Obravnava proti notarju Hafnerju.
NOVO mesto 3. avgusta. Razprava proti Hafnerju radi zapeljevanja h krivo pričanju se je pričela danes dop. Prišlo je nad 20 prič. Razprava se konča jutri.
Pravda za rudoslede.
Hrastnik 3. avgusta. V Celju je bila pri rudarskem uradu obravnava med trboveljsko premo« gokopno družbo in posestnikom Koželjem iz Trbovelj radi rudoslednih pravic. Trboveljska družba je izgubila četvero rudoslednih krogov s premerom po 4500 m, ki leže večinoma v občini Dol in v katerih je baje silna množina premoga. Danes se prične s kopanjem.
Šusteršič — pogorel.
Trat 3, avgusta. Na včerajšnjem shodu v Dolini je dr. ŠusterŠič žalostno propadel.
Vladne obljube Nemcem.
Pragi! 3. avgusta. V Tešnu je na protestnem shodu nemškoradikalne stranke povedal posl. Wolf, da so nemški poslanoi umaknili znane nujne predloge v državnem zboru šele potem, ko jim je vlada dala popolnoma obvezne obljube glede imenovanja državnih uradnikov in drugih nemških zahtev, toda podrobnosti te obveznosti morajo ostati za sedaj še tajne.
Tajnik nemškega cesarja umrl.
Berolin 3. avgusta. Danes je tukaj umri prvi tajnik nemlkega cesarja, Lukanus.
Ustava na Turškem.
Carigrad, 3. avgusta. Danes je izišel sultanov dekret, s katerim se razglašajo važne ustavne določbe. Dekret obsega več točk, n. pr.: 1. Vsi podložni brez razlike vere in narodnosti uživajo popolno osebno svobodo, enake pravice ter imajo enake dolžnosti napram državi in kroni. 2. Nihče se ne sme brez zakonitega vzroka preganjati, pritegniti v pre-skavo ali biti kaznovan. 3. Izredna sodišča so v rednih razmerah nedopustna. Vsak-obdolženec se mora takoj zaslišati ter dobiti zagovornika. 4. Noben oblastveni organ ne sme brez pismenega pooblastila prestopiti praga kakršnekoli hiše. 5. Vsak državljan se sme poljubno seliti, si nakupiti posestva ter izvrševati obrt. 6. Tiskovine se ne smejo pred natiskanjem od nikogar kontrolirati. 7. Pismom se zagotavlja tajnost. 8. Nauk in znanost sta svobodna. 9. Vsak uradnik mora sprejemati ukaze le naravnost od svojega neposrednega predpostavljenega. 10. Državni proračun se mora vsako leto pravočasno javno razglasiti preden razpravlja o njem parlament. Sultanov dekret je veliki vezir slovesno prečital na tisoče zbrane mu ljudstvu, ki je ob živahnem aklamiranju naročilo velikemu vezirju, naj izroči sultanu zalivalo vsega naroda. — Po vseh vojašnicah so vojaki slovesno prisegli na novo ustavo.
Solun, 3. avgusta. V Adriano-polju sta dva polka odrel>a pokorščino ter odkorakala proti Carigradu. Položaj v mestu je zelo nevaren, ako ne pride takoj vojaštvo od drugod. Vse trgovine so zaprte, meščani pa beže v francoski konzulat.
£ov na divjega mačka na Gradu.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca julija 1906 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1085 strank 573 026 K 47 v, 1204 stranke pa dvignile 817 307 K 98 v.
— Kmetska posojilnica ljub-
ljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. julija 1908. Aktiva: Gotovina 48 366 K 83 v, naložen denar 2.339.201 K 64 v, posojila 10,809 761K 81 v, vrednostne listine 339.230 K — v, zadružni dom 203 584 K 92 v, zadružni hiši 304 260 K 46 v, zadružno zemljišče 109 253 K 50 v, inventar 11.083 K 54 v, prehodni zneski 7676 K 97 v, zaostale obresti 104 907 K 57 v. Pasiva: Deleži 26.406 K, hranilne vloge 13,829 954 K 61 v, rezervna zaklada 229 234 K 31 v, pokojninski zaklad 23.343 K 19 v, pred-plačane obresti 31513 K 59 v. Upravno premoženje 14,277.327 K 23 v. Denarni promet 32,687.364 K 76 v.
— Obrtno pomeino društvo
V LJubljani je imelo meseca julija 124.931 K 29 v denarnega prometa, in sicer je bilo dohodkov 65 555 K 37 v, stroškov pa 62 847 K 76 v. Končno stanje hranilnih vlog znaša 244.663 K 03 vin, stanje meničnih posojil pa 361.360 K 18 v.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 30. julija: Dominik Grivec, dijak. 12 let. Poljanska cesta 34. — Anton Mahnič, čevljar. 38 let. Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 29 julija: Anton Smerke, pek. 32 let — Jurij Razdrli, mehanik. 21 let.
Dne 30. julija: Fran Selan, delavec. 50 let. — Matija Kum p, u mir. oroŽ. 69 let.
Hcteorolojltno porodio,
Vt*in» nftd morjem 906. Bredujt uradni tlak 736-9 **-m
avgusta	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm	' o 2 o a. * 5 S o> J;	Vetrovi	Nebo
l	9. 2v.	7309	148	sr. jvzh.	oblačno
2. a	7.zj. Z pop.	7386 T6T1	14*2 181	si. svzh. m	■
	9. zv.	7387	164	brezvetr*	m
3 •	7.zj. 2. pop.	740*4 738-8	14 0 si. svzhod 22 0 j si. jvzh.		jasno del. obl.
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja tem-
Kratura: 17'0< in 16 2'; norm. 19 7' in 19-7°. davina v 24 urah 222 mm in 0*6 mm.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, stari oče, prastari oče, brat in stric, gospod
Jranc Satnnik
zasebnik
danes zjutraj ob 8. po dolgotrajni zelo mučni bolezni  previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 81. letu starosti, mirno zaspal nevzbudno spanje.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4 t. m. ob 4. popoldne iz h!še žalosti, Hrenove ulice št 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo slu-žile v raznih cerkvah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 2676
Ljubljana, 3. avgusta 1908.
Urinim Jatnnik, soproga. — Franc in Jote! Jamnlk, sinova. - Uršula Somrak, hči. Jernej Jamnlk, brat — Marijana Glavič, sestra. — Ana in Frančiška Jamnlk« snehi. — Ivan Oerbec, zet. — Vnuki in vnukinje.
Lepo 2675 1
stanovanje
v II. nadstropju s 4 sobami in prl-tlkllnami se odda za november t 1. aa Kongresnem trgn štev. 13.
VeČ se izve pri hišniku, tam.
Redka prilika za poročence!
ae skoro nova, lepa staronemška
Ogleda se lahko na Sv. Patra naalpu ster. 67, L nadstrople, dežno. 2667 Starinar)I Izključeni.
■a Starem trgu it. 15 v Ljubljani, U. nadstropje so odda s 1. novembrom 2671-1
stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo in s pritiklinami. Več pove lastnica v I. nadstropju.
iz proste roke dobro vpeljana
pekarij a s hišo
ki ae nahaja ob glavni oesti v Lescah ■a Oorenjakem. Hiša stoji blizu kolodvora in blizu tam, kjer se je ravno pričela graditi nova pivovarna, ter obeta lepo prihodnost. V hišo je napeljan vodovod. 2659-2 _Podrobnosti  pri   lastnici Ivani
mmtoltt v Lescah na Gorenjskem.
so lito v naflem
v LlmMJani kje v
mestu, in sicer v
eah, na Iv. Petra oesti! na Mostnem tr%n. Bred skelijo itd. ali v bližini teh ulio.   2615 8 Ponudbe na uprav. „S1. Naroda".
Pri županstva v tniemhorkn le oddati slniho
občinskega tajnika
Plača 600 K na leto in prosto stanovanje, ako je prosilec samec 2673
Županstvo Žužemberk
Vekovec, župan.
Proda SO lep, črnopegast
lovski pes
Vorstehhund
15 meseoev star in že nekoliko dresiran.
Vpraša se pri lastniku na Novi posti, Kranj. 2669
Dražbeni oklic.
Za zgradbo
novih stranišč
pri ljudski šoli v Žužemberku se
bode vršila zmanjsevalna dražba
dne 9. avgusta ob 11. dopoldne
v občinski pisarni v Žužemberka
kjer so tudi obrisi in troškovnik na ogled. Zamor ej o se tudi vložiti pismene ponudbe, naslovljene na županstvo v Žužemberku, do dne dražbe. Sklicu a cena je 3700 krOB. 2672
Sprejmem takoj
ki ima veselje aa Mllfct aferi
MILAN HAJDIN, brivec
Jeseilce-rnilM, fierenjm. 2646 2
Županstvo Žužemberk
30. julija 1908.
The M filter Bio
The ireiteit Bio-Theater «1 fln
W«rM 2674
Danes. 3. ovsusta 1.1.
velika
predstava
v Lottennannooem drevoreda
Vsake tri dni nov spored. Izvleček Is sporedu:
Indija. Izlet na otoka Borneo in Java. — Unaetnlike točko Iz Bio-Variete: l Damska rokoborba. 2. Arabski čarovnik. (V barvah.) 3. »John Stone«, umetalni kolesar. 4. Veseli potepuhi. — livlfen|a bo|. Drama-tiški prizor v 15. slikah. Vendetta. Krvna osveta sicilijanska. (Kolorirano.) — Vazala ▼sakovrstnostl. — 20.000 metrov pod
morjeao. Prekrasen prizor po J u les .Verne u v barvah.
Jubilejni sprevod zadaje tri dni.
Začetek ob poln 9. zvečer — Ob nedellsh in praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
Cena; Loža za 4 osebe S E; fotelj 100 K; I. prostor 1-20 S; II. prostor SO vis.; III. prostor 00 V. j IV. prostor 40 V.
L Geol M. Govrlč
ravnatelj. poslovodja.
mm 55 dvojno Dležmio "04!^
pivo prazdroj in crno pivo
(Bockbiar) iz aiUaiikt BadefevUke plvcvarao se toži
v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
\rček 20 vin. vrček
m
Kavarna »ILIRIJA
£jubljana ■ ■ 3 minute od južnega kolodvora ■ ■ £jnbljana
je vssk dan
vso noč odprta.
2658 2
Parna pralnica in libkica
■MtofflllVI ObratDM) 4oto— n
t i Mm v UnbljanL
Po-vse do srede trgovini za moško perBo se Istega tedna al
Mbnjflko ranit
vsakega tedna v moji in likanje oddano lahko pride v soboto pa se posije ven kaj.
one. Perilo kntornooo-
Spretni agenti
U M obiskovali privatne odjemalce, ae iščejo v vseh krajih. Prav dobičkanosno in stalno opravilo, velika provizija ozir. stalna plača. Ponudbe na W. Wtssamalsr, Bsaptoost-
L). 2648-2
iz proste roke v sredo 0. L aa.
knklnjskn ta gestUattka
oprava
ter postelle na Sosl|ovl eestl it. 12. (Perlesov auro!) 2665-2
Notarski biHit
SO sprelme. Vstop cimpreje.   2668 1
.-. IVO BAKOVNIK /.
o. kr. notar v Metliki.
Pozor!
Po jako ugodni oeni se proda
razno pohištvo
v Hilfterjevib ulicah itev. 12 v LJubljani. 2670
2666-1
Eder hote varno, safruo In hitro
t Aorti s?s
p*tr|en«ga glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
LJubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani": 2343-5
Kaisenn Aug. Victo^ra, nosi 25.000 ton
Amerika....., 24.000 „
President Lincoln . „ 20 000 „ President Grant   . fi 20.000 H
Voinls Llnbllana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo V/2 dni, ter ima potnik pravico porane brsovlakov po celi
črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
profesor
dr. yr.pl. Valenta
odpotuje
do 10. septembra 1.1.
M
oj
oj
44
M M
t
♦i
♦1
n
m
M
Pozor!
Pozor!
Kavarna
.Leon'
V Ljubljani Ss» 31
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elefe-o o   tričnl klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo fn Fan! Pogačnik.
k
to
i
to
p p
to H
E
to
\ Za vsak«) ceno prodajam
od 1. do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
»Angleško skladišče oblek"
ZO. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. V
Oes. kr. avstrijske    <Šj|t    državne ž»l»znloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1. maja 1908. leta.
ta LfasUaso fiut. zsLt
Sa80 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. 2., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7*05 ijutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. tn Trst, c kr. dri. žel., Beljak čez Po-droičko, Celovec. Prago.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-TopHce, Kočevje.
9- ae predpoldne. Osebni vlak v smeri: »zenice, Beljak, (čez Podroičico) Celovec,
^sgu.
u-38 »redpoldne.  Osebni vlak v smeri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.,
Gorico <3ra. zet, Trs  dri. ieU, Beljak,
(čez Pod ožčlco) Celovec, I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
«>'olje» Rudolfovo, Straža-TopUce, Kočevje. S-4S popoldne.  Osebni  vlak  t smeri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.
Gorica dri. ieL, Trst dri. zet, Beljak,
(čez Podroičico) Celovec. Praga. 7-IO sveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Rudolfovo, Straža-TopHce, Kočevje. 7-SB zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbli. Beljak, (čez Podroičico)
Celovec, Praga.
10- OO ponooi. Osebni vlak v smeri: le* •onice. Trbli, Beljak, juž. žel., Gorica dri. IeL Trst dri. ieL, Beljak juž. ieL, (čez Podroičico).
Odkod iz LtzJUlame ari. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 200 popoldne. Osebni vlak v Kamnik
7-IO iveoer. Osebni vlak v Kamnik IO-BO peneSI. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
v Mubllano lni. zaLi
6-66 zjutraj. Osebni vlak is  Beljaka lni.
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*34 zjutraj. Osebni vlak Is Kočevja, Straše-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*22 predpoldne. Osebni vlak iz Praga,
Celovca, Beljaka juž. žel., Čez Podrožčičo
in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča. 232 popoldne.   Osebni vlak   is Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3*50 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
inž. žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čan
Podrožčičo) Gorice dri. ieL, Trsta dri.
žel. Jesenic, Tržiča
e-so zvečer. Oseb. vlak Iz P*agff, Celovca Beljaka (čez Podrožčičo) jesenic.
8 37 zvodor. Osebni vlak tz Kočevja, Straže • Toplic, Rudolfovega, Grosuplje*
8-45 zvodor. Osebni vlak is Beljaka jui. žeL. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod* rožčico) Trsta drl ieL Gorice dri. žel., Jesenic, Tržiča.
ii-bo ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčičo) Trstu dri. žel. Gorice dri. ŽeL, Jesenic
v LJaSllaao dri. kolodvori 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io do predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik** 6 io iveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9 50 peneol. Osebni vlak lz Kanuuza. (Sazu ob nedeljah In praznikih
(Odhodi in prihodi so označeni v srodni* evropejskem Času.)
G. ar. ravsataljstvo šržsvnih želeiaic v Trsta
Sprejema zavarovanja človeškega itv-ljenjs po najrazDovratneJlih kombmsottsh pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalniea. Zlasti je sgodno zavarovanje na doživetje iz smrt s manjisjoensl as vplačili.
Vsak član  aa po preteku petih let pravico do dividende.
„SLHVIJH"
45-88
- - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi.....
Res. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ TSJeoUosI olo« antks-narodno upravo.
Vat pojaaaa daj«:
▼ Iilabliaal, iigsr pisarne so v laatnej bausuej hiii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode oezloje takoj in najkmlantneje. Ušiva   najboU&i   sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore ▼ narodne in ob&mokoristne namene.
Izdajatelj In odgovora! urednik Baaio Raztoilemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
41