PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /'	i •
Abb postale I gruppo	LCD3 OU IlF
Leto XXIV. Št 216 (7109)
Nepričakovano, verjetno zaradi novega sovjetskega pritiska
Odložen sestanek «na vrhu» med predstavniki ČSSR in SZ
v
Zunanji minister Hajek je podal ostavko - Sele sedaj so objavili govor tajnika slovaške partije Husaka - Prepoved izdajanja dveh slovaških listov - Iz V. Nemčije so bankovci, ki jih uporablja okupacijska vojska
PRAGA, 19. — Po vsej verjetnosti je odhod delegacije češkoslovaškega vodstva v Moskvo na sestanek «na vrhu» odložen in delegacija danes ni odpotovala, niti ne bo jutri. Sedaj ni niti več gotovo, da bo do sestanka prišlo, ker menda niso določili novega datuma. Te vesti govore, da Sovjeti niso zadovoljni z dosedanjimi ukrepi v ČSSR in da je prišlo do novega pritiska. Govori se tudi, da je v tej zvezi prišlo do različnih mnenj v prezidiju CK KPč, kjer so nekateri člani mnenja, da sploh nima več smisla iti na razgovore, drugi pa menijo, da bi bilo to primerno.
Predsednik republike Svoboda je danes sprejel ostavko zunanjega mi
nistra Jirija Hajeka in je poveril zunanje ministrstvo predsedniku vlade Oldrichu Černiku.
Do te ostavke je prišlo po odkritem sovjetskem pritisku in po grobih napadih na zunanjega ministra Hajeka v sovjetskem tisku, ko je »Pravda* prišla tako daleč, da ga je dolžila povezave z gestapom med drugo svetovno vojno, ko je bil obsojen na 12 let z.*pora. Hajek je bil tla dan okupacije v Jugoslarji in je nato odpotoval v New York, kjer je po navodilih vlade preprečil, da bi se razpravljalo o . zasedbi češkoslovaške v varnostnem svetu. Vendar pa je bil še vedno tarča napa dov sovjetskega tiska izključno iz Političnih razlogov, ker je stremel Po bolj odprti češkoslovaški zunanji politiki, čeprav je istočasno tudi zagovarjal nujnost sodelovana v varšavskem paktu in v SEV zaradi objektivnih geopolitičnih pogojev češkoslovaške.
Istočasno je podal ostavko tudi Hrahomir Kolder za člana parlamenta in bo prevzel nalogo v češkoslovaškem veleposlaništvu v Sofiji. Kolder je bil med najbolj znanimi «kolaboracionisti». Ostavko je Podal tudi minister za zveze Hoffman, ki je med osebami, ki so »poklicale okupacijske čete in ki je skušal doseči, da bi češkoslovaška agencija takoj po vdoru objavila besedilo poročila agencije TASS in kar so novinarji preprečili.
Agencija ČTK je včeraj objavila daljše izvlečke iz govora, ki ga je >mel tajnik slovaške partije Husak še pred dnevi v Bratislavi na seji slovaškega parlamenta in kar so Sovjetski cenzorji do sedaj preprečili. Husak je izjavil, da je prvo razdobje utrditve položaja v ČSSR Zaključeno in da je treba sedaj tudi forrpalno opredeliti, za kaj gre Pri normalizaciji. Razvoj dogodkov Po januarju je dokazal silo in zrelost češkoslovaškega ljudstva in možnost izgradnje svobodne ter demokratične socialistične družbe. Dejal pa je tudi, da so podcenjevali mednarodno povezavo lastne politike, ker vsi vedo, da se lahko dobro Živi samo v dobrih sosedskih odnosih z bližnjimi, kar še zlasti velja za majhno deželo.
Glede moskovskih sporazumov pa J« Husak dejal, da nudijo možnost, da se pride iz sedanjega Položaja. Odločno je zanikal možnost, da bi se vrnili na staro Pot birokratskega in fosilnega sistema «petdesetih let«, vendar pa fe ne smejo ustvarjati romantične m utopične iluzije. Opazovalci o-renjujejo, da pomeni Husakov go-vor v bistvu podporo Dubčkovim stališčem in da prav zaradi tega 'ako dolgo ni prišlo do Objave, ker ?° Sovjeti računali, da bodo zabili klin med njim in Dubčkom.
Praški Usti so šel,, sedaj obja-fili vest, da so pred predsednikom barodne skupščine Smrkovskim prisegli sodniki, ki bodo sprejemali Pritožbe državljanov in ki bodo Sprejemali odloke o rehabilitaciji tistih, za katere so ugotovili, da so bili Obsojeni po nedolžnem.
Ob tej slovesnosti je pravosodni minister Bahuslav Kučera govoril o Pomenu zakona o rehabilitaciji in J bodočem delu sodnikov teh po sebnih rehabilitacijskih svetov.
„Ob tej priložnosti je govoril še predsednik skupščine Josef Smr-ltQvsky, ki je med drugim dejal.
«V letih samovolje in kršitev socialističnih zakonov, je bila socializmu storjena velika škoda. Deformacije na področju kazenskega prava so prizadele številne državljane. Poleg pravih krivcev so obsojali na hude kazni tudi državljane, ki niso bili proti socialistične mu sistemu Obsojali so jih zlasti za kaznivo rovarjenje proti republiki. Tako so pogostokrat obsodili zanesljive borce proti fašizmu in za osvoboditev ljudstva, državljane, ki so aktivno pomagali razvijati socializem.
Sodna rehabilitacija naj popravi krivico, ki je bila z nezakonitimi obsodbami storjena tem državljanom. S temi obsodbami so kršili načela socialistične zakonitosti, bile pa so tudi v nasprotju z ustavnimi načeli. Rehabilitacija naj z novimi razsodbami da zadoščenje tem ljudem.
Zakon o sodni rehabilitaciji,« je nadaljeval Smrkovsky, Je eno prvih velikih dejanj iz akcijskega programa KPC, ki je temeljni dokument vladnega programa in programa narodne skupščine. To je pravzaprav prvo otipljivo dejanje naše pojanuarske politike.
Del moskovskih sporazumov govori o tem, da se pet držav varšavskega pakta ne bo vmešavalo v češkoslovaške notranje zadeve. Mi smo prevzeli svoje obveznosti in jih bomo izpolnili. To pomeni, da si bodo našst organi in naša sodišča prizadevali, da povsod čim prej je mogoče utrdijo naš socialistični pravni sistem.
V	tej zvezi bi rad spomnil na to, da so sovjetski predstavniki na moskovskih pogajanjih izrecno izjavili, da kakor mi obsojajo nezakonitosti, ki so se dogajale v minulih letih.«
Praški radio je sporočil, da so prekinili izdajanje glasila slovaške partije «Smer» zaradi napadov na zasedbene sile in da so odstavili odgovornega urednika. V sredo so atuie čete« zasedle tudi redakcijo lista «Vpred», ki izhaja na Slovaškem. Redakcijo je zasedlo sedemnajst sovjetskih vojakov, ki so preprečili razpečavanje že natiskane številke lista.
Pričel je izhajati nov list »Politika«, ki prinaša zanimive vesti. Med drugim je objavil v celoti ukaz novega tiskovnega cenzorja s prepovedjo vesti, ki jih ne smejo objavljati. List izhaja z geslom: »Resnica je revolucionarna — Gramsci«.
V	zadnji številki tudi objavljajo izjavo ravnatelja narodne banke Otokarja Pohlena, ki pojasnjuje, da se tuji vojaki poslužujejo novih češkoslovaških bankovcev. Ti bankovci niso ponarejeni, čeprav jih niso prejeli v nobenem češkoslovaškem denarnem zavodu. Gre za bankovce, ki jih je češkoslovaška narodna banka poslala v SZ in zlasti v Zapadno Nemčijo, da bi bili na razpolago tamkajšnjim turistom. Ker so vedeli, da turisti iz teh držav ne morejo na Zahod, so dobavili bankovce v dokaj neomejenih količinah.
Agencija TASS je danes ponovno napadla Ota Sika. češ da je dal intervju zapadnonemškemu listu «Bremer Nachrichten« intervju, v katerem naj bi trdil, da so bili razgovori v derni in v Bratislavi samo prevara za maskiranje priprav za okupacijo.
Bivši podpredsednik češkoslovaške vlade dr. Ota Sik je danes zanikal netočne vesti agencije Reuter o tem, da je baje dal beo-
grajskemu dopisniku intervju. Sik izjavlja, da je z dnem 26. avgusta t. 1. po vrnitvi iz Moskve drža vno-parti j ske delegacije prenehal z vsakim političnim delovanjem in da od tega dne dalje ni dal nobenega intervjuja ali informacije. Zato so popolnoma neresnične in izmišljene vse vesti o njegovih govorih, izjavah in podobno, ki jih objavlja zahodni tisk. radio in televizija.
Po Pragi so se danes razširile govorice, da so sovjetske čete zasedle Romunijo, kar so kasneje romunske oblasti odločno zanikale in je bil dejansko položaj v Bukarešti in po vsej državi povsem normalen in miren. Morda je do govoric prišlo, ker so se verjetno čez romunsko ozemlje u-maknili močnejši oddelki bolgarskih enot, ki so sodelovale pri zasedbi CSSR.
«Zond 5» nadaljuje letenje
MANCHESTER, 19. - Iz opazovalnice Jodrell Banka so danes javili, da so tudi danes zabeležili radijske znake sovjetske »Zond 5», ki se je ponovno pojavila na zemeljskem obzorju. Predstavnik opazovalnice pa ni hotel potrditi vesti, da se sovjetska ladja spušča k Zemlji. Ravnatelj opazovalnice sir Bernard Lovell je izjavil, da v sovjetski lunini sondi vse deluje v najlepšem redu in da kaže, da so nekoliko spremenili smer poleta. Potem, ko je sonda letela blizu Lune, se njena pot nadaljuje po «nekoliko zdaljšani krivulji*. Vse pa kaže, trdijo v Jodrell Banku, da nameravajo Sovjeti priklicati vesoljsko ladjo na Zemljo. Danes so v opazovalnici zabeležili oddajo človeškega glasu, verjetno posnetega na traku. Bernard Lovell je izjavil, da predstavlja oddajo glasu važen poskus za ohranitev stikov vesoljske ladje z Zemljo.
3. oktobra v Kočevju proslava 25-letnice kočevskega zbora
LJUBLJANA, 19. — Z zborom skupščin in družbeno-političnih organizacij Slovenije, ki bo 3. oktobra v Kočevju, bodo proslavili 25. obletnico kočevskega zbora, na katerem so zastopniki slovenskega ljudstva v dneh od 1. do 5. oktobra 1943 položili temelje ljudske oblasti. Na tem zgodovinskem sestanku so zastopniki slovenskega ljudstva med drugim sprejeli tudi sklep o priključitvi Primorske Slo-
TRST, petek, 20. septembra 1968
tl PROTESTA PROTI NEIZVAJANJU ZAKONA
Operni pevci so zasedli namestitveni urad v Milanu
Deset pevcev so odpeljali v zapor in so jih šele zvečer izpustili
MILAN, 19. — Skupina opernih pevcev je pod vodstvom baritona Giuseppeja Zecchilla zasedla danes
veniji, o ustanovitvi SNOS, ki je j zjutraj namestitveni urad uslužben-
V lizbonskih vladnih krogih se govori, da so že izbrali Salazarjeve-ga naslednika. Državni svet in predstavniki vojaške oblasti, ki imajo v portugalskem sistemu glavno besedo, so predsedniku republike Tomažu predlagali za naslednika Sa-lazarja, če bi ta podlegel možganski trombozi, prof. Marcela Caeta na. Pravijo, da je predsednik republike soglašal z navedbo te osebnosti.
Vladni krogi so se znašli pred kočljivim problemom: Če bi Salazar preživel krizo, bi bil sposoben še nadalje vladati? Diktator, ki je že 36 let na čelu vlade, je v jeklenih pljučih, medtem ko ga je mrtvo-ud zadel po levem delu telesa. Imenovanje Ca etana niso uradno javili in ga tudi ne bodo, dokler ne bo univerzitetni profesor prevzel poslov ministrskega predsednika. Dokler pa bo Salazar v bolnišnici, bo njegove posle vodil Antonio Jor-ge Demotta Veigan.
Državni departma iz VVashingto-na je zanikal vesti, da bi PortugaP ska zaprosila, da bi ZDA v primeru neredov poslala na pomoč čete. Funkcionarji departmaja pravijo, da na Portugalsko niso poslali nobenih čet.
prevzel funkcije parlamenta in izvolil delegate za zasedanje Avnoja. Proslave 25. obletnice kočevskega zbora se bodo udeležili preživeli delegati kočevskega zbora, poslanci republiške skupščine, zastopniki organizacij, predsedniki vseh občinskih skupščin Slovenije, delegati zvezne skupščine in ostalih republiških skupščin.
Prireditve v Pazinu ol) 25-letnici priključitve
PAZIN, 19. — Akcijski odbor za proslavo 25-letnice priključitve
da bi morali na podlagi člena 50 zakona odpreti v šestih mesecih po vstopu v veljavo posebni urad imenovan »vpisna služba«, ki naj bi nadzoroval in pravično razdeljeval delo kvalificiranim pevcem, ki so vpisani v profesionalnem seznamu. Zasedbe urada se je udeležilo več umetnikov iz vseh delov Italije.
Bariton Zecchillo je časnikarjem izjavil, da ((država ni spoštovala nro„,HVO ,PTmrp TiriKiiuciiuve Obveznosti in da urad «vpisna služ-
Istre R^ke in otokov k Jugosla 1 *>»» Se ne obstaja. Nerazumljiva Istre, Reke in otokov k jugosia zamuda (nad dvanajst mesecev) je
((spravila kategorijo pevcev v moralno in materialno zagato in ta je izgubila vsako zaupanje v demokratične ustanove«.
((Današnja zasedbena manifestacija« je poudaril Zecchillo ima namen opozoriti oblast in javnost ne samo na dejstvo, da ((vpisne služba« še ne deluje, temveč na potrebo po ustanovitvi profesional nega seznama in uresničitve službe ki bi zagotovila vsem kvalificiranim pevcem, ki so vpisani v seznamu, najmanj štiri nastope me-sečno
Medtem ko so pred namestitve nim uradom patruljirali karabinjerji in policijski agenti, je bariton
cev gledališč v Ulici Dogana, Pevci so hoteli s tem protestirati, ker niso odprli «vpisnega urada«, ki ga predvideva zakon št. 800 z dne 14. avgusta 1967 o reformi opernih ustanov Operni pevci so izjavili, j nih urah odpeljali skupaj z deve-
viji je sprejel na današnji seji v Pazinu program sklepnih Driredi-tev, ki bodo 28 in 29. septembra v Pazinu. Po sprejetem programu bo 28. septembra v Pazinu slovesna seja akcijskega odbora, na katerem bodo predlagali zidanje spominskega doma «25. september« v Pazinu, s katerim se želi trajno obeležiti spomin na 25. in 26. septembra 1943, ko je pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Istro na zasedanju v osvobojenem Pazinu sprejel sklep o priključitvi Istre k Jugoslaviji. Naslednjega dne, 29. septembra bo v Pazinu velik ljudski zbor. katerega se bo, kot se pričakuje, udeležilo okrog 60.000 prebivalcev iz Istre, z Reke in iz sosedne Slovenije. Na zboru bo predvidoma govoril perdsednik CK KP Hrvaške Vladimir Bakarič.
timi opernimi pevci v zapor San Vittore. Verjetno bo pevce že jutri zjutraj zaslišal preiskovalni sodnik.
V večernih urah so javili, da so Zecchilla in njegove tovariše po razgovoru s preiskovalnim sodnikom izpustili iz zapora. Pred San Vittore so izpuščene pevce pričakali številni kolegi.
meriško letalstvo, ki je napadlo več naseljenih področij.
natelja urada Piacientinija, so za- iskalo enote osvobodilne vojske a-
sedli poslopje. Ker ga niso hoteli —----------------------------------------
zapustiti, je Piacentini pozval službujočega policijskega komisarja, da izprazni stavbo. Nekateri pevci so v spremstvu agentov zapustili urade, Zecchilla, ki tega ni hotel, pa so agenti s silo odpeljali na komisariat, od koder so ga v večer-
Tiskovni urad FNL v Parizu
PARIZ, 19. — V francosko pre stolnico prideta verjetno jutri pred stavnika novoustanovljenega tiskov, nega in informacijskega urada juž-novietnamske osvobodilne fronte Fam Vam Bo in Tam Lan Son, ki sta do sedaj vodila podoben informacijski urad v Pragi.
Tako bo odslej v Parizu delovalo dvoje informacijskih uradov eden bo predstavljal lutkovne o-blasti, drugi osvobodilno fronto. Zecchillo danes zjutraj zahteval raz- Skupine predstavnikov južnoviet-govor s predstavnikom urada. Pev- namske lutkovne vlade je v Pariti, nezadovoljni z odgovori rav- -■ (—«o cP h,vin
Kdo bo
Salazarjev naslednik?
LIZBONA, 19. — Zdravstveno stanje portugalskega diktatorja Sala-zarja se je danes nekoliko izboljšalo, zaradi česar je nekaj upanja, da preboli krizo. To je izjavil ameriški nevrokirurg dr. Houston Merrit, ki je danes pregledal bolnika. Sa lazarja so morali, kot je znano, v torek zaradi možganske krvavitve sprejeti v lizbonsko bolnišnico Rdečega križa. Merrit, ki se je danes vrnil v New York, je pripomnil, da je stanje Salazarja še vedno zelo resno, vendar je tudi možnost izboljšanja.
Poročilo o razgovorih mladine Jugoslavije in soc, mladine Italije
DELO V KOMISIJAH POSLANSKE ZBORNICE
Razprava o pokojninskem sistemu in o amnestiranju demonstrantov
Vodstvo KPI ugotavlja, da je nadaljevanje pripravljalnega dela za konferenco komunističnih partij nekoristno in neprimerno
jmvt 19. _ Komisija za delo prii Ker se vladni organi izgovarjajo 1966 do 27. junija 1968, kar'pred ' miti je razpravljala | predvsem s finančnimi težavami,
Battlejcv sestanek z Riadom
KAIRO, 19. — Namestnik ameriškega zunanjega ministra Lucius Battle se je pogovarjal tri četrt ure z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmudom Riadom. O sestanku ni bilo uradnih sporočil. Omembe vredno je, da je to prvi sestanek med ameriškimi in egiptovskimi predstavniki, odkar so se prekinili diplomatski odnosi med ZAR in ZDA v juniju 1967.
Battle je prispel v Kairo na otvoritev kraja, kjer so obnovili nubijske spomenike, ki jih bi sicer zakril Nil po dograditvi asuanskega jezu.
Ameriški viri poročajo, da se bo Battle sestal tudi s posebnim svetovalcem predsednika Naserja Fav-zijem in morda celo z Naserjem sumim.
Izraelske oblasti so obtožile Libanon, da z njegovega ozemlja prihajajo skupine saboterjev na izraelska področja, in v zvezi s tem opomnile, da tej državi grozi zato nevarnost.
Medtem se je razvedelo, da je bil topniški dvoboj med izraelskimi in jordanskimi silami v dolini Beisan izredno krut. Izraelski streli so povzroili veliko število požarov.
Enajsti dan po najostrejšem topniškem obstrelievanju Sueza je mestni guverner odločb, naj se državni uradniki preselijo v Kairo, preostalemu prebivalstvu pa razdelilo plinske maske. Pred junijem 1967 ie Suez štel 260.000 prebivalcev, od teh je danes ostalo 60 tisoč.
poslanski zbornici . medtem o zakonskih predlogih o spremembi pokojninskega sistema. Svoje predloge so orisali komunist Sullotto in sotialproletarec Alini. Njihova predloga soupadata v petih zahtevah: 1. Naj se neha odtr-govanje od pokojnin, ko upokojenec dela. 2. Obnovitev starostne pokojnine (ko gre za določeno delovno dobo). 3. Pokojninska enakopravnost moškega z žensko. 4. Razširitev tudi na pokojnine sistema »premične lestvice« in 5. Samoupravljanje ustanov, ki skrbe za Izplačevanje pokojnin.
Za pokojnine, U zapadejo po prvem maju letos, je Sullotto predlagal, naj se računajo v meri 80 od sto od zadnje mezde, Alini pa za 90 od sto.
Sedanje stanje v svetu zahteva združitev vseh demokratičnih sil
Obsodba napada na Češkoslovaško - Potrebno je ustvariti nov tip odnosov med naprednimi silami vsega sveta
rožitev, za napredek in socializem.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Osnovna značilnost socializma je osvoboditev človeka od izkoriščanja vsake vrste, omogočanje vsakemu narodu svoboden družbeni razvoj in neodvisnost, in v tem, da ima vsaka država, vsaka politična sila neoporečno pravico do lastne poti v socializem, se ugotavlja med drugim v skupnem poročilu o tridnevnih razgovorih v Ljubljani med delegacijama Zveze mladine^ Jugoslavije in mladonsko socialistično federacijo Italije.
Mladina Jugoslavije in socialistična mladina Italije obsojata napad varšavskega pakta na Češkoslovaško in izražata svojo solidarnost z narodi in mladino češkoslovaške. Sodijo, da je edina mogoča »normalizacija* na češkoslovaškem u-mik okupacijskih čet obnovitev suverenosti države in njenih ustavnih organov, organov KP Češkoslovaške in Zveze mladine Češkoslovaške. Napad na češkoslovaško je po mnenju zastopnikov obeh dele; gacij bil izvršen samo zato, da bi se na češkoslovaškem preprečila graditev človeškega socializma, ki je nesprejemljiv za dogmatske m birokratske sile, ki se danes v delavskem gibanju borijo proti vsakemu samostojnemu razvoju socializma. Vojaške zvezj niso, po mis Ijenju obeh delegacij, samo inštru-
V sedanji fazi mednarodnih odnosov in glede na to, da se socialistične sile ne morejo identificirati s socialističnim taborom, temveč da zajemajo vse demokratične in napredne sile, je potrebno ustvariti nov tip odnosov med naprednimi in socialističnimi silami vsega sveta in prekoračiti tradicionalne mednarodne organizacije mladine, kajti metode in strukture teh organizacij so bile značilne za dobo hladne vojne. Prej niso mogle izraziti in uresničiti naprednih stremljenj mladine. Zveza mladine Jugoslavije in socialistične mladine Italije sodita nadalje, da je potrebno intenzivirati dvostranske in večstranske odnose med vsemi sijami in organizacijami, ki se borijo za socializem.
B. B.
stavlja v bistvu dve akademski leti.
Ne bodo se je okoristili navadni zločinci, katerim bo kazen samo znižana za tri leta. Prav tako je predvidena oprostitev vseh denarnih kazni.
Komunistični senatorji so sporočili ,da bodo vztrajali pri svojem predlogu, naj se vključijo v amnestijo tudi »politične manifesticije«. Enako mnenje je izrazil socialist Jannelli.
Zaključili so se razgovori med predstavniki francoske sindikalne organizacije CGT in sorodno CGIL.
sta oba poudarila, da gre predvsem za politično voljo, ne pa za težave.
V bistvu se je s prvima dvema govornikoma strinjal socialist Po-lotti, ki pa je glede financiranja pokojninskih ustanov dejal, da je treba spremeniti breme, ki ga nosijo posamezne kategorije, tako da bo sorazmerno razdeljeno. Svoj predlog je orisal tudi posl. Roberti (MSI).
Vodstvo CISL je objavilo izjavo, v kateri postavlja prve predloga
za razgovor med sindikati in vlado, _ __________
ki bo 27. t.m. Tako predlaga, naj j Razpravljali so predvsem o dogod-bi se sedanje pokojnine postopoma | kih na Češkoslovaškem in vlogi, ki povišale, dokler bi ne dosegle do- - naj j0 ima pri političnem reševa-ločenega skupnega minimuma. Po- nju Vprašanja svetovna sindikalna kojnine naj bi se nato prilagoje- [ zveza. Sindikalni organizaciji sta vale višini mezd v industrijskih | se dogovorili tudi o pobudah, da podjetjih od leta 1969 dalje.	j bi prišlo do koordiniranih akcij v
Senatna komisija za pravosodje zahodni Evropi.
Delegaciji sta vodila tajnika No-vella in Seguy, prisotni pa so bili še drugi člani tajništev.
V posebnem komunikeju je vodstvo KPI sporočilo, da so na včerajšnjem zasedanju njegovi člani poslušali poročila Pajette, Galluz-zija in Cossutte, ki so pred kratkim obiskali važne prestolnice socialističnih držav in se srečali s predstavniki evropskih partij. Vodstvo je nato odobrilo, glede svetovne konference komunističnih partij, ki bi morala potekati novembra letos v Moskvi, stališče partijskega tajnika Longa, da je ((nadaljevanje pripravljalnega dela nekoristno in neprimerno«. To stališče bodo zagovarjali predstavniki KPI na vseh srečanjih s predstavniki drugih partij.
Svoje delo je zaključil tudi CK PSIUP, ki je odobril poročilo strankinega tajnika Vecchiettija, v katerem je o posegu na Češkoslovaškem rečeno, da je ((negativen za razvoj socializma v CSSR«.
CK PSIUP poziva nato sile levice v boj proti obnovljenemu at-iantizmu in zaostrovanju mednarodne napetosti.
zu izrazila upanje, da se bodo diplomatski odnosi med Francijo in južno vietnamskimi oblastmi izboljšali. Danes je v Parizu samo neki južnovietnamski konzulat.
Severnovietnamsko topništvo je sestrelilo ameriško letalo vrste »A 7». Pilota so ujeli, ko se je spustil s padalom.
Sevemovietnamska tiskovna agen. cija javlja iz Hong Konga, da so enote osvobodilne vojske napadle garnizon 400 ameriških vojakov in ga popolnoma uničile. Drzni napad osvobodilnih sil je bil naperjen proti letališču Ben Cui v pokrajini Tay Ninh, kjer se enote ame riških padalcev že nekaj dni tru-'dijvH da bi mesto spravile' spet pod svoje nadzorstvo
Partizanski oddelki jim medtem nagajajo z vrsto zased. Druge en0 te osvobodilne vojske so pa medtem obstreljevale v bližini istega mesta ameriške postojanke s top niškim in raketnim ognjem.
Blizu demilitariziranega področja je trajal devet ur spopad med osvobodilno vojsko in ameriško oklepno skupino, kateri so morali priti na pomoč helikopterji, tanki in topništvo.
Podoben spopad je bil 70 km južno od utrjene ameriške postojanke v Danangu.
Južno od Dananga je zaman' jo, ki pripada Commonwealthu.
iiniiiiiiiniiiiiiiiiiinuniiiiiuiiiimiiiiiiiMiiiMMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmniiuiHMiHimiiiiiiiumiHiiiiiniiM
Malezija prekinila diplomatske odnose s Filipini
KUALA LUMPUR, 19. — Malezija je danes prekinila diplomatske odnose s Filipini in je odpovedala fi lipinsko - malezijski sporazum o tihotapstvu. To so sklenili, ker so si Filipini priključili ozemlje Sabah.
Vrhovni poveljnik britanskih čet na Daljnem vzhodu general Michael Carver je izjavil, da ne verjame v možnost vojaškega spopada med Malezijo m Filipini. Dodal pa je, da njegove sile podpirajo Malezi-
STAVKA ŠTUDENTOV V MEKSIKU
Dr. Pold« Hladnik imenovan za primarija
KOPER, 19. — Ravnatelj zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru dr. Polde Hladnik je bil imenovan za primarija. To visoko priznanje je prejel za svojo dolgoletno in uspešno strokovno delo na področju zdravstva. Dr. Hladnik je na Primorskem že 19 let in je eden izmed pionir-
----- - “r . .	jev pri organizaciji zdravstvene
ment za ohranitev obstoječega rav-i s|uz|-ie ne samo v Kopru, ampak notežja, temv' sluzijo kot za lra^ v vsem vzhodnem delu Primorske.
**jnik slovaške partije Gustav Husak med govorom pred slovaškim parlamentom
no sredstvo znotnj interesnega pod ročja dveh supersil. To dokazujejo tudi tragični dogodki v Grčiji in na češkoslovaškem.
V sporočilu se nadalje ugotavlja, da sedanje stanje na svetu zahte va nujno združitev vseh demokra tičnih sil ii. napredne mladine sveta v borbi proti vojaško političnim blokom, imperialistični politiki in vsakemu napadu za mir, narodno neodvisnost in suverenost, za razo
Vsa ta leta je opravljal vrsto strokovnih, družbenih in političnih funk cij Sodeloval je pri organizacij domala vseh zdravstvenih zavodov v teh krajih. Zadnja leta pa se zlasti zavzema za organizacijo pomorskega zdravstva. Sedaj vodi v Kopru ambulanto pomorščakov in opravlja dolžnosti zveznega sanitarnega inšpektorja za istrsko pomorsko
nadaljuje razpravo o zakonskem predlogu socialističnega poslanca Codignole o amnestiranju vseh, ki so bili obtoženi zaradi sindikalnih, dijaških in političnih manifestacij. Zakonski predlog zadeva približno 2700 obtožencev, med njimi mnogo študentov. Demokristjan Coppola je predlagal, naj bi amnestiranje veljalo samo za sindikalne in študentske manifestacije, izključile pa naj bi se politične.
O tem spremeni lnem predlogu je komisija dolgo razpravljala. Končno ga je odobrila z glasovi demokristjanov, misovcev in republikancev. Proti so glasovali vsi predstavniki levice. To, da je bil s-premenilni predlog sprejet, še ne pomeni, da bo tudi obveljal, saj ima o tem dokončno besedo poslanska zbornica, kjer jP sorazmerje sil drugačno.
Zaradi nekih nerednosti je ktvne-je komunistični predstavnik zahteval, naj bi se glasovanja razveljavila.
Komisija je nato začela razpravo o posameznih členih zakonskega predloga in se lotila vprašanja, kateri prekrški naj se amnestirajo. Na splošno je obveljal predlog, naj bi amnestija veljala za vse prekrške, za katere je predvidena kazen do petih let zapora. Polemike so nastale, ko je skupina levih komisarjev predlagala, naj se upoštevajo pri tem samo gole kazni, ne pa obremenilne okoliščine, na katere se lahko sklicuje sodnik, zato da bi kazen presegala predvideno dobo petih let. Demokristjani so vztrajali, da se pa morajo upošl* vati. Ker ni prišlo do dogovora, so demokristjani predlagali ustanovitev podkomisije, ki naj bi proučila vprašanje. Vendar so predstavniki levih strank povedali, da se ne bodo udeležili sej take podkomisije, katere namen je »zavlačevati o-dobritev zakona* Socialist Codigno-la je celo zagrozil, da socialisti ne bodo sprejeli okrnjene amnestije, in obtožil za to demokristjane, ki »naj prevzamejo svojo odgovornost*.
Pozno zvečer je zakonski pred log komisija sprejela in naročila sen. Mannironiju naj o njem poroča senatu.
Komisija je sprejela tudi predlog komunista Petroneja da se pri amnestiranju ne bodo upoštevale ob težilne okoliščine Amnestirani naj bi bili tudi nekateri točno določe ni prekrški, kakor požig, opustoše-vanje, cestna zapora itd.
Amnestija bo veljala za prekrške, ki so bili storjeni od 1. oktobra
Predsednik Saragat ima 70 let
RIM, 19. — Za svoj sedemdeseti rojstni dan je predsednik republike Saragat prejel voščila raznih državnih poglavarjev. Med temi so maršal Tito, predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR Podgorni, predsednik ČSSR Ludvik Svoboda, Johnson, za-hodnonemški predsednik Liibke, norveški kralj Olav, poljski predsednik Spichalsky, tuniški predsednik Bur-giba, avstrijski predsednik Jonas in kanadski guverner.
Vojska in policija vdrli v univerzitetno poslopje
Voditelji študentov so zagrozili, da se bodo umaknili v ilegalo
Trije mrtvi pri prometni nesreči
BEOGRAD, 19. — Tri osebe so umrle pri trčenju vlaka v tovornjak. Nesreča se je pripetila med Ataševei in Sidom nedaleč od Beograda. Prometna milica je ugotovila, da je tovornjak prečkal progo v trenutku, ko je privozil vlak, ki je silovito trčil v vozilo, v katerem so bile tri psebe Tovornjak je zgo rel, zaradi česar še niso mogli iden tificirati žrtev nesreče.
MEKSIKO, 19. — Oddelki vojske in policije so prejšnjo noč vdrli v univerzitetno poslopje glavnega mesta Mehike, ki so ga zasedli študentje, ki stavkajo že šest tednov. Pri akciji je sodelovalo nekaj tisoč vojakov. Prisotne študente so odpeljali s policijskimi vozili.
Voditelji študentov, ki so jih izgnali iz univerzitetnih poslopij, so zagrozili, da se bodo umaknili v ilegalo. V trenutku, ko so izvedli vojaško akcijo, je bil v univerzitetnem poslopju sestanek vsedržavnega stavkovnega odbora študentov. študente so aretirali in so odpeljali nedaleč od poslopja, kjer so se morali vleči na tla. Vseeno se jim je posrečilo dvigniti na trgu pred upravnimi uradi univerze zastavo in zapeti državno himno. Tudi univerzitetni radio, ki so ga študentje zasedli, te moral takoj prenehati z oddajanjem.
Študentje politehnika, ki so ga zasedli že konec julija, so verjetno zaradi prihoda oboroženih sil zapustili poslopje in so se umaknili z vso dokumentacijo in s propagandnim materialom, ki so ga naložili na številne tovorni ake.
Mehiško notranje ministrstvo je z uradnim poročilom obrazložilo namen posega vojaških sil. Z vojaškim posegom so hoteli, pravi poročilo, spraviti stavkajoče študente iz poslopij, ki so last države in ki so jih namenili za javno službo. Poročilo navaja, da je bil poseg vlade zakonit, še posebno. ker akademske oblasti nimajo na razpolago sredstev za vzpostavitev reda. Govori se, da je med vojaško zasedbo univerze policija aretirala 500 študentov in nekatero profesorje.
Med zasedbo je prišlo do spopadov med četami in študenti, ki so hoteli, kot pravijo uradni krogi, motiti prihodnje olimpijske igre. Približno tisoč študentov ie trikrat skušalo prebiti živi zid padalcev, a so se morali vselej umakniti. Baje ni ranjenih, medtem ko je število aretiranih precejšnje. V univerzitetno mesto mehiškega glavnega mesta so nameravali na-
staviti razne službe prihodnjih o-limpijskih iger.
Ni še znano, kaj se Je zgodilo v državni kmetijski šoli v Chapin-gu, ki je tretje veliko središče študentovskega stavkovnega gibanja.
30. septembra seja CK ZK Slovenije
LJUBLJANA, 19. — Predsedstvo CK ZK Slovenije je sklenilo sklicati 30. septembra 13. sejo CK ZK Slovenije, na kateri bodo razpravljali o idejno-političnih osnovah družbeno - gospodarskega razvoja Slovenije in o sklicanju 6. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Teze o Idejnopolitičnih osnovah za gospodarski razvoj Slovenije so že del.) časa predmet razprave v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. V tej razpravi, na vabilo komisije za družbeno gospodarske odnose in gospodarsko politiko CK ZK Slovenije, sodeluje nad 200 ekonomistov, pravnikov, sociologov, vseučiliških profesorjev in družbe-no-političnih delavcev
Promet na trbiški progi obnovljen čez dva meseca
RIM, 19. — Promet po mostu, ki se je zrušil v hudournik Dogne, bodo obnovili čez dva meseca. Tako so sporočili pristojni organi železniškega skrbništva, ki so si o-gledali sam kraj nesreče.
Zaenkrat bodo postavili začasen most, ki ga bodo gradili dva meseca.
Medtem se nadaljuje promet po Jugoslaviji in prevoz živine iz Pon-tebe na tovornjakih
Deželni odbornik Varisco je pa izrazil skrb, da bi tokratni zastoj mogel trajno oškodovati promet skozi naše kraje.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21. najnižja 15.1, ob 19. uri 19.2 stop., vlaga 60%, zračni tlak 1014.6 narašča, veter 15 km severozahodnik, nebo po-oblačeno, morje razburkano, tempera, tura morja 21.8 stop., padavine 2,6 mm
Tržaški dnev
Danes, PETEK, 20. septembra
BRANE
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.07 — Dolžina dneva 12.18 — Luna vzide ob 4.05 in zatone ob 18.30 Jutri, SOBOTA, 21. septembra MATEJ
NA UNIVERZI IN V SPLOŠNI BOLNIŠNICI
Začetek «22. zdravniških dnevov» o učinkih zdravljenja s kortizonom
Uvodno poročilo je podal prof. Carravetta - Sprejem udeležencev pri županu
Včeraj se je pričelo v veliki dvorani tržaške univerze 22. zasedanje zdravniških dni, ki je posvečeno temi o škodi in koristnih učinkin kortizona. Otvoritvena ceremonija je bila ob 9. uri ob navzočnosti predstavnikov univerze, zdravniških krogov in najvišjih oblasti. Udeležence zasedanja so na kratko pozdravili rektor Origone, župan Spac-cini in v imenu pokrajine odbornik za zdravstvo dr. Fogher. Sledilo je uvodno predavanje prot. Maria Carravette, nakar so se kon-gresisti preselili v konferenčno dvorano splošne bolnišnice, kjer se bo nadaljeval delovni del zasedanja.
Prof. Carravetta se je v imenu bolnišniške zdravniške šole, ki prireja dneve, zahvalil oblastem m rektorju univerze, ki je dovolil, da Je bila otvoritev zdravniških dni na univerzi. Zatem je poudaril v zvezi s petdesetletnico priključitve Trsta k Italiji vzore bratstva in miru, ki mora sloneti na spoštovanju človeškega življenja. Zdravniki so še posebno občutljivi za to spoštovanje, saj je vsa zdravniška znanost namenjena boju za obstoj ln proti uničevalnim silam narave. Zato je zelo žalostno, če se napori za zdravljenje bolnikov in za podaljšanje življenja, kar je stalna skrb zdravnikov, v nekaj trenutkih izjalovijo zaradi vojne, to je zaradi uničevalnih sil, ki jih znanost tudi daje na razpolago človeštvu.
Prof. Carravetta je dejal, da pomeni vsako zasedanje kulturno pridobitev, saj, kar se medicine tiče, je namenjena, da reši človeka fizičnega zla. Tehnika se spopodnju je, nadaljujejo se raziskave, ustvarjajo se nove metode in množijo se zdravila. Pride pa trenutek, ko se zavemo, da so tudi zdravila grozno orožje, ki lahko mnogo koristi, ki po drugi strani pa lahko povzroči nepopravljivo škodo. V tem smislu se začenjajo letošnji zdravniški dnevi, ki se tičejo teme, ki je zelo važna z vseh plati bodisi glede raziskav kakor tudi klinične prakse za vse zdravnike in za vse specializacije. Lahko s? namreč z gotovostjo reče, da je vse v teh dvajsetih letih malce pre vzel čar kortizonske terapije. Za mnoge bolezni je to zdravljenje bilo koristno.
Prof. Carravetta je zatem napovedal poročila raznih zdravnikov o omenjeni temi. Ta poročila se bodo nanašala na uporabo kortizo na, na razne znanstvene raziskave ter na učinke zdravljenja. Ravno sedaj poteka dvajset let, odkar so prvič začeli uporabljati kortizon. 21. septembra 1948 je asistent Hen cha, Slocumb s klinike Mayo v Rochestru, ki je pozneje prejel skupaj s Kendalom Nobelovo na grado, dal nekemu bolniku, ki je kronično bolehal za artritisom, injekcijo ln njen učinek je bil izreden. Mnogo bolnikov, ki se niso mogli prej niti premikati, je začelo ponovno hoditi, toda u ostali so zopet negibni, ko so zdravljenje prekinili. Kasneje so nadaljevali raziskave v laboratorijih in klinikah m spopolnjevali zdravila, ki so jih bolniki laže prenašali. Toda hkrati so prihajala poročila o škod: ljivih sekundarnih učinkih, zaradi česar so začeli biti pri uporabi kortizona bolj previdni Ugotovili so tudi, da so kortizonska zdravila ozdravila razne bolezni, ki so se zdele doslej neozdravljive, toda tudi od vsega začetka so nastale razne komplikacije bodisi pri nadaljevanju zdravljenja bodisi pri prekinitvi.
Po dvajsetih letih uporabe kortizona je treba kritično oceniti u-spehp in drugotne učinke. Pri tem je treba tudi primerjati učinke raznih kortizonskih zdravil z učinki drugih zdravil. Ugotoviti je treba tudi primere, v katerih je uporaba kortizona škodljiva. Dr. Carravetta je zatem obravnaval uporabo kortizona v kirurgiji zlasti pri raznih operacijah želodčnega in drugih čirov, ko pride do krvavitve.
V konferenčni dvorani splošne bolnišnice je podal prvo poročilo ravnatelj klinike z univerze v Ferrari prof. Angelo Baserga, ki jj orisal rezultate dvajsetletne terapije s kortizonom, ki je tudi omenil izredne rezultate prve uporabe kortizona. Od takrat se je uporaba tega zdravila silno razširila, saj potrošijo zanj na tisoče in tisoče milijard na leto. Terapevtska uporaba kortizona je zelo široka saj sega od revmatizma do raznih alergičnih bolezni itd.. Toda še zdaj po dvajsetih letih ni gotovih teoretskih temeljev za uporabo tega zdravila, zaradi česar ostaja ta uporaba zelo kočljiva. Na koncu je dejal, da je kortizon eno izmed tistih zdravil, s katerimi lahko povzročijo zdravniki mnogo več dobrega kot prej, toda tudi mnogo več zla.
Sledilo je poročilo prof. Giorgia Ballerinija z zdravniške klinike ferrarske univerze ob sodelovanju prof. Licie Tenze o temi «Kortizon-ska terapija v hemopatijah s krvavitvami)!. Med drugim je obravnaval glavne vzroke teh krvavitev ter vpliv uporabe kortizona nanje. O-menil je tudi postranske učinke in primere, ko se kortizon ne sme uporabljati.
Včeraj je župan Spaccdni sprejel v dvorani občinskega sveta udeležence zasedanja. Najprej jih je prisrčno pozdravil, nato pa omenil važnost teh zdravniških dni Zahvalil se mu je prof. Carravetta, ki predseduje zasedanju. Zdravniški dnevi bodo trajali do 22. septembra.
časnikarjev se je županu zahvalil predsednik Mario Missirolli in mu podaril spominsko zlato kolajno združenja.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine sporoča, da je v razdobju od 9. do 15. septembra na področju tržaške občine ugotovil naslednje število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 3 (1 izven občine), ošpice 4, norice 7 (2 izven občine), oslovski kašelj 4, . nalezljivo vnetje jeter 3, akutni sklepni revmatizem 2.
Seja deželnega odbora
Deželni odbor, ki se je včeraj sestal, je med drugim odobril dva važna zakonska osnutka. Prvi osnutek se nanaša na prispevke centrom in zavodom za dokumentacijo, ki delujejo v naši deželi. Gre za ponovno predložitev zakonskega osnutka, ki ga je deželni svet že odobril, a ga je vlada zavrnila Drugi zakonski osnutek pa se tiče prispevkov za razširjenje in modernizacijo ambulant in zdravstveno higienskih naprav.
Sprejemi na deželi
Predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi je včeraj zjutraj sprejel v palači Modello novega poveljnika Sole učencev javne varnosti polkovnika Franca Montalbana, ki je nadomestil polk. Brighentija. Predsednik Ribezzi je polkovniku izrekel dobrodošlico in mu želel tudi uspešno delo.
VČERAJ V TRSTU
Ustanovitev delniške družbe Mineraria Alpi Orientali
Družba bo imela 100 milijonov glavnice in se bo ukvarjala z iskanjem rud
V Trstu so včeraj ustanovili delniško družbo «Mineraria Alpi Orientali*. Njena glavnica, ki jo bodo v kratkem zvišali na 100 milijonov lir, je porazdeljena takole: 40 odst. pripada AMMI (Italijanska rudniško-kovinarska družba) iz Rima, ki spada pod ministrstvo za državno udeležbo, 40 odst. družbi Montepo-ni - Montevecehio iz Milana iz skupine Montedison in 20 odst. deželni finančni družbi Friulia. Ustanovno listino so podpisali knjigovodja I. Giasolli, pooblaščeni upravnik AM MI. komtur Paolino Cantore, pooblaščeni upravnik Monteponi - Montevecehio, in dr. Fabrizio Malipiero predsednik družbe Friulia. Za predsednika družbe so imenovali odv. Vittorina Marpillera. pravni svet je sestavljen takole: knjigovodja IIio Giasolli, komtur Paolino Cantore, odv. Guido Gerin, dr. Italo Vacca-ri, dr. Tancredi De Matteo in dr. Marcello Matticari. Poslednja dva sta funkcionarja ministrstva za državne udeležbe.
Nova družba bo začela svojo dejavnost z iskanjem rud na področju med Pontafljem, Paularom in avstrijsko mejo, kjer so že ugotovili nahajališča cina, svinca in dru-
Sprejem za udeležence časnikarskega kongresa
V	sobanah, muzeja Revoltella je bil sinoči sprejem, ki ga je priredil župan inž. Marcello Spaccini, kot predsednik odbora za proslave Trst 68, na čast udeležencev vsedržavnega kongresa italijanskih časnikarjev. Sprejema so se udeležili tudi tržaški časnikarji in publicisti.
V	svo.Jem pozdravnem nagovoru je župan poudaril, da je mir najvažnejša naloga človeka in da to nalogo Trst čuti bolj kot druga mesta. Danes ni lahko govoriti o miru, je dejal župan, vlagali pa bomo vse svoje sile, da bodo izginile grožnje. Pripomnil je tudi, da Trst preživlja težke čase, da noče samo protestirati, jadikovati in obujati spomine na preteklost, pač pa da hoče biti živa, ustvarjalna sila. Omenil je razne pobude in naprosil časnikarje, naj prikažejo italijanski javnosti razmere, potrebe, smotre in duha našega mesta.
V	imenu združenja italijanskih
•■iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMniimiiiiiiiHiiiiniiiitiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiitmiitiiMiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Starši, pohitite z vpisom otrok v slovenske šole in vrtce
Po pismenih vabilih še telefonski pozivi italijanskih didaktičnih ravnateljstev slovenskim staršem
Novo šolsko leto že trka na vrata. Cez dobrih deset dni se bo začel pouk na vseh .šolah. Medtem je še v teku vpisovanje dijakov v srednje šole in učencev v osnovne šole ter otrok v otroške vrtce.
Ravnateljstva srednjih in višjih šol ter didaktična ravnateljstva objavljajo opozorila in navodila glede vpisovanja. V I. razred osnovne šole se vpišejo otroci, ki so bili rojeni leta 1962. Za vpis je treba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam, davicj, pollčmfeTittšu in tetanlisu, za vpts; v ostale razrede osnovne šole pa predložijo t učenci > 'zadnje -šolska spričevalo.
Mnogi starši so že opravili svojo dolžnost ter vpisali otroke v šolo, nekateri pa čakajo do zadnjega dne. Toplo priporočamo vsem staršem, da čimprej opravijo svojo dolžnost. Tako ne bodo več imeli te skrbi, šolskim upravam pa bo olajšano delo, ki je povezano z vpisovanjem, razporejanjem razredov, nabavo učbenikov itd. Ponovno poudarjamo, da je dolžnost slovenskih staršev, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo. To je zelo važno in odločilnega pomena zlasti pri vpisovanju v otroški vrtec in v I. razred osnovne šole. Res je, da je moč prepisati otroka iz ene v drugo šolo, toda to je vedno bolj težavno in nerodno. Prvi korak je odločilnega pomena.
Tudi tokrat hočemo poudariti, da je slovenska šola enakopravna z italijansko in da se bo slovenski otrok, ki bo obiskoval slovensko šolo, naučil slovenščino in italijanščino, kar ima v današnji dobi veliko važnost Slovenski starši naj ne upoštevajo razna opozgrila in vabila, ki jih te dni prejemajo od tistih, ki bi radi privabili slovenske otroke v italijansko šolo in jih tako odtrgali od njihovega naravnega okolja in pravilne vzgoje. Prav tako naj se ne zmenijo za vabila in opozorila, ki jim jih pošiljajo italijanska didaktična ravnateljstva.
Didaktična ravnateljstva slovenskih
DIREZI08E DIBATTIOA DEL 7° CER. miEBTE- via Bastia a
0
,;./:.........: '
'	\ V- .
AUa famiglia Se 3.1-alumi>''
Hartina mm
šol se držijo navodil, ki jjh je s posebno okrožnico izdal šolski skrbnik. Imamo dokaze, da nekatera italijanska didaktična ravnateljstva tudi letos ob vpisovanju otrok v osnovno šolo pošiljajo vabila tudi slovenskim staršem.
O tej neprijetni zadevi smo v našem listu že poročali 3. septembra, 12. septembra, 15. septembra in 17. septembra. Na prvi članek nam je poslal šolski skrbnik pismo,
miiMimiiiiiiliiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniimmiimiiHUumimiiiiuiHiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiHiiiimuiiiiiiiiiluii
NENAVADNA NEZGODA NA FURLANSKI CESTI
Moški v smrtni nevarnosti zaradi hudih osjih pikov
Žrtev so sprejeli na anestezijski oddelek zaradi hude zastrupitve
čaka tovarno. Ravnateljstvo je pripravljeno sestati se z notranjo komisijo in s sindikalisti 27. t.m ali prej, da se reši vprašanje kratkega tedna tako, da bodo utrpeli čim manj škode delavci in proizvodna dejavnost podjetja. Podjetje ima dobre perspektjye za nova naročila in meni, da ne bo manjkalo dela. Podjetje izraža upanje, da se bodo sindikalna in druga vprašanja ugodno rešila.
Vse. tri sindikalne organizacije so vzele na znanje to sporočilo podjetja.
Zaradi osjih pikov je 85-letni u-pokojenec Michele Piresi s Furlanske ceste 411/4 v nevarnosti, da izgubi življenje. Včeraj ob 10.50 ga je 37-letni Aldo Padovanl iz Gorice, Ul. Garzaroli prepeljal s svojim avtom v splošno bolnišnico, kjer so priletnega moškega sprejeli na anestezijski oddelek. Prognoza je pridržana zaradi šoka od zastrupitve.
Padovanl je povedal, da je malo prej delal na Furlanski cesti v bližini Piresi.jevega vrta. Videl, kako je roj os obsul priletnega moškega ter mu je takoj priskočil na pomoč. Rešil ga je os in odpeljal v bolnišnico.
Na uradu za delo sestanek med sindikati in Lucky Shoc
Na povabilo deželnega urada za delo so se sestali predstavniki podjetja Lucky Shoe s predstavniki sindikatov in z notranjo ko: misijo ter proučili položaj v podjetju po napovedi odpustov. Po dolgih razpravah je deželni urad. za 'delo odložil zborovanje na popoldanske ure. Težka pogajanja so se nadaljevala in se končala s sporočilom ravnateljstva, ki pravi, da je bil sestanek na uradu za delo koristen in da so sindikatom pojasnili, da nameravajo pustiti tovarno odprto do 28. t.m. V tein času bodo proučili tehnična vprašanja v zvezi z načrtovanjem cen
Štipendiji Bank« Nazionale del Lavoro
Banca Nazionale del Lavoro je v počastitev spomina Artura Osla razpisala dve štipendiji, da omogoči udeležbo na tečajih za specializacijo ali za «staž» pri inozemskih organizacijah ali podjetjih za dobo 6 mesecev, na katerih bodo štipendisti poglobili vprašanja, ki se nanašajo na avtomacijo v pod jetjih, zlasti v bankah.
gih rud. Nova družba bo lahko u-gotovila, ali se izplača industrijsko izkoriščati te rude z integralnim metalurškim ciklusom, pri čemer bi lahko tudi pridobivali postranske kemične proizvode. Kot je znano, je dala dežela družbi AMMI za 20 let v zakup rabeljski rudnik. Družba Monteponi-Montevecchio pa je že dolgo časa od tega dobila rudniške koncesije na področju Pon-taflja in Gornje Karnije. Udeležba finančne družbe Friulia pri tej pobudi kaže zanimanje za panogo, ki ima dobre perspektive za razvoj
Vlaganje prošenj za šolske podpore
Deželno odborništvo za prosveto in kulturne dejavnosti sporoča, da zapade 30. t. m. rok za vlaganje prošenj za prispevke občinam, ki imajo izdatke v prid dijakom obveznih srednjih šol za nakup knjig in za prevoze. Občine, ki hočejo uživati te ugodnosti, katere predvideva deželni zakon št. 19 iz leta 1965, morajo poslati do omenjenega datuma pristojnemu odborni, štvu v Trstu na Trgu Oberdan 5 prošnje z obračunom prispevkov, k: so jih prejele v preteklem šolskem letu.
Odborništvo opominja tudi, da zapade 30. t. m. rok za vlaganje prošenj dijakov strokovnih in višjih srednjih šol, ki želijo dobiti prispevke za izdatke za vožnjo v šolo, ki jih tudi predvideva omenjeni zakon. Te prošnje morajo predložiti v občinah, v katerih stalno prebivajo.
NA EX-TEMPORE V SKEDNJU
Palčič in Perizzi si delita prvo nagrado
Sinoči je bilo v Skednju slovesno nagrajevanje zmagovalcev na prvem ex tempore, ki je bilo v nedeljo pod geslom »ščedenske kreh», k; ga je priredilo Skedenjsko kulturno društvo. Nedeljskega Ex tempore se je udeležilo 95 slikarjev iz Trsta in okolice ter nekateri umetniki iz Slovenije. Izročenih del pa je bilo 89.
Nagrajevanje je bilo v dvorani bara Šport kjer so tudi razstavljena vsa dela. Gospod Dušan Jakomin, predsednik škedenjskega kulturnega društva «Dom» je pozdravil vse navzoče posebno pa umetnike. Zahvalil se je oblastem, ustanovam in zasebnikom, ki so pripomogli, da je tovrstna prva prireditev v Skednju zelo dobro u-spela. Nato je podal besedo Saši Rudolfu, pokrajinskemu odborniku, ki je pozdravil prisotne v imenu pokrajinskega odbora ter poudaril pomen takih prireditev z željo, da bi se v Skednju še ponovile.
Sledilo je nagrajevanje. Nagrajeni so bili: 1. nagrado sta dobila ex-aequo v znesku 150.000 lir vsak Klavdij Palčič za delo «Sosledica dejstev in realnosti, začetek 22. junij 1944» in Nino Perizi za delo ((Velika struktura«; 3. in 4. nagrado v znesku 50.000 lir vsak sta prejela Avgust Černigoj in Janez Matelič iz Kopra za deli «škedenj» oziroma «Plavži». Domačin Silvester Godina in Ljuba Štolfa sta prejela zlato kolajno, ki jo ie podarila Italsider. Med dvajsetimi nagrajenci je tudi Demetrij Cej, ki je prejel darilo trgovine Godina.
Po končanem nagrajevanju so si navzoči, med katerimi je bil poleg umetnikov in oblasti tudi konzul SFRJ Jože Gačnik, so si ogledali razstavljena dela. Razstava bo odprta vsak dan do 28. septembra od 16. do 20. ure.
M. M.
ki smo ga objavili 12. septembra. V našem arhivu imamo shranjena vabila, ki so jih poslala italijanska didaktična ravnateljstva III.. IV., VII. in XVII. okrožja, Ne izključujemo možnosti in se ne bomo čudili, če bomo izvedeli, da so tudi druga italijanska didaktična ravnateljstva poslala slovenskim staršem vabila, naj vpišejo svoje otroke v I. razred italijanske šole.
Ni bil naš namen, da bi o tem še pisali, ker smo bili prepričani, da bo pristojna šolska oblast pravočasno posredovala in da bo zadeva rešena, žal pa smo se morali k zadevi povrniti, ker so nas prizadeti slovenski starši te dni opozorili, da po omenjenih vabilih prejemajo tudi telefonske pozive in svarila, ali pa osebne obiske v imenu tega ali onega italijanskega didaktičnega ravnateljstva. V takih primerih, pri vsej dobri volji, ne moremo verjeti, da gre za pomoto («disguido»). Vsiljuje se nam dvom, da nekdo načrtno tako dela in da se ne zmeni za navodila šolskega .skrbništva.
Omenili bomo najbolj sveži primer in navedli imena, da ne bo nobenega dvoma.
Majda Samsa, mati Martine Samsa, iz Ul. Giuliani 48, nam je včeraj popoldne povedala, da jo je včeraj okrog 15. ure po citofonu poklical moški, ki je govoril po italijansko:
»Ste vi mati Martine Samsa?*
«Da».
»Prihajam po naročilu italijanske ga didaktičnega ravnateljstva iz Ul. Donadoni. Kako to da niste še vpisali otroka v šolo?*
»Prosim, pridite gor v stanovanje, ali pa me počakajte pri vra tih, da se bova laže pogovorila.*
«Ne, ni treba. Prišel sem po naročilu didaktične ravnateljice iz Ul. Donadoni, ki mi je naročila, naj vas pridem vprašat, zakaj niste še vpisali otroka v šolo.*
Pri tem moram omeniti, da so starši Martine Samsa prejeli od italijanskega didaktičnega ravnateljstva 7. okrožja (Ul. Bastia 2) vabilo, ki smo ga objavili v našem
Deželna delegacija odpotovala v Muenehen
Včeraj je odpotovalo v Muenchen odposlanstvo deželnih odbornikov za industrijo in trgovino, za delo in načrtovanje ter za javna dela, ki so ga spremljali predsednik trgovinske zbornice Caidassi in funkcionarji zadevnih odborništev. Odposlanstvo se bo na trgovinski zbornici v Muenchnu večkrat sestalo z nemškimi gospodarstveniki ter z njimi proučilo vprašanja v zvezi z okrepitvijo prometa in trgovinskih izmenjav med našo deželo in Bavarsko tudi glede na načrt za zgraditev predora pod prelazom Monte Croce Carnipo.
Z ukradenim avtom
odpeljal ukradeno tehtnico
Predvčerajšnjim je 65-letni Espe-dito Polito s Furlanske ceste 143/3 prijavili na osrednjem komisariatu javne varnosti tatvino tehtnice za osebe, ki jo je podjetje «Italo Gras-so» iz Nervija pri Genovi namestilo v bližini prodajalne časopisov v Drevoredu 20. septembra na križišču z Ul. Timeus. Neznanci so odpeljali tehtnico ponoči med 17. in 18. septembrom.
Prav tako predvčerajšnjim pa je 36 letni Ferruccio Ferrari iz Ulice Domus civica o prijavil agentom komisariata javne varnosti v Bar-kovljah, da so neznanci ukradli furgon podjetja »Kobal Sorini*, ki ima svoj sedež v Ul. S. Lazzaro. Ferrari je povedal, da je bil parkiral furgon (z zaklenjenimi vrati) v Ul. Tasso.
Agenti barkovljanskega komisariata so ob sodelovanju policijske skupine za ugotavljanje prometnih nesreč in podobnih prekrškov našli furgon predvčerajšnjim ob 9.30 v Ul. Commercial-' blizu poslopja št. 170/3. V bližini so našli tudi tehtnico za osebe, ki je bila ukradena v Drevoredu 20. septembra. Vratca tehtnice so bila odprta, iz notranjosti pa je izginila škatla, v kateri se nabira denar. Policisti so ugotovili, da se je tatinski šofer ranil pri vožnji, ker so v notranjosti fur-gona našli sledove strjene krvi. Poleg tega je bila karoserija vozila zmečkana na desni strani. Zato domnevajo, da je tat (ali tatovi) na nekem ovinku zadel ob kak zid, ali cestno škarpo. Policisti iščejo krivce.	—
Tri Postojnčanke ranjene pri trčenju
Včeraj ob 22.10 je prišlo na križišču ulic Barbariga in Saltuari do trčenja med dvema avtomobiloma, pri katerem so se poškodovale 4 osebe. Trčila sta avto tržaške registracije, ki ga je upravljal 25-letni Giorgio Sila iz Skedenjske ulice 37 in avto koprske registracije, ki ga je vozila 28-letna Kristina Kranjec iz Postojne. Pri nesreči so se poškodovale Kranjčeva (10 dni okrevanja), njena sopotnica Ada Zupan, stara 36 let tudi iz Postojne, ter Silova sopotnica Fulvia Pernarčič iz Ul. Udine 65. Vse ženske bodo okrevale v 10 dneh. Sila pa v petih.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sporoča, da najavljenega
KONCERTA
bolgarskega ženskega pevskega zbora, ki bi moral biti v torek, 24. t. m. ne bo, ..er je zbor odpovedal svojo udeležbo na tekmovanju «Seghiizzi» v Gorici in zato sploh ne pride v Italijo.
Štipendiji sta po 2400 dolarjev listu 3. septembra. Takrat smo ob-
za tečaje v ZDA ali v odgovarjajoči valuti 2000 dolarjev za tečaje v Evropi. Razpisa se lahko udeležijo italijanski državljani, k) do 30. junija 1968 še niso presegli 28. leto starosti in ki so dosegli diplomo iz elektronske inženjerije ali matematike z oceno najmanj 100/100. Prošnje na navadnem papirju je treba predložiti do 1. okt. 1968 ravnateljstvu Banca Nazionale del La-
kar bo pokazalo, kakšna prihodnost: voro, Rim, Ul, Vittorlo Veneto 119.
javili kliše zadnje strani vabila, danes pa objavljamo kliše z naslovom.
Vabilo je torej poslalo italijansko didaktično ravnateljstvo 7. okrožja, včeraj pa je prišlo opozorilo od italijanskega didaktičnega rav nateljstva 4. okrožja
Pripomniti moramo še, da so starši medtem že vpisali malo Martino v slovensko šolo.
V LJUDSKI KNJIŽNICI
Razstava dragocenih knjig iz zasebne knjižnice pok. Bruna Pincherleja
V	četrtek, 26. t.m. se bo zaključila razstava «Strelski jarki na Krasu», ki je opremljena s fotografskim materialom iz istoimenske publikacije Alfonsa Mottole in Licie Ruzzier. Razstava je privabila v glavno dvorano Ljudske knjižnice več tisoč obiskovalcev.
V	ponedeljek, 23. t.m. ob 18.30 pa bodo v dvorani za bibliografske razstave na glavnem sedežu knjižnice odprli samo za nekaj dni bibliografsko razstavo izredne umetniške in kulturne vrednosti. Razstavljen bo izbor najbolj dragocenih in najlepših knjig iz zasebne knjižnice enega najuglednejših tržaških bibliofilov pok. dr. Bruna Pincherleja.
Ob 19. uri istega dne pa bodo v mali dvorani Krožka za kulturo in umetnost Aurelia Benco, Giorgio Vo-ghera in Vanni Schemiller predstavili posmrtno knjigo dr. Bruna Pin-cherla z naslovom «Piazzetta Stendhal, 1 — Triestei>, katero je Schei-tviller vključil v svojo «Stendhalo-vo zbirkoD.
10. festival reklamnega in televizijskega filma
Danes se bo v našem mestu v nekem hotelu na nabrežju začel 10. festival «reklamnega in televizijskega filma» pod pokroviteljstvom centra za gospodarski razvoj Trsta. 8 eslival se bo zaključil jutri v nekem hotelu v Grljanu. Prijavljene filme za mali in veliki zaslon sta izbrali dve razsodišči.
Jutri se bo začelo tudi drugo zasedanje o avdiovizivnih sredstvih v funkciji reklame. Podana bodo štiri poročila.
Razstave
V	prostorih sesljanske letoviščarsk^ in turistične ustanove se z uspehom nadaljuje razstava slikarja Carla Ca-stelreggia, ki je izkupiček za prodanp slike namenil Italijanskemu združenju za borbo proti mišični distrofiji. Združenje vabi javnost, da si razstavo o. gleda in podpre plemenito slikarjevio gesto.
• • *
V	okviru proslav cTrst 68» bo v
nedeljo ob 10. uri v mestnem muzeju za zgodovino in umetnost v Ul. Imbriani 5 otvoritev razstave «Ziiv-ljenje v Trstu pred osvoboditvijo)). Razstava bo v več dvoranah obsedala predmete, dokumente, slike in fotografske reprodukcije, ki se narla-šajo na tržaške običaje od razglasit, ve «prostega pristanišča)) do prve svetovne vojne v časovnem razdobju od leta 1700 do začetka našega stoletja. Vse gradivo je iz tržaških muzejfv, razstava pa je urejena po moderijuh kriterijih. Začenja se z razglasitvijo ((.prostega pristanišča)), osvetljuje pa. tricijsko življenje v mestu, vlogo Do. menica Rossettija in barona RevoRel. le ter nadvojvode Maksimilijana, najpomembnejše gospodarske dogodke (Lloyd, ladjedelništvo), oskrbo me. sta z vodo, življenje društev, predstave, železniške, pomorske in mestne prevoze itd.
KRAŠKA OHCET
ki jo priredi prihodnjo nedeljo v Repnu zadruga «NAŠ KRAS», bo gotovo letošnja naj zanimivejša folklorna prireditev pri nas. Zato vabimo vse rojake, ki imajo
NARODNO NOŠO
da jo sami oblečejo ali posodijo znancu, ki bi jo rad oblekel za to priložnost.
Prosimo prosvetna društva in posameznike, naj se potrudijo, da ne bo ostala nobena noša doma. Pojasnila dobite tudi na našem sedežu, Ulica Geppa 9, tel. 31119.
Slovenska prosvetna zveza
Poletne prireditve
PARK MIRAMARSKEGA GRADU: predstave »Luči in zvoki«. Ob 21.30
«Der Kaisertraum von Mirama«* v nemščini; ob 22.45 «Massimiiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M* iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. in 22.15 ter od parka proti Barkovijam po predstavah.
Šolske vesti
Budicina pripeljali v tržaško bolnišnico
Včeraj ob 19. uri so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice ;i8-letnega Vinicia Budicina iz Ul. della Guardia 12, ki se je bil ponesrečil pri znani nesreči v bližini Zagreba. Zdravniki so ugotovili Budicinu razne poškodbe na hrbtenici, zaradi katerih se bo moral zdraviti 90 dni.
Ponesrečenca so pripeljali v Trst z jugoslovanskim rešilnim avtom iz zagrebške bolnišnice.
Včeraj sta bili pokopani na tržaškem pokopališču žrtvi strašne nesreče pri Čatežu: 13-letna Serena Budicin in njena mati Jolanda.
Uprava Slovenskega dijaškega doma in prosvetno društvo Barkovlje obveščata, da bosta tudi letos organizirali baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vilesa.
Vpisovanje od 23. septembra dalje.
Med ribarjenjem je padel v morje
Včeraj zjutraj ob 6. uri so sprejeli na opazovalni oddelek splošne bolnišnice 37-letnega delavca Dina Presotta iz Zgornjega Rocola 1826, ki se je premrazil pri padcu v morje. Zdravniki so ugotovili na ponesrečencu lažje znake zmrznjenja ter menijo, da bo okreval v treh dneh.
Presotto je povedal, da je včeraj ribaril s svojim čolnom v bližini pomola «S. Carlo*. Nenaden val ga je vrgel iz čolna, nakar je sam splaval do obrežja ter se napotil proti domu. V bližini Ponte-rossa pa mu je postalo slabo ter je zahteval poseg rešilnega avtomobila RK.
Ljudska prosveta
Pevski zbor za škedenjsku stoletoi.
co. Danes ob 20.30 bo v prostorih prosvetnega društva v Skednju prva vaja po počitnicah. Navzočnost vseh pevcev nujna!
Prosvetno društvo Škamperle pri. redi dne 29. t.m. enodnevni Izlet na Vrsno v Gregorčičev muzej. Vpiso. vanje na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 21.30, ali po telefonu št. 70-834.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN I UROKE
Dne 19. septembra 1968 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 60-letna Ada Ranalicb por. Vilaccl, 86.ielna Anna Medved vd. Abraht, 65-letni Antonio Mattiaz-zi, 84-letna Ermenegilda Prež vd. Mar. sililo, 19-letna Graziella Sansebastia. no, 65-let.na Teresa Muller vd. Tra-van, 82Jetni Luca Modrich, 79-letna Bernardina Kobal vd. Scolarl, 68-let-ni Carmelo Siega.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Blasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Berninl 4, Benussi, Ul. Cava-na 11, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vlelmetti, Trg della Borsa 12, Centauro, Ul. Rosetti 33, Alla Ma-donna del Mare, Largo Piave 2 oanl/Anna, Erta dl S. Anna 10.
Državni trgovski tehnični zavod Rži.
ga Zois« — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobit.e v tajništvu za-voda. Vpisovanje se zaključi danes.
Vpisovanje na državno učiteljišče «Anton Martin Slomšek« bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure.
Vpisovanje za šolsko leto 1968/69
se vrši ria vseh šolah dolinskega di. daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čimprej. Za vpis v l. razred sta potreb, na rojstni list iti izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri-čevaio.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva.
nu sporoča, da je na osnovnih šolah vsak dari od 9. do 12. ure vpisovanje za ..šolsko leto 1968/69.- Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v l. razred, morajo predložiti rojstni list ln potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje spri. čevaio.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, ki bodo obiskovali l. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausin 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-doni 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarchi 8
Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem 1
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni Ust In potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
obvešča starše, da je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva.
Vpisovanje je vsak delovni dan, in sicer od 9 do 12. ure. V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962 Za vpis Je treba predložiti rojstni list In potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davicl, pollomielitisu In tetanusu Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo Z vpisom ne odlašajte I
Državna srednja šola »Fran Lev-stik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje v II. Iri lil. razred vsak dan od 9. do 12. ure. Danes se vpiso. vanje zaključi.
Ravnateljstvo Državne srednje So. le «Sv. Cirila in Metoda« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 9 do 12 ure. Vpisovanje se bo zaključilo danes.
Na znanstvenem liceju s sloven skim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimna. zije in liceja, je vptsovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13/1. Vpisovanje se zaključi danes.
Ravnateljstvo državne srednje Sole »Fran Erjavec« v Ul. Montorsino 8 (Rojan) obvešča, da je vpisovanje vsak dan v tajništvu šole od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi danes.
Vpisovanje na državno srednjo so lo «Ivan Cankar« v Trstu, Ul. Frau. sin 12 se zaključi danes. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure.
Gledališča
Verdi
V soboto ob 21. url bo v gleda'!’-Sču Verdi prvi od treh jesenskih simfoničnih koncertov pod vodstvom dirigenta Alda Ceccata. Na program11
bodo skladbe: Mortari
uvertura
«Eleonora d’Arbonea» (nova za Trst). Schubert — Tretja simfonija, Victor de Sabata — simfonična pesnitev «JU" ventus« (nova za Trst), Dukas — “Ur. nošoleo). Pri blagajni gledališča s® v prodaji vstopnice za otvoritveni koncert kakor tudi abonmaji za vse tri koncerte po zelo ugodnih cenah.
Nazionale 15.30 «Dr. Zivago«. Supef” kolos v Technicolorju.
Grattacielo 16.30 «Diabolicamente tu3* A. Delon, Senta Berger. Technicm lor.
Eden 16.00 »Scusi, facciamo al/amo-re?». P. Olementi, Beba Lončar. "" Technicolor. Prepovedano mlad11*1 pod 18. letom.
Fenice 15.30 «Due sporche čarogneib A. Delon, Ch. Brenson. Eastmah" color.
Excelsior 15.30 «11 fantasma del Plr’" ta Barbanera«. VV. Disney. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco Štev. 1®* 16,00 «E per tetto un cielo di le». G. Gemma. Eastmancolor.
Alabarda 16.30 «Nuda per un P11®” d’erol)>. Ayako VVakao. Sexy fnJJ‘
: Prepovedano mladini pod 18. letom'
Moderno 16.30 «In t rig h 1 ai Grand H ■ tebi. Rod Taylor, Catherine SP>*K'
' Technicolor.
Filodrammatico 16.30 »Preda biond8*' Zgodba brez sramu. Flammy Rey Menard. Prepovedano mri«1 pod 18. letom.	g
Aurora 16.30 «Helga». Znani filh1 spolrii vzgoji. Technicolor	-
Cristallo 16.30 «Spia-ggia rossa«. VVilde, Rip Torn. Technicolor. P1*' povedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «11 mondo t pieno . papžu). S. Dee, G. Hamilton. Tecim color.
Impero 16.30 «11 dottor DooUttF*’ Zabavni barvni film, Rex Harlsmj'
Vittorio Venefo 17.00 «Pieria luc«
Stil'
Fassassino«	S. L. Trintignat. A. AU'
dret.	..
Garibaldi 16.30 «Questo č tl m<m;a detle donne«. Prepovedano mla£11 pod 18. letom.
Astra 16.30 «11 nostro agente a ®"aS blancas. Technicolor.	.
Ideale 16.00 «L’amante Indiana«.
Stevvart, D.	Paget. VVestern.	,
Abbazia 16.30 «Golia ed M cavahe', mascherato«. Alan Steel. Tecim color.
DR. RAFKO DOLHAb
je preselil svojo ordinacijo v Ulico Valdirivo št. 36/I-Sprejema od 14. do 15. ure-
Zaradi zakasnitve preureditvenih del sprejemamo naročita za šolske knjige in ostalo začasno v prvem nadstropju nad knjigarno.
Tel. 61792
tižaMia ktifigalnd
TRST - Ul. sv. Frančišk«
KOMPAS GARNI HOTEL NA BLEDI)
Letos zgrajen moderen hotel — 180 ležišč, v vsaki sobi WC in tuši ah kopalnice — kavarna — restavracija — garaže — s hotelskih sob je prekrasen razgled na jezero in stari grad ter na Julijske Alpe.
IZVEN SEZONE IZREDNO ZNIŽANE CENgj,
Rezervacije sprejema uprava hotela ali KOMPASOVE poslovalnice!
Včeraj, 19. t. m. je preminil naš dragi
VLADIMIR BANDI
Pogreb bo danes, 20. t. m. ob 17. uri iz stanovanj« v Prebenegu 4.
žalostno vest sporočajo žena Bruna, otroci, mama, hr**’ vnuki in drugi sorodniki.
Primaria Impresa Zlmolo
\ IT
PRED «KRASKO OHCETJO»
Nekaj starih običajev
Kraška ohcet je že tu. V Repnu so v teku mrzlične priprave. Nevesta in ženin nestrpno štejeta dneve. Verjetno pa se tudi ohcetarji (svatje) sprašujejo, kako bo potekalo, kako bo izgledalo. Zato naj na kratko opišem celoten potek kraške ohceti.
Poroke so bile navadno o pustu ali pa ob sv. Martinu na soboto. Praznik se je nekako začel že v četrtek s prevozov bale. To je brez dvoma ena najlepših točk pri celotni ohceti.
V	balo je nevesta prinesla posteljo dubenco* (žimnica iz lubja). blazine, rjuhe, skrinjo, šentiž, šušte, klajden košen (omara), plahte. žito, ki so ji ga darovali vaščani, ko je raznašala pa vasi konfete in krušne kolače. Razen tega je prinesla tudi orodje, kot koš za listje, grablje, motiko, srp, plenir (jerbas), metlo in podobno.
Ko se je stemnilo, so vse to št ir je balarji (vaški fantje, ki jim je bil poverjen prevoz bale) naložili na voz, ga skrbno pokrili s plahtami in povezali, da ni bilo niče sar videti. Vpregli so še vola, ki so mu na kumbo nataknili pušeljc ali samo bršljan. Na voz je sedel navadno nevestin brat in držal v rokah kokoš z rdečim trakom okrog vratu in s privezanimi nogami. Tedaj je nevesta stopila pred vola, H žajglo (bičem) zaznamovala na tla križ in pognala vola s sledečimi besedami: «Križe božje, les h sebe!m
Toda mirno voziti skozi vas ni bilo kar enostavno. Balarji so morali presneto paziti, da ni kdo iz radovednosti stegnil rok ali kaj pokvaril. Dogajalo se je namreč, da so otroci pritekl' iz hiš in da so radovedne ženice s fegarjem (le-ščerba) pod predpasnikom pokukale iz dcaluonj*, da bi napasle svoje oči. Marsikatera se je mokra vrnila v hišo, ker jo je kdo Polil z vodo. šeškarjev (radovednežev) torej ni manjkalo.
Balo sta na ženinovem domu sprejela oče in mati. čakala sta na dvorišču, pozdravila fante in niati se je približala mladeniču, fei je sedel na vozu, da bi dobila kokoš. To pa se ni zgodilo brez odškodnine. Fant je namreč pravil, da je kokoš lačna, mati je prinesla kave. Potem ji je rekel, da ji to ni všeč; prinesla je slaščice. Seveda je vse to kokoš silno že-ialo. Dobila je vina. Dejansko je te dobrine pojedel in popil fant sam. šele ko je bila kokoš do dobrega sita in napita, včasih celo Pijana, jo je mladenič izročil materi, izpil vino iz majolke, v katero je morala mati spustiti še goldinar. Končno je zadovoljna stisnita kokoš v naročje in jo odnesla v kurnik.
Balarji so se lahko lotili razlaganja in pospravljanja bale. Za ®es trud so bili na koncu poplačani s krepko večerjo in povabljeni tudi na večerjo na dan poroke."
Vedno na četrtek zvečer je bila fantovska. Toda ni bila fantovska, kot jo pojmujejo danes, to je, da *enin povabi svoje prijatelje nekam na večerjo. Tisti dan je ženin plačat v gostilni nekaj litrov vina, ki so ga pili vsi. ki so prišli v gostilno. Prava fantovska pa je bila t*daj, ko je bil fant sprejet v družbo starejših, tako da je lahko z ftjimi popival v «oštariji», kvartal ,n se hodil ženit. Ob tisti priliki je btačal samo ožji družbi za vino. y časih so to pri nas delala tudi dekleta, in sicer na dan sv. Roka. Mlajša so plačala starejšim večer-10 v gostilni).
V	četrtek zvečer so se fantje zbrali pod lipo ni vodnjaku sredi vosi ter prepevali pozno v noč. ?e!e po prvi svetovni vojni so pri-
- v navado podoknice.
Poroka je bila ob sobotah.
Zjutraj je prišel ženin s svati in 1 godcem (včasih celo z bando, če
je bil premožen) na nevestin dom. Tu so se vsi pozdravil, tudi ženin in nevesta. Zadržali so se le malo. toliko, da so prigriznili, popili kozarec terana in kakšno zapeli. Nevestina družica je medtem vsem ohcetarjem pripenjala pušeljc z belim robcem, potem pa je izmolila* te tri verze, da bi od svatov dobila kaj za Ion:
«Naša n’vica zgud’j ustala.
Naša n’vica se lementa, da
Ičrneh soudou ne pzna.
Le gl’boko sjeg’jte, same bele lzbjer'jte.»
Tako ji je vsak svat spustil kovanec v majolko.
Matere in očetje niso hodili v cerkev s svati. Zato je mati pred odhodom pozdravila ženina in hčerko, katero je klečečo na blazini blagoslovila z žegnano vodo. Seveda je prilezla kakšna solza, pa tudi priporočila, naj ženin skrbi za hčerko, niso manjkala.
Na čelu povorke je bil godec. Za njim se je uvrstila nevesta v spremstvu svoje priče. Držala se nista za roko. ampak vsak je tiščal za vogal belega robca. Potem je stopal ženin s pričo in vsi ostali ohcetarji, id so se hrupno pomikali po vasi. Godec je z vso vnemo nategoval harmoniko, svatje so razposajeno vriskali in peli: *Jo pje-lemo, jo pjelemo, nazaj je več ne damo.*
Pred cerkvijo j,- nevesta povlekla za robec, s katerim se je držala spremljevalca, če ji je to uspelo, je pomenilo, da je čvrsta pa tudi «žleht», kot pravijo
Cerkveni obred se je vršil kot po navadi. Pri paru sta stali obe priči, nevestin pušeljc pa je ob strani držala njena družica.
Oba nasmejana sta se ženin in nevesta končno pokazala svatom, ki so ju že čakali pred cerkvijo. Pod «turnom* (stolp) sta si dala roko in se poljubila, ohcetarji pa so ju obsuli s konfeti, v času revščine pa s sirkom ali fižolom. Tedaj so jima posamezno voščili, rekoč njej: «Nejse več punca, se žena*; njemu: «Nejsc več f'nt. se mu’ž.»
Po obredu so se vsi ustavili v bližnji gostilni, da so se odžejali. Na Repentabru je bila taka obvezna postaja gostilna pri Furlanu.
Nekoliko okrepčani so se sedaj napotili na nov nevestin dom.
oKaluonja* je bila zaklenjena. Čakali so zunaj in se hrupno pogovarjali. Ko je zaslišal živ-žav, se je oče oglasil z dvorišča in vprašal: «Kaj so tu zaane ledje? Jest ne uodprem.»
Ohcetar pravi «Smo vam prpe-lale n’vesta* in je pripeljal pred očeta prvo lažno nevesto. Navadno je bila zelo stara, vsa sključena.
Ohcetar je vprašal: «Kaj je ta, uače?»
Oče; «0 jej, kašna je! Ne, ne j ta!*
Nato je ohcetar pripeljal drugo; «Kaj je ihbrda td?»
Oče: «Ta pej še m’nj. Ta je slabša ku una, ma ki se jo nejdeu? Muoraš nejt ano, da bo z’n’s.»
Pripeljal je še tretjo: «Pej ta, kaj je ta prava, ta?*
Oče: «Ne n’nka ta. ta nej z’n’s.»
Končno je pripeljal pravo nevesto: Ma ta bo, je rejs?*
Oče: «Ja, tu zahvalemo, ta je t’prava.*
Oče vpraša nevesto: «Kaj se prnesla?*
Ona: Mir in žjegn božje.*
Tedaj je nevesta izročila tastu velik kolač s plavim trakom, oz. robcem, ki ga je potem stari rabil za šnofanje. Kolač je bil vedno zelo velik, da ni stal v plenirju, ampak na njem. Oče je ves zadovoljen spravil nevestin dar in ga najraje sam pojedel.
Tedaj se je nevesta obrnila k tašči, ji darovala predpasnik, bolj pogosto denar, ki ga je morala spu-
stiti v majolko, potem ko je iz nje izpila «na zdravje*.
V hiši je čakal nevesto še «fco-lenjšček*, to je otrok, ki ga je morala nevesta dvigniti v naročje in mu kaj darovati.
Po vsem tem so prišli v hišo še svatje. Začela se je obilna pojedina. Značilno je, da je morala nevesta naliti vsem juho. Ostalo so delili drugi.
Na pojedinah so najbolj cenili juho z rezanci, makarone, zelje in klobase ter kuhane štruklje. Dostikrat so za take prilike zaklali tele. Pili pa so samo teran.
Za svate se je praznično razpoloženje, popivanje in ples nadaljevalo še celo nedeljo, ne da bi čez noč zatisnili očesa. Nevesta pa si je morala še isti dan privezati predpasnik in se lotiti vsakega dela.
MAJDA GUŠTIN
NE LE PRAVICE, PAČ PA TUDI DOLŽNOSTI
Da bo dovolj divjadi mora skrbeti - lovec
Pred nedavnim smo v tej ru briki ugotovili, da je pri nas, po sebno na našem ožjem področju razmeroma malo divjadi. Pri tem smo rekli, da je deloma kriv na našem ožjem področju razmeroma gol kraški svet. Danes se bomo vrnili k tej temi, vendar iz drugega zornega kota.
Nobena tajnost ni, da bo določeno lovsko področje ali celo omejen lovski revir imel, seveda v danih okoliščinah, toliko divjadi, kolikor bo za to poskrbela lovska organizacija, pa naj gre za lovsko družino, ali pa za zakupnika lovskega rezervata. Da pa bo vredno v neki lovski revir sploh stopiti, je odvisno od tega, kako se bo v njem obnašal sam — lovec. Čeprav je lov le navaden šport,
.............................
TV PRENOS KLJUB TEMU ZAGOTOVLJEN
Satelit «Intelsat 3> ni prišel na mesto
Dve minuti po izstrelitvi so nosilno raketo razstrelili
CAPE KENNEDY, 19. — V okviru priprav za olimpijske igre v Mehiki, je bila tudi izstrelitev umetnega satelita za telekomunikacije, ki naj bi omogočil televizijski prenos dogajanj na olimpijskih igriščih v Evropo, Latinsko Ameriko, ZDA ter Kanado. Raketa «Thor Delta*, ki so jo izstrelili davi in ki bi morala postaviti umetni satelit «Intelsat 3» na določeno višino, pa je odpovedala dve minuti po izstrelitvi. Po vesteh, ki so jih dali v vodstvu NASA, se je raketa «Thor Delta* začela razkrajati v začetku poleta, po tem ko so z izstrelišča ugotovili, da nekaj ne gre tako, kot je bilo predvideno. V začetku je raketa ubrala popolnoma pravilno pot, toda kmalu se je izkazalo, da z raketo nekaj ni prav in tedaj so jo s posebnimi impulzi z Zemlje razstrelili. Posamezni njeni kosi so padli v Atlantski ocean, daleč od obale.
Toda, tudi če današnja izstrelitev umetnega satelita ni uspela, je zagotovljeno, da bo moč športne prireditve prenašati na velike daljave, in sicer preko drugih dveh umetnih satelitov iste vrste.
Letališče bodočnosti že gradijo
MIAMI (Florida), 19. — Na znanih močvirjih »Everglades* na Floridi oodo zgradili «letališče bodočnosti*. V ta namen so odkupili 98 kv.km površine in po zamislih graditeljev bo to najpomembnejše letališče na svetu, ko bo letalstvo še bolj razvito kot je danes in ko bodo prišla v civilni promet tudi raketna sredstva.
Gradnjo letališča so začeli včeraj. Letališče bo zaseglo tudi del lovišč, koder so doslej lovili Indijanci plemena Seminole. Letališče bo 72 km vzhodno od Miamija. Ker so začeli graditi let.v
lišče na področju, koder živi indijansko pleme Seminole, so bili na svečanost ob začetku del povabljeni tudi nekateri poglavarji tega plemena.
Letališče bo razpolagalo z dvema vzletiščema, ki bosta dolgi po 9 km 650 m in bosta zato primerni za vzletanje ali pristajanje nadzvočnih letal, ki bodo mogla sprejeti na krov tudi do tisoč potnikov. Načrtovalci predvidevajo tudi nekaj naprav za morebitne bodoče medplanetarne polete, torej za dobo, ko bodo v civilnem prometu tudi potniške rakete.
Ker predvidevajo načrti izredno obsežna dela, bodo najprej zgradili dve vzletišči od 3200 m. Z deli bodo pohiteli zato, da bi razbremenili mednarodno letališče v Miamiju, ki ima sedaj okoli 200 tisoč potnikov na leto.
Da bi si mogli ustvariti približno sliko, kako veliko bo to letališče, pomislimo, da bi na to površino mogli postaviti letališče iz Los Angelesa, San Francisca, le tališče Kennedy iz Nevv Yorka in tudi vvashingtonsko letališče. Novo letališče bo povezano z Miamijem s posebr.o avtomobilsko cesto, ki bo Jikrati povezovala obe obali Floride. Samo za zemljišče so dali 3.400.000 dolarjev, to se pravi obilni dve milijardi lir, ki so jih izplačali 2400 lastnikom. Za konec bomo navedli še en podatek, ki nam bo dal vsaj približno sliko obsežnosti novega letališča: v enem letu bo moglo letališče sprejeti do 150 milijonov potnikov.
ga moramo vzeti z vso resnostjo in sam lov temeljito načrtovati.
Kako se da to izvesti, bolje povedano, kako bodo ustrezni organi to izpeljali, je odvisno od njih samih in seveda od lovcev, ki so pri tem najbolj zainteresirani. Kot vidimo, je tudi za to potrebno neko načrtovalno delo.
Načrt pa obstaja iz dveh osnovnih elementov: prvi element je gojenje ali reja divjadi in perjadi, drugi element pa je načrtni odstrel.
Po navadi in po zelo zgrešenih glediščih mnogih lovcev je stvar divjadi stvar — prirode. Kvečjemu bo lovec nekaj krivde za pomanjkanje divjadi pripisal lovske mu čuvaju ali komur koli, le sebi ne. Dejansko pa je tudi on sam, v pretežni meri celo sam kriv, če divjadi ni toliko, kolikor bi je v danih razmerah moglo biti. Če je bo le premalo, se bo zadovoljil s tem, da bodo v revir spustili nekaj divjadi, ki so jo prinesli od drugod. Sam pa ne bo niti pomislil, da je prav njegova naloga skrbeti, da se bo divjad množila in razvijala tako, kot je najprimerneje.
Govorimo o lovcu, pri tem pa mislimo na vse lovce, na lovsko družino, na ljudi, ki jim je lov kot dejavnost in šport na skrbi. Od tod tudi ustrezni zaključki: predvsem je treba, da sleherni lovec točno ve, kaj sme in česa ne sme. Njegova dolžnost (ali pravica) ni le v tem, da dvigne puško brž ko v gi mu nekaj zašumlja. Pač pa je njegova dolžnost tudi voditi račun, da bo v lovskem revirju vedno toliko divjadi, da bo ostala osnova za prihodnjo lovsko sezono.
Ker pa moremo napraviti načrt za v bodoče le na osnovi dejanskega stanja, mora sleherni lovec in po njem lovska družina točno ali vsaj približno vedeti, koliko divjadi in perjadi je v revirju. Na osnovi teh podatkov je treba napraviti pred začetkom po sameznih sezon tudi načrt odstrela. Seveda je treba pri tem tudi upoštevati število lovcev, ki se v določenem revirju izživljajo. Toda odstreli se ne določajo na osnovi števila lovcev, pač pa na osnovi števila divjadi. Doslej je vsak lovec odstrelil vse, kar mu je prišlo pred puško. Ta razvada je izpraznila cela lovišča. Krivda za to ni le lovčeva, ker mu nihče ni povedal, da mora paziti na — kapital. Poleg tega je lovec tekmoval z lovcem, kdo bo več — podrl. Skrajni čas je že. da ta praksa preneha.
Nastaja spet vprašanje, kdo bo vodil račun o številu divjadi. Za to bi morala skrbeti lovska družina. To pa ne bo dovolj. Sleherni lovec, ki je član družine, bi moral paziti, koliko je v revirju divjadi. Zato lovec, če hoče biti pravi lovec, naj ne hodi v revir le tedaj, če namerava loviti, pač pa mora svoje lovišče obiskovati tudi brez puške (če je svojo kvoto že izrabil) in tudi v času lovske zapore, ko mu je prepovedano nositi* puško.
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila • 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne 12.00 Pianista Intra - 12.10 Gospodinja nakupuje - 13.30 Melodije 17.20 Enciklopedija - 18.00 «Beri, beri rožmarin zeleni* 18.15 Umetnost in Prireditve - 18.30 Skladbe za violino - 20.00 Šport - 20.30 Gospodarstvo - 20.45 Operna glasba -‘1.40 Veseli utrinki.
TRST
12.05 Tamburaški ansambel -12.25 Tretja stran 14.00 Istrske Pesmi - 14.15 Krtačni odtisi.
KOPER
„ 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, ‘0.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasna 9.00 Popevke 9.30 Uverture - 10.00 Pod senčnikom 10.30 Ansambel Novelli 11.00 Orkester frank 11.30 Današnji pevci
12.00	in 12.50 Glasba po željah
14.00	Za tiste, ki gredo na počit Pice - 14.30 Prisluhnimo jim sku Paj 15.10 Operna panorama 46.30 Od Soče do Drave 17.30 popoldanski koncert - 18.40 Melodije - 19.00 in 20.30 Prenos RL -
20.00	Filmske melodije - 23.00 Pi-8ana glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke 9.10 Iz
PETEK, 20. SEPTEMBRA 1968
Puccinijeve Tosce - 10.15 Salon tehnike v Turinu - 10.40 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Radijske kronike - 14.45 in 15.13 Plošča za poletje 16.00 Spo red za najmlajše - 17.05 Program za mladino - 19.15 Roman - 20.15 Zbori - 20.45 Simf. koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glas beni album - 10.15 Jazz - 11.40 Plošča za poletje - 14.00 Juke box - 16.00 Nove pesmi - 18.20 Enciklopedija - 19.00 Ansambel tedna 20.01 Radijske črtice
21.10
Koncert.
III. PROGRAM
10.00 Mozart in Faure - 11.00 Čajkovski, tri lirike - 12.20 Vivaldi, Viozzi, Prokofjev 13.05 Simf. koncert 14.30 Basist O. Edelman 16.30 Suk: Serenada -17.15 Rimska glasbena srečanja -18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.30 Poživila.
FILODIFUZIJA
8.55 Antologija interpretov -10.20 Brahmsove skladbe - 10.55 Na sporedu Kodaly 13.15 Tosat-ti: La fiera delle meraviglie.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja 9.08 Glasbena
matineja - 9.55 Pionirski tednik -10.25 Glasbena pravljica - 10.40 Dvakrat deset 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan 13.10 Ginzburg igra Chopina 13.40 Čez polja in potoVe 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Melodije E. Wald-teufla - 16.25 Glasbeni intermezzo - 16.40 Mali ansambli - 17.00 Vsak dan za vas - 18.95 Človek in zdravje - 18.15 Koncert po željah -
19.00	Aktualnosti 19.15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus -20.15 Poje Irena Kohont 21.00 Celovški madrigalisti - 21.30 Jug. pevci - 22.15 Oddaja o morju -23.10 S festivalov jazza - 24.05 G. Scheller: Neke hladne noči.
ITAL. TELEVIZIJA
14.30 športni prenos - 18.15 Spored za najmlajše - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	Aktualnosti 22.00 Skupno življenje - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik - 21.15 Daudet: »Tartarino sulle Alpi* -	22.15
«Zoom».
JUG TELEVIZIJA
21.00 in 23.50 Poročila - 10.35 in 15.45 TV v šoli 12.30 Francoščina 18.40 TV biro 18.55 Buffalo Bill - 19.20 Mladinski koncert -20.05 Po Prekmurju - 21.50 Trgovina na glavni ulici — film - 23.30 Glasbena oddaja.
lPVEN (od 21.3. do 20.4.) Delo bo Lpko in sodelavcev ne bo manjka-Spoznali se boste s prijetno seb°.
Bik (Od 21.4. do 20.5.) Ponovne jJžPrave in nadaljnje zavlačevanje. °5udo prepustite drugim. I^VOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Od J>i boste napako, ki vas je dolgo Zamolčana beseda speče.
,i.fAK (od 23.6. do 22.7.) Premiji in šele nato odločajte. V dru •J' je potrebna diskusija J-EV (od 23.7 do 22.8.) Spustili ? boste v tvegano zadevo. Ne bo w»v. Pismo ali sporočilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ohranite svojo življenjskost, ker jo boste potrebovali. Razumevanje v družini in na delu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Če ste bili neodločni doslej, ni več časa za obotavljanje. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zvezde vam niso naklonjene, ven
dar hudega ne bo. Pobudo prepustite drugim.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Previdni bodite, ko gre za pomembne odločitve. Ostanite na svojih stališčih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki predlog vas privlačuje, pa ne bo nič iz njega Pomirjeni bodite.
VODNAR (od 21.’. do 19.2.) Zaskrbljenost je utemeljena. Drugič več pozornosti. Utrujeni boste.
RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Ko boste uredili najnujnejše, si privoščite ne i kaj počitka. Razrvani ste.
Zadruga «NAŠ KRAS» vabi vse ljubitelje Krasa na
KRAŠKO OHCET
ki bo v repentabrski občini dne 21. in 22. septembra 1968
SPORED
2 1. september
Ob 17. uri uradna otvoritev muzeja «Kraška hiša« v Repnu št. 31.
Zvečer bodo v hišo pripeljali nevestino balo. Domači fantje organizirajo ples na skednju, zbor pa bo pel podoknice vaškim dekletom. V vasi bo odprtih 5 «osmic», kjer bodo točili pristno domačo kapljico ln postregli s klobasami in pršutom
2 2. september
Začetek svatbenih obredov bo ob 8 uri, ko bo prišel ženin s svojimi svati po nevesto v »Kraško hišo« Od tu se bodo svatje podali peš na Col in Tabor, kjer bo točno ob 10. uri poroka. Po poroki bo v restavraciji Furlan na Repentabru zaku ska za vse svate in narodne noše. Ob 12. uri odhod svatov v Repen, kjer se bo nevesta predstavila tašči in tastu v «Kraški hiši«. Ob 13. uri svatbeno kosilo.
Začetek popoldanskega programa ob 15.30 v Repnu. Nastopi domači pevski zbor, zbor «Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in folklorna skupina «France Marolt« iz Ljubljane. Ob 17. uri bosta nevesta in ženin odprla ples na trgu v Repnu. Za ples bo igral narodno-zabavni ansambel «Slak« iz Ljubljane. Ob 24. uri za ključek.
OBVESTILA IN NAVODILA
Prireditev bo ob vsakem vremenu. V primeru lepega vreme na se predvideva velik obisk ljudi iz bližnje in daljne okolice, zaradi česar prosimo, da upoštevate naslednje:
PROMET: Vsi dohodi v vas Repen bodo zaprti m v vasi bo prepovedan promet z motornimi vozili. Velik parkirni prostor bo ob cesti Opčine - Repen, manjši ob drugih cestah, ki vodijo v vas. Obiskovalcem iz mesta in drugod pa pripo ročamo, da se poslužijo posebnih avtobusov, ki bodo vozili na krožni progi Opčine - Repentabor - Repen - Opčine. Tudi lastniki avtomobilov naj raje pustijo svoja vozila na Opčinah in se poslužijo avtobusa
PRESKRBA: Gostilne »ŠKABAR«, «KRIŽMAN« in «PRI NINKO TU« v Repnu ter restavracija «FURLAN« na Repentabru bodo ta dan imele enotno svatbeno kosilo, ki se bo začelo ob 13 uri. Kosilo je treba rezervirati najkasneje do petka, 20. septembra. Kosilo stane 2.000 lir, pri «Križmanu» pa 2.500 lir. Rezervacije sprejema v mestu turistični urad »AURORA«, Ul. dcerone 4, ali pa direktno omenjene gostilne.
V Velikem Repnu bo odprtih 9 dobro založenih «osmič«, na Colu pa ena.
NARODNE NOŠE: Zbirališče vseh narodnih noš je med 9. ln 9.30 pred repentabrsko cerkvijo. Vsi, ki bodo oblečeni v narodne noše, se bodo udeležili zakuske z »žvacetom« v restavraciji »Furlan«. Noše, ki nimajo sredstva za prevoz na Repentabor, naj to javijo Slovenski prosvetni zvezi ali pa na turistični urad «Aurora», tel. 29-243. Imena oseb, ki bodo oblečene v narodne noše, je treba javiti najkasneje do petka, 20. septembra. Vse narodne noše, ki bi bile pripravljene prodajati značke »Kraška ohcet«, naj se javijo na Slovenski prosvetni zvezi.
POZIV!
Organizacijski odbor «Kraške ohceti« nujno ootrebuje večje število oseb, ki bi pomagale pri rediteljski službi, v «osmi-cah«, pri blagajnah, za prodajo razglednic itd. Vse, ki bi hoteli prostovoljno priskočiti na pomoč, prosimo, da se Javijo v turističnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Hvala!
]ožita Ginialtt
ed beneškimi partizani 0 onstran Matajurja
Na ta sestanek je komisar pristopil je k domačinom in no boril, pač pa ga je v juliju briško beneškega odreda (BB- vsakomur na lep in razuml jiv 1944 doletela ista usoda kot O) tov. Crnugelj poslal poleg način prikazal tisto, kar je bi tov. Skalarja.
Srečka še komandanta bata- lo takrat tr-ko pomembno za Viden politični delavec je ljona Marka Redelonghija. Te- vse nas: — nujnost borbe pro- bi! tudi Sirk Ivan Nanos, iz daj sva z Marinom podala po- ti okupatorju. Zadnjič sem se Višnjevika, predsednik okrož-ročilo o rezultatih najinega z njim sestal v Klodiču, v hi- nega narodnoosvobodilnega od dela na terenu. Med drugim ši Marjana Zdravljiča, poznej- bora za zapadno Primorsko, sva jim poročala, da je pri- šega komisarja operativnega ki je večkrat prišel k nam v hod XXX. divizije v prvem štaba za zahodno Primorsko. Benečijo. Tudi ta človek je bil tednu februarja 1944 v Bene- Prišel je iz Goriških brd tako priljubljen med prebivalstvom čijo znatno prispeval k dvi- utrujen in izčrpan, da se je in je prav dobro poznal begu morale ljudstva in k vidne- ob vstopu v sprejemnico zvr- neške razmere in miselnost mu izboljšanju političnega po- nil po tleh in pri priči zaspal, ljudstva. Temu ustrezno se je ložaja na splošno.	Z Zdravljičem sva sklenila, da ravnal in tako mu je bilo o-
Popoln poraz Nemcev v bor- ga pustiva počivati. Ko se je mogočeno z uspehom utrjeva-bah z enotami te divizije, je zdramil, smo sedli k razgovo- ti odbore OF in uveljavljati bil eden poglavitnih vzrokov, ru in sklenili, da organizira njihovo linijo na tem ozemlju.
mo zborovanje vseh bivših Na beneških tleh, v Klodi-borcev in ostalih domačinov ču in drugodi sem v tem ča-v vasi Poštak in sicer v drugi su sregaj {udj človeka, preže polovici meseca maja 1944. tega z borbenim ofenzivnim Natančno smo tudi določili du5h0m To je bi[ Janez Uča-
rian a co ero 7(1m no cnnm 1.	_	^	.
ki je omogočil popraviti tež-
dan, a se ga zdaj ne spominjam, kljub temu, da v svo jem privatnem arhivu še hra-
kar, danes narodni heroj, ki je stopil kot partizan na beneško ozemlje že v jeseni le
m
nun dokument, iz katerega je ta 1942. v letu 1942 je z majh. razviden seznam borcev, ki so nimi udarnimi enotami že tol-sestavljali na novo formirano ^ SOVražnika, kjerkoli se je beneško četo.	z njim srečal. Ko se je na
Se pred tem zborovanjem dan 8. septembra na mah se-sem se večkrat sestal s Fer- suia Mussolinijeva oblast, se dom Kravanjo-Skalarjem na je najprej v Podrskjem in na Ravnah pri Livku, v Trblju, v to v samem Čedadu z grupo Topolovem in v Grmeku. Ka- partizanov spopadel s sovraž-kor vedno, je bil z menoj bra- nikom. V tej akciji je bil hu tranec Marino in nekajkrat do ranjen in je za vselej zgu
tudi Trušnjak Danilo-Cek. Enkrat smo se vsi trije znašli tudi z znanim političnim aktivi-
bil oko. Po okrevanju je še pogumneje in bolj samozavestno vodil borbo proti sovraž-
stom tov. Krajncem, kasnej- niku na Goriškem, Bovškem, Šim pokrajinskim inštruktor- Benečiji in Reziji. Hkrati je jem zapadnega primorskega o- mnogo prispeval, da se je na Ferdinand BORDON — JAKEC krožja. Posebno tov. Skalar je beneškem ozemlju uveljavila politični delavec v Beneški Slo- nudil veliko pomoči pri akti- OF kot naša narodna oblast, veniji, eden najstarejših beneških vizaciji beneškega ljudstva za partizanov	borbo proti okupatorju.
,	. ,	. Ferdo Kravanja-Skalar je bil
ko stanje, ki je nastalo ob v letu 1944 orMn’7acii<5iri »e 5“
razbitju naših enot v hudi kretar okrožnega komiteja ^narSneea heTia ^di nemški novembrski ofenzivi 1. KPo	ztaI narodnega heroja. Tudi
Ne smem mimo tega, da ne bi omenil tudi nadvse hrabrega in pogumnega borca za
ka na Primorskem in Koroškem.
V letu 1945. ko so mu mo-
1943. Domača reakcija se je Oktobra iste g^leta Te ^adefv njega sem sr!čal v Benečiji' očitno ustrašila tega bojnega Palievem nad Anhovim Ni ° njem sm° borci veliko sli-pohoda enot XXX. divizije na	bTseds katerim? bi Tz šali in vedelL Vedno je bil
domačih tleh. Doslej nama je povedal veličino tega človeka bc,rben ^ revolucionarno raz-
uspelo pridobiti že nekaj fan- gn je v celoti pred|an “0 K^ot komandant bataULOa tov in moz — bivših partiza- dilnpmn nin in	«i	sled K01 komandant Dataijcna
nov drugih kt so gaprt. fjemTn Jo J tem skor ™or“i )« pravljem soddovaU z NOB m z vsem bitjern Mgd ljudst8vom
se vključiti v njene enote. je bii izredno priljubljen in Istega meseca je na moj znan po svojih tovariških od- „	... . . , .. ,
dom v Ošnje prišel Ferdinand nosih ter po prikupnem nači- ral1. v . gonški bolnišnici am-Bordon-Jakec, Benečan iz nu občevanja z ljudmi. Kadar Putirati nogo, sva se z Mari-Bordonov, vnet in prizadeven je človek z njim govoril, si je nom takoJ napotila k njemu politični delavec, ter takoj pri- ustvaril prepričanje, da ’ mora in mu. iz srca zažele!a šel z besedo na dan:	pred prepričevalnostjo njego- Pre)šnje okrevanje.
»Tovariš Jožko, poslal me	vih izjav	kloniti	vsakdo. >0	V	tej	dobi	sem se	večkrat
je okrožni komite. Gre za for-	jngravi je	bil bolj	umirjen ,jn	srečal	tudi	s	tov. Rastislavom
miranje partizanskih enot, ki v vseh dejanjih preudaren.. Delpinom-Zmagom. Poznal sem so se v novembrski ofenzivi Njegova beseda je .bila tehtna ga že pred kapitulacijo Itali-preteklega leta razbile. To je in je vedno našla svoje me- je in že takrat vedel, da dela nujno potrebno in stori vse, sto. Pri tem je bil izvrsten psi- za partizansko gibanje. Z njim kar moreš, da bomo v Bene-	holog, ki	je takoj	našel sobe-
čiji kmalu spet zapeli parti-	sednikov	živec in	tudi človek
zansko pesem.«	s širokim obzorjem Ljudje so
Razgovoru je prisostvoval §.a imeli radi in sleherna dru-moj oče in seveda Marino Bo- Zlna »a je z veseljem sprejela digoj. Zelo dobro smo se spo- v SV°J krog. Bil je tako do-razumeli in spominjam se, da stf5e?Lda,sl.je v Kratkem znal ob tisti priložnosti nismo niti P' -dobiti tudi nasprotnike in načeli razgovora o težavah, s so Sa vsi cenili. Kjerkoli se je katerimi sva se midva na te- PokazaL so dejali. «To je renu srečavala pri opravlja- F'02, taKšn,h nam manjka. Ta nju najine dolžnosti Kot na j*. zares trdna skala. Saldu sestanku v Podrobu, tako sem j11? bl ga radi poslušali.« tudi Jakcu povedal, da imam Kadarkoli sem na svojem te-zbranih že precejšnje število , eF de u °™enl- ujega, so domačinov, ki so pripravljeni talc0J dejali: «Ta pa je zares stopiti v partizanske vrste. Panjeten človeK! Ta vse zna Ko smo šli potem z doma, n Je do^sr Človek.« smo se zaustavili sredi vasi. Zadnjič, pred njegovo smrt-Tov. Jakec je predlagal, da bi jo, sem ga videl v Grmeku na kar takoj sklicali domačine našem sestanku. Ob slovesu ki bi jim on sam spregovoril mi je krepko stisnil roko in nekaj besed. Zelo hitro sem rekel: «Jožko, kar krepko na-zbral nekaj domačinov. Svoj prej- Le potrudi se, da bo če-govor je Jakec začel zelo pre- ta čimprej spet skupaj.« Vest prosto z besedami-	o njegovi smrti je ljudstvo
»Poslušajte me, dragi roja- sprejelo z veliko žalostjo, ki! Gre za borbo proti faši- V času svojega delovanja na zrnu, proti «Prajsom». Kdo terenu sem se srečal nekaj-jih je klical, da pridejo v na- krat tudi s tov. Jožetom Perše kraje? Kaj iščejo tu pri šoljo-Filipom, ki je bil doma	,	,
nas? Naj gredo v Nemčijo, od nekod iz Brd. Bil je sekretar m,u sovon 0. svo.lem delova-koder so prišli. Mi jih nismo zapadno-primorskega okrožja. n,JU, za °ršanlzacfjo partizan-klicali. In zdaj vas vse sku- Zadnji sestanek sem imel z * b enot na Beneškem, pri paj vprašam: Ali imamo prav, njim v mbji domači hiši v Oš- čemer me je vedno hrabril in če jih preganjamo? Prosim, njem. V vsem smo se strinja- mi,s tem daja veIlko moralno povejte!« — Govoril je zelo li in na tem sestanku je tudi P°dP°ro- ^1 Je zel° tejnpera-preprosto in prepričevalno. 1 moj oče sklenil, da bo zbiral	en človek, po postavi vi
Prvi se je oglasil Neto Gale- hrano in obleko za partizan- sok.in vl,t, , lzrectno spreten
ske enote. Tudi Peršolja je m dojemljiv, odličen za indi-bil neutrudljiv politični dela- v'dualne akcije. Vedel je za vec in tudi zelo priljubljen vse’ ^ar se Je dogajalo okrog med prebivalstvom Benečije. nleSa- Kadar je tako naneslo,
_ ____________ ... ........... Na šentlenartskem področju f znal biti tudi duhovit in na
kole: «Teh hudičev nisem mo- jo bil eden prvih organizator- iznajdljiv in originalen način gel «maj tarpjet« in sem z va jev OF. Z njim je sodeloval odgovarjati na vprašanja primi «dakordo».» Vsi so pritr- tudi tov. Gruntar Izidor. Oba sotnltl-
jevali njegovim besedam in sta se vneto zavzemala že v Kolikor se spominjam, Je ta naposled so Jakcu ploskali. letu 1943, takoj po italijanski člcvek najraje sam opravljal Se danes ga vidim na tem kapitulaciji, za ustanovitev pr- razne akcije. Njegov izraziti in na drugih zborovanjih, s vega OF odbora v Sent Lenar- temperament mu namreč ni kakšno požrtvovalnostjo jede- tu. To jima je, s pomočjo do- dovoljeval, da bi se dal kakor lal in se trudil, da bi s pre- mačinov, tudi uspelo.	koli voditi. Živo se sporni
prosto domačo besedo čimbolj Tudi Filip ni doživel svobo- njam, kako je leta 1944 pri-neposredno segel v duše roja- de, za katero se je požrtvoval- šel v Klodič, menda v sep kov ter v njih ponovno dvignil ogorčenje proti Nemcem in fašizmu ter okrepil narodno zavest domačinov Treba je priznati, da je ta človek, neutrudljivi in požrtvovalni politični delavec veliko pripomogel, da se je položaj tako v zahodni kot v vzhodni Benečiji kmalu bistveno popravil in da je partizansko gibanje spet zavzelo obseg, kakršnega je imelo pred novembrsko o-fenzivo.
Enako zborovanje smo potem organizirali tudi v Skru-tovem, Sp. Mjersi in v Sent Lenartu. Jakec je povsod nastopal tako vneto in pristno domače, da ga je ljudstvo kar požiralo z očmi. Zdaj, ko to pišem, po toliko letih, se mi zdi kar nenavadno in nerazumljivo, kako more dati človek od sebe toliko revolucionarnega ognja. Jakec je obiskal tako rekoč vse vasi zahodne in vzhodne Benečije,
RASTI SLAV DELFIN — ZMAGO narodni heroj, legendarni junak pri izvajanju diverzantskih akcij
sem se srečal tudi leta 1944 in ob vsaki priložnosti sem
tanu in dejal:	«Je glih, je
giih!« (Prav je, prav je!). Tu di Ciril Ruonkni je pritrdil. Za njim se je oglasil tudi Be-po Marjančni, ki je rekel ta-
JANEZ UČAKAR narodni heroj in prvoborec beneških tleh
tembru. Z več drugimi smo v neki hiši skupaj sedeli. Kmalu pa sem opazil, kako je Zmago silno nemiren in nekam nestrpen. Ko sem gavpra šal, kaj mu je, mi je odvr ml, da mu gre vse narobe. Pri tem sem si seveda mislil, da mu ni uspela kaka akcija ali kak njegov bojni načrt. Ni se dolgo časa pogovarjal z nami Ves nervozen nas je zapustil, sedel na motor in se odpeljal proti Čedadu. Kasneje je povedal, da se je peljal na most Sent Kviria-Prešnje kjer je kar z motorja s svojo brzo strelko podrl nemško stražo in se nato spet vrnil v Klodič. Ko je sedel ponovno med nas, nam je to povedal in nato pristavil: »Zdaj pa sem razpoložen za veselico!«
2e naslednji dan smo lahko ugotovili, da je ta podvig za res napravil.
(Nadaljevanje sledij

POSLEDICE OKVARE ŽELEZNIŠKE PROGE
JUTRI POPOLDNE NA GRADU V GORICI
Tovorni promet so preusmerili ^ri?.ctek., srednjeevr°Psklh
_	j*.	#	#	.	_ Kulturmn srocctnj o ciizuv
preko Gorice, največ pa preko Trsta
Goriški železniški mejni prehod bo služil samo za uvoz jugoslovanske živine
Goriški železniški mejni prehod vih železniških tirov, da bi ustre-bo deležen le majhnih ugodnosti zali tako velikemu prometu, s preumeritvijo železniškega pro-, Prek omenjenih dveh železniških
meta Slovenije, ki je nastala nujna zaradi okvare na železniški progi v Kanalski dolini, kjer je narasla Dunja podrla železniški most In bodo morale vojaške in civilne inženirske enote najmanj tri meseca delati, da bodo promet na tej progi obnovile. V Trstu so se v sredo zvečer namreč sestali predstavniki italijanskih in jugoslovanskih železnic (sestanek je bil prvotno sklican v Novi Gorici, pozneje pa so ga zaradi razlogov, ki nam niso znani, prenesli v Trst), ki so dosegli načelen sporazum o tovornem tranzitnem prometu, po katerem naj bi prek železniškega mejnega prehoda v Gorici uvažali v Italijo samo jugoslovansko živino, preostalo blago, ki ga bodo v tranzitnem prometu vozili v Italijo iz vzhodnih evropskih držav, Avstrije ter drugih srednjeevropskih držav pa bodo vozili po progi Ljubljana, Sežana, Trst, ker na kolodvoru v Gorici nimamo dovolj razpoložlji-
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmimiiimiiiiiiiii|ini|i||i|iii|1
Gorica
CORSO. 17—22: «Manon 70v>, C. De-neuve in S.Frey. Francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 17.00: «Senza un attimo di tregua«, Lee Marvin in Angie Diokinson, ameriški barvni kine-maskopski film, prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO. 17—22: «Rapina al sole», J. P. Belmondo in G. Chaplin. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.00:	«Professionisti
per una rapina«, Joachin Fuks-berger in Karin Dor, francoski film prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 17—21.30:	«Un bucco
in fronte«, A. Ghidra in R. Hun-dar. Kinemaskope v barvah.
Tržit
AZZURRO. 17.30:	«Quella sporca
storia nel West», A. Giordana in S. Careddu. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 17.30:	«Mandato di
cattura«, P. 0’Neil in P. van Eick. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «Diabolicamente tua«, A. Delon in S. Berger. Ki-nemaskope v barvah.
Ronke
EXCELSIOR. 17.30:	«Vietnam —
guerra e pace«. Dokumentarni film v barvah.
RIO. Zaprto.
prehodov (Gorice in Trsta) bi torej prihajal v Italijo del tovora, zlasti iz vzhodnih držav, medtem ko bo preostali del prihajal prek Brennerja.
Medtem brez kakršnih koli zastojev vozi po šest brzih vlakov na dan v obe smeri na progi Jesenlce-Podbrdo - Nova Gorica - Gorica.
Trsta Jošt, je bila včeraj na obisku v Tržiču. Ogledali so si naprave v ladjedelnici, kjer jih je sprejel vodja dr. Cortesi. Pozneje so imeli razgovore na županstvu z vodstvom industrijskega konzorcija in župan Romani je gostom govoril o ustroju in važnosti tržiške industrijske cone ter o olajšavah, kr jih nudi gospodarskim operaterjem.
Po kosilu v Pierisu so se odpeljali v Gorico, kjer so si ogledali tovarno Safog v Stražicah, tekstilno tovarno v Podgori in aeroter-mično tovarno Brunschweiller v Rojcah. Spremljala sta jih dr. Po-terzio od trgovinske zbornice in predsednik zveze industrijcev Ca-selgrandi. Zvečer so se gostje ustavili v Gradežu.
Tekmovanje pevskih zborov Seghizzi brez bolgarskega ženskega zbora
Jutri se prične v dvorani deželnih stanov na Gradu v Gorici tretje srednjeevropsko kulturno srečanje, ki ga prireja revija «Iniziati-va Isontina« ter je posvečeno »tradicionalni kulturi«, se pravi narodni umetnosti v glasbi, pesništvu in likovni umetnosti. Prireditelji so na shod povabili predstavnike šestih držav srednje Evrope, ki so se vabilu odzvali ter poslali tudi imena poročevalcev ter teme, ki bodo o njih razpravljali. Edini dvom, ki bi se morda lahko pojavljal, zadeva prisotnost dveh madžarskih znanstvenikov. Prireditelj; so posredovali prek konzulata, da bi jim izstavili vstopni vizum. Doslej iz Madžarske niso poslali nikakršnega odgovora, zato prireditelji upajo, da madžarska znanstvenika Zelk Zoltan in Galambos Lajaš ne bosta imela težav.
Otvoritev srečanj bo v soboto ob
Švicarski gospodarstveniki v Tržiču in v Gorici
Švicarska gospodarska delegacija, ki sta jo spremljala generalni konzul De Rham in konzul iz
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Hotel se je izogniti policiji
v
pa je zašel pri Šempetru cez mejo
Prosil je za popravilo hiše, pa je sezidal novo - Ločenemu možu je grozila s kuhinjskim nožem
od-
S.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je prta lekarna D’UDINE, Trg Francesco 5; tel. 21-24.
TR2IC
Danes Je v Tržiču odprta lekarne «A1 Redentore«, Ul. Rosselli — tel. 72340.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Matittl, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3, tel, 77446.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA 'včeraj so v goriškem matičnem uradu prijavili samo rojstva, in sicer osem.
Rojstva: Claudio Coluss, Ornella D iMauro, Barbara Tognon, Ales-sia Oomelli, Enrico Ermacora, Eli-sabetta Russian, Valentino Donda in Marija Tercic.
Po skoro treh mesecih poletnega premora so bile pred goriškim okrajnim sodiščem včeraj prve razprave in razsodbe.	,
Med drugimi je sodnik dr. Ar-culeo obravnaval zadevo 19-letnega Pietra Andreolija iz Montebelluna skrivnega prehoda državne meje brez predpisanega dovoljenja. Kot je Andreoli izjavil policiji, potem ko so ga vrnili jugoslovanski mejni organi pri Rdeči hiši dne 23. februarja letos, se je dva dni prej pripeljal z motociklom od doma, potem ko se je skregal s svojim očetom ter pobral iz blagajne 320 tisoč lir; oče ima namreč pekovsko delavnico in prodajo kruha. V Gorici je bil prvič in ni niti vedel, da gre skozi mesto državna meja. Ko se je peljal po Ul. Vitto-rio Veneto, je opazil v daljavi policiste. in ker mu ni delovala luč se je bal, da bo dobil globo. Zato je zavil na desno in ne vedoč privozil v Jugoslavijo kjer so ga ustavili miličniki. Pri razpravi ni bil prisoten in ga je zagovarjal odv. Mayo. Sodnik mu je prisodil mesec dni pripora in 5000 lir globe, pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Zaradi nepravilnosti pri gradnji nove hiše sta se morala zagovarjati 55-letni Jožef Rossi po rodu iz Ste-verjana, ki pa ima svoj dom sedaj v Podgori, Ul. 4. novembra št. 26 in 28-letni Silvano Famea iz Ul. Brigata Lambro 41. Rossi je zaprosil na občinskem tehničnem uradu dovoljenje za porušenje enega dela svoje hiše ter njeno dozidavo. Ko pa je prišla po izvršenem delu komisija na ogled, so ugotovili, da je dal mož podreti celo staro hišo in je na drugem mestu sezidal novo. Ker dovoljenje ni bilo izdano v tem smislu, so ga prijavili sodišču. Soobtoženec Famea pa je moral na zatožno klop, ker je on sezidal novo hišo in podrl staro. Oba sta priznala, da je tako, vendar sta poudarila, da sta med tem uredila vso zadevo še preden je bila dograjena nova stavba. Njun zagovornik dr. Battelo je predlagal, naj ju oprostijo ker je bila vsa zadeva urejena po upravni poti. Sodnik je to upošteval in je proglasil, da dejanje ni kaznivo ter s tem oprostil oba obtoženca.
Pri tretji razpravi se je morala zagovarjati 28-letna Krmela Bizjak por. Krajnik, ki je rojena na Lok-
vah ter živi sedaj v Gorici, v Ul. Catterini 39. V obtožnici je rečeno, da je grozila z nožem svojemu možu Danijelu Krajniku dne 11. novembra lani, ko je hotel k njej na obisk. Z možem sta namreč bila že nekaj mesecev sporazumno ločena in sodnik je določil, da sme Krajnik kadar hoče obiskati svoja dva sinova, ki živita z materjo.
Obtoženka je izjavila, da Jo je mož čestokrat nadlegoval, ko je prihajal na njen dom pod pretvezo, da bi obiskal njune otroke. Ko je tistega večera hotel v hišo, je stopila k vratom držeč v rokah nož, s katerim je čistila solato za večerjo; ukazala mu je naj se pobere in mu zažugala z roko, v kateri je držala nož. To je storila zato, da ,bi se odstranil, ker ni hotela, da bi jo nadlegoval. Podobno, je dal izjavo priča Mikluš Edvard.
Sodnik je upošteval olajševalne okoliščine ter je obtoženko obsodil na plačilo 8000 lir globe tar na plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Branil jo je odv. Ca-pussetto.
Drž. tož. odv. Mayo in dr. For-manetini; sodnik dr. Arculeo, zapisnikarica Magda Kogoj por. Massi. --------------
Jamarski tečaj v Tržiču
Jamarska skupina iz Tržiča je organizirala poseben tečaj za mladino, ki se namerava posvetiti jamarstvu. Tečaj bo obsegal 7 lekcij teorije in 4 lekcije iz praktičnega dela Teoretične lekcije daje Ugo Stooker. Te dni pa so imeli ude leženci tudi praktično lekcijo, ko so obiskali neko jamo pri Nabre žini ter se podali v njeno notranjost. Jutri bodo imeli že tretjo lekcijo iz teorije v nedeljo pa bodo šli v neko drugo jamo na Krasu, kjer je lažji dohod.
odkril veliko granato, ki je ostala tam zakopana še iz prve svetovne vojne. Takoj je obvestil krajevne karabinjerje, ki so pustili še na pol zakopano nevarno orožje, o-gradili granato in postavili svarilna znamenja. Istočasno so o najdbi obvestili izvedence iz Trsta, ki bodo prišli danes dopoldne in odpeljali granato, za katero menijo da je kalibra 280, ter je še cela.
V Sovodnjah so izkopali veliko granato
Včeraj zjutraj je neki delavec, ki je zaposlen pri delih v bližini cerkve v Sovodnjah, ko je izkopaval jamo, v globini kaka dva metra
17.30 na Gradu ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti Gorice in pokrajine; nadalje bosta prav gotovo tudi predstavnika dežele in vlade. Shoda se bo udeleževalo o-koli 70 oseb iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške in Madžarske.
Takoj po otvoritvenih govorih bo profesor ljudske zgodovine in tradicij na univerzi v Bariju Bronzi-ni govoril o »nacionalizmu in ev-ropeizmu italijanske ljudske pesmi«. V nedeljo 22. septembra bodo poročila o narodni glasbi, v ponedeljek 23. septembra poročila in diskusija o temi umetnostna prava o uporabljajoči umetnosti in vprašanjih tradicionalne kulture, v sredo pa bodo zaključni govori; začetek dela ob 9.30.
Milko Matičetov iz Liubljane bo o pripovednem pesništvu slovenskega naroda govoril v ponedeljek, v torek pa bodo govorili Emilijan Cevc (liudska in visoka umetnost), Niko Kuret raziskovalna skupina «Alpes Orientales«, ter Vilko Novak (pojavi sredozemskih, alpskih in panonskih vplivov v slovenski narodni kulturi).
Jutri zvečer se prične v veliki dvorani UGG v Gorici še ena po membna kulturna manifestacija, in sicer pevsko tekmovanje, ki ga prireja zbor Seghizzi. Ker italijanski konzulat ni izstavil vizuma, ne bo pel ženski pevski zbor iz Sofije, ki bi moral biti najmočnejši ter bi moral nastopati tudi v Kulturnem domu v Trstu. Pač pa bo prišel češkoslovaški zbor iz Brna.
mtsAKsm
TOUR BODOČNOSTI
Etapna zmaga Belgijca Mintjensa skupna lestvica brez sprememb
Dirko je odločila peterica vozačev, ki je ušla pri 38. km
VERDUN, 19. — Sedma etapa tega tekmovanja je prinesla Belgiji že drugo zmago. Do odločilnega dogodka je prišlo pri 38. km. Ušli so Sovjet Iyffert, Belgijec Mintjens, Italijan Pecchielan in Francoz Pa-ranteau. Do 48. km si je četverica priborila minuto prednosti, tedaj pa se je pognal za ubežniki že Danec Lund in jih je po 12 km vožnje tudi ujel. Še več drugih kolesarjev se je kasneje skušalo iztrgati glavnini, vendar je Francoz Boulard budno varoval svojo rumeno majico in ni dopuščal presenečenj.
Pri 130. km so imeli ubežniki celo 12” naskoka pred glavnino, ta prednost pa je začela polagoma kopneti in je znašala na cilju le še 7’.
Pri vhodu na, dirkališče v Verdunu je bil prvi Sovjet Iyffert, toda v zadnjih metrih ga je za malenkost prehitel Mintjens.
ETAPNA LESTVICA
1.	Francois Mintjens. 181 km dolgo progo od Epinala do Verduna je prevozil v 4.26’08”.
2.	Iyffert (Sov. z.)
3.	Lund (Dan.)
4.	Pecchielan (It.)
5.	Paranteau (Fr.) vsi v zmagovalčevem času.
6.	Danguillaume (Fr.) 7’15” zaostanka, nakar je sledila v njegovem času praktično vsa glavnina.
SKUPNA LESTVICA
1.	Boulard (Fr.)	28.44’04”
2.	Thaimann (švi.) -	8"
3.	Coulon (Bel.)	35”
4.	Wilhem (Fr.)	1’26"
5.	Fabbri (It.)	1’47”
6.	Thevenet (Fr.)	1’55”
7.	Gilson (Luks.)	2’36”
8.	Rigon (Fr.)	5’32”
9.	De Vlaeminck	(Bel.)	5’42”
10. Abrahamian (Fr.)	6’36”
SMUČANJI
ODBOJKA
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj se je na delu pri pristaniški kompaniji v Portorosegi ponesrečil 33-letni Aldo Jarc iz Doberdoba, Ul. Lago št. 1. Debel tram ga je udaril v trebuh za kar se bo moral zdraviti 100 dni v tržiški bolnišnici.
Prav tam se je ponesrečil še drug delavec, 34-letni Mario Satta iz Tržiča Ul. della Bora 17, ki je spodrsnil na drevesnem deblu ter se poškodoval na prsnem košu, z verjetnim zlomom nekaj reber. V | bolnišnici bo moral ostati 8 dni Za 10 dni se bo zdravil v bolnišnici tudi 30-letni Guido Devide, ki mu je spodrsnilo ter si je pri padcu zlomil desni gleženj.
Z mopeda je padel 74-letni Do-menico Mieheli iz Ronk, Ul. Verdi 83 ter se odrgnil po levi roki in nogi. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh
Delovanje deželnega organa za razvoj kmetijstva
Prejšnje dni se je na sedežu v Gorici, Korzo Italija sestal izvršni odbor za deželni razvoj kmetijstva (ERSA) ter razpravljal o nekaterih pobudah, ki je o njih govor v letošnjem proračunu. Razpravljali so o trgovini s kmetijskimi pridelki, zlasti s sadjem in zelenjavo, grozdjem in o trgovini z živino.
Mladinski turnir v Modcni decembra?
MODENA, 19. - Kot je znano bi moral biti v dneh od 6. do 8. oktobra v Modeni mednarodni ženski in moški mladinski odbojkarski turnir z udeležbo Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije in Italije. Turnir pa je Italijanska odbojkarska zveza odpovedala.
V Modeni so zdaj predlagali, naj bi turnir organizirali v dneh 26., 27 in 28. decembra.
rali ga bodo v dneh od 14. do 22. februarja. Svetovno prvenstvo alp’ skih disciplin bo leta 1970 v Val Gardeni v Italiji.
Zložljive smuči
Neka japonska tovarna je začel* izdelovati zložljive smuči. N are j«' ne so iz steklenih vlaken in se n* sredini pri stopalu s posebnimi W’ čaji in mehanizmom preklopijo. T»' ke smuči bodo seveda mnogo bod praktične od dosedanjih dolg»' Kot poročajo iz Tokia stanejo nov zložljive smuči manj kot 50.000
Tricstina-Kopcr 2:0
KOPER, 19. — V mednarodni n°’ gometni tekmi v Kopru je dane popoldne rezervna enajsteric Triestina premagala NK Koper 2:0 (0:0). Strelec obeh golov J bil Ive.
NORDIJSKE DISCIPLINE
Svetovno prvenstvo 1970 bo na Češkoslovaškem
STOCKHOLM, 19. — Na zasedanju Mednarodne smučarske zveze v Stockholmu so odločili, da bo leta 1970 svetovno prvenstvo nordijskih disciplin (teki, skoki) na Češkoslovaškem v Tatrah. Organizi-
........................
msm
Predolimpijske vesti
iiiiiiimimiHmiimiimimmiimiiimiimiHniuiiiiiuimimmimiimmiiiiimiiiiiiiiimimmiiiiiiiimiimi
NOV SVETOVNI REKORD
ammzsm
Met diska: Silvester 68,40 m
Odlični rezultati Matsona v metu krogle
RENO, 19. — Ameriški atlet Jay telji ameriške atletike so izjavili, Silvester je na nekem tekmovanju da bodo novi rekord vsekakor pri-
KRAŠKA OHCET
ki jo priredi prihodnjo nedeljo v Repnu zadruga «NAš KRAS«, bo gotovo letošnja najzanimivejša folklorna prireditev pri nas. Zato vabimo vse rojake, ki imajo
NARODNO NOŠO
da Jo sami oblečejo ali posodijo znancu, ki bi jo rad oblekel za to priložnost.
Prosimo prosvetna društva in posameznike, naj se potrudijo, da ne bo ostala nobena noša doma. Pojasnila dobite tudi na našem sedežu, Ulica Ascoli 1, tel. 24-95.
Slovenska prosvetna zveza
v Renu zalučal disk bolje od dosedanjega uradnega svetovnega rekorda: 68,40 m. Dosedanji sevtovni rekord je bil tudi last Silvestra, postavil ga je letos 25. maja v Modestu z značko 66,54 m. Vodi-
NAMIZNI TENIS
Boris Košuta na prvem mestu
Bivši član Bora in sedanji igva-lec La Soffitte Boris Košuta je na prvem mestu lestvice najboljših italijanskih namiznoteniških igralcev, ki jo je objavila pred kratkim Italijanska namiznoteniška zveza.
V drugi kategoriji je borovec Edi Bole napredoval v 1. skupino, njegov klubski tovariš Edi Košuta pa je napredoval v tretjo skupino.
Med ostalimi tržaškimi igralci sta se uvrstila Durazzano in Crechici (oba La Soffitta) v nacionalni kategoriji na 18. oz 20. mesto.
znali, saj je disk tehtal celo 7 gramov več, kot zahtevajo pravila.
Silvester je star 31 let, po poklicu je zavarovalni agent, visok je 188 cm in tehta 111 kg.
* * *
SOUTH LAKE TAHOE, 19. — V nadaljevanju treninga v tem viso-gorskem atletskem središču v Kaliforniji je Amerikanec Randy Mat-son opravil serijo zelo dobrih metov krogle. Na treningu je namreč v 30 minutah opravil serijo poskusov in je vedno sunil kroglo preko 20 metrov daleč. Najboljši met je bil 20,90 m.
CIUDAD MEXICO, 19. — Tri tedne pred začetkom letošnjih olimpijskih iger je prispela v olimpijsko naselje že vrsta reprezentanc raznih držav. Tako so preteklo noč prispele reprezentance Sovjetske zveze, Italije, Bolgarije, Zahodne Nemčije, Čila, Gvatemale, Argentine, Jugoslavije, Nizozemske, Gane in Japonske.
* * *
CIUDAD MEXICO, 19. — V mehiško prestolnico je med drugimi prispel tudi glavni kandidat za zlato olimpijsko medaljo v tekih pa 5.000 m in 10.000 m Avstralec Ron Clarke. Izjavil je, da bodo njegovi najnevarnejši nasprotniki Tunizijec Gamoudi, Kolumbijec Melja in Mehikanec Martinez.
* * *
LAUSANNE, 19.	— Zasedanje
| izvršnega odbora Mednarodnega o-limpijskega komiteja so anticipi-rali za nekaj dni, ker bodo morali na zasedanju obravnavati pre-1 cejšnje število zelo pomembnih vprašanj. Zasedanje bo trajalo tri dni.
* * *
CIUDAD MEXICO, 19. - Mettv ška vlada je opozorila svoje študente, ki v teh dneh demonstrirajo, da se bo poslužila vseh sredstev pri vzpostavitvi reda, da bi tako omogočila reden potek olimpijskih iger. Študentje so namreč grozili, da se bodo poslužili tudi olimpijskih iger v boju za dosego uresničitve svojih zahtev.
Killy v Le Mansu
PARIZ, 19. — Trikratni olimpijski smučarski zmagovalec iz Gre-nobla Francoz Jean Claude Killy bo nastopil na mednarodni 24-urni avtomobilski dirki v Le Mansu Njegov sovozač bo Henri Greder, dirkala pa bosta z avtom znamke »Chevrolet Corvette«.
Izstrelitev «športne£a» satelita ni uspela
CAP KENNEDY, 10. - Sinočnja iztrel-itev umetnega satelita «Atlantic 3», s pomočjo katerega so nameravali prenašati v Evropo potek letošnjih olimpijskih iger. se je ponesrečila. Olimpijske dogodke bodo tako prenašali preko telekomunikacijskega umetnega satelita «ATS-3», ki lebdi trenutno nad Bra zilijo.
Svetovnega hokejskega prvenstva v Pragi nc bo
PRAGA, 19. — Cehoslovaki so odrekli organizaciji svetovnega 0 kejskega prvenstva, ki bi mor* biti leta 1969 v Pragi. Izjavili da prvenstva zaradi organizacij*10^ tehničnih in denarnih težav ne “ mogli pripraviti na dovolj vise ravni in so se mu zato raje od kli. Izrekli pa so pripravljeno*'’ da bi ga organizirali leta 1971.
B. Tassa rekorder 1968 v smučanju preko Jadrana
CERVIA, 19. — Sinoči so v vii nagradili letošnjega rekorden v vožnji preko Jadranskega n*0 » na progi Pulj - Cervia. LetO*°jf rekord je postavil znani «^,.1 X« z reklamnih televizijskih od Bruno Cassa, ki je prevozil 'e v 8 .avgusta 130 km dolgo progo ^ 1.55’21”2. Za nagrado je prejel milijone lir.
OBVESTILA
Športno društvo Polet z vabi vse mladince, ki bi se posvetili košarkarskemu športu. , se zbero danes popoldne na '» u šču Prosvetnega, doma na OpjSin*^ ob 16. uri.
* * *
ŠZ Bor obvešča vse člane karskega odseka, ki so v pr®*®^ sezoni nastopali v kategorija11 ^ ralčajnikov in minibasketa, d* ■ danes ob 18.30 na. stadionu “ fJJ) ma,j» v Trstu sestanek, na k*lf’ , se bo vodstvo odseka pogovori ^ prisotnimi o raznih podrobn0 ob začetku tekmovalne sezone-
Atletski odsek ŠZ Bor
obve*
vse atlete, da se treningi red o« ^ dal.juj2.j0 vsak dan (razen hotah in nedeljah) od 16.30 Treningi so na stadionu «P-zar» pri Sv. Soboti.
40-	( B. TRAVEN )
General iz džungle
In ko bo Bog prišel tod mimo na sodni dan, da bi jih pozval, naj jih najde tako, kakor so jih bili tirani zagrebli. Takrat bo Bog vedel, kaj naj si misli o tožbah caballerosov, ki jih tam žro jastrebi, in kdo je imel prav v tem spopadu med vladajočimi in vladanimi.«
«Mi imamo zmeraj prav!« je zavpil Celso. «Mi imamo zmeraj prav, ker smo uporniki. Uporniki imajo zmeraj prav. Zakaj nihče, najsi bo Indijanec ali Ladino, nrnm pravice drugemu gobca zapirati. Gobca nimamo samo za zrtje kot svinje in koze, ampak zato, da bi z njim govorili, da bi z njim govorili, kar nas je volja, čs je to učenim in aristokratom všeč ali ne!«	.	, .
«Celso» mu je tiho dejal Andreu, ko je ta končal svoj govor, «to ti je včeraj Modesta povedala. Tega si nisi sam
iZml«ln »zakaj mi ne bi tega povedala? Saj je prav tako pametna in učena, kot si ti. Zna prav dobro brati m pisati tudi. Vendar ni treba tukaj vsemu svetu pripovedovati, da mi je to povedala Modesta. Zdaj sem poveljnik strojnice in ne smejo opaziti, da sem še zmeraj tako neumen kot sem bil. Pravzaprav ti moram reči, da znam s to brizgalno bolje ravnati kot s svinčnikom.«
«To je zdaj več vredno, Celso, ker ne verjamem, da bo šlo zmeraj tako hitro in gladko kot sinoči.«
«Jaz tudi ne,» je dejal General, ki je stopil bliže in na-
ročil Andreuu, naj sestavi seznam vsega orožja, streliva in provianta.
«Profesor je pregledal vsa povelja, brzojavke in poročila, ki sta jih imela pri sebi polkovnik federalesov in kapitan ruralesov.« je nadaljeval General. «Morda je zdaj na pohodu cel polk že med Balun Cananom in Achlumalom, da bi okrepil garnizije v severnem okraju. Ti nam bodo prišli na pot. Mi pa jim ne bomo šli s poti. Korakali bomo naprej!«
En teden je ostala armada na tej bogata, nekoč tako lepi, kraljevski finci.
Dan pred odhodom je razdelil Profesor zemljo na finci med peone, ki so, kot njihovi predniki, s potom, krvjo in solzami tri sto let gnojili ta velika posestva.
Ko je bila armada že na poti proti Achlumalu in natanko pet kilometrov oddaljena od fince, so zagorela vsa dolga poslopja, ki so jim bili prizanesli med napadom. Peoni so ostali v svojih kolibah kot dotlej. Prav nič jih ni mikalo, da bi živeli kot gospoda.
OSMO POGLAVJE
V trgu Achlumal je štela posadka zveznih vojakov samo dvajset mož, ker so večji del garnizije, ki je običajno sestajala iz šestdesetih mož, poslali kot okrepitev oddelka, ki so ga zdaj na Santi Ceciliji žrli jastrebi.
Trg pa se je ponašal tudi s krajevno policijsko postajo, komisarjem in šestimi možmi, ki so hodili bosi in bili oboroženi z mačeto ali spredovko.
Potem je bil tukaj tudi presidente municipal ali župan, ki je imel revolver, davčni izterjevalec, civilni sodnik, poštni upravnik in mestni pisar, ki so tudi nosili revolverje kot
znamenje svojega položaja in zato, da bi si pridobili spoštovanje. Brez revolverja na kolku bi bili podobni drugim na vadnim meščanom in nihče ne bi vedel, da imajo tukaj kaj govoriti, Tudi večina štacunarjev in samostojnih obrtnikov je imela revolverje. Čeprav so bili ti revolverji deloma močno zarjaveli in tudi ni bilo zanje smeraj pravega streliva, so vsaj delali vtis smrtonosnega orožja. To pa popolnoma zadostuje, če je treba svojega bližnjega ustrahovati, četudi vzbuja človek vtis nadzornika v kakem skladišču ali kakega filmskega klovna s črno pobarvano ščetko za zobe pod nosom, iz katerega se vleče smrkelj.
General bi bil lahko napadel in zavzel Achlumal natanko tako kot Santo Cecilijo. Namenoma pa je skušal izvesti drugačen napad.
Poslal je trideset muchachosov, ki so bili vsi oboroženi z mačetami, na trg Achlumal, kot da so indijanski mali kmetje, ki so prišli nakupovat. Vsak Indijanec nosi povsod mačeto s seboj. Vzbudil bi pozornost, ko bi prišel brez ma čete. Zvezni vojaki pod poveljstvom poročnika so stanovali v mestni hiši v eni sobi, ki jim je služila kot stražarnica in je bila kot vse druge sobe pritlične stavbe pri tleh z vrati, ki so se odpirala na verando. Kot vse druge sobe v cabildu, občini, tudi ta ni imela drugih vrat od zadaj in nobenega okna. Na verandi je kot običajno čepelo mnogo Indijancev, bodisi zato, da bi sedeli v senci, bodisi zaradi kakih oprav kov v mestni hiši ali pa v enem izmed uradov, ki so bili v tem poslopju. Ponoči so spali na verandi cabilda potujoči kramarji in potepuški Indijanci.
Pred vrati stražarnice je hodil sem in tja vojak s puško na rami, ker mora vojak vendar nekaj početi, da bi davko plačevalci videli, da njihov denar ne gre po zlu. Podoficir cabo, si je bil potegnil katunasto srajco iz hlač in si zavihal rokave ter sedel pri majčkeni mizici v stražarnici pred listi in papirčki in zdolgočaseno žvečil svinčnik. Poročnika ni
bilo videti. Najbrž je bil v kaki krčmi na trgu, da bi se ali pa je iskal kako družico za ponoči v posteljo. Dva v0^uo sta ležala v stražarnici na rogoznici in smrčala. Ker Pa ^ ni mogel večno žvečiti svinčnika, da se ne bi popo'n ^ poneumil, je svojim obveznostim dodal še eno zaposliteV’ < je eden izmed spečih vojakov preglasno zasmrčal jH brcnil možakarja v zadnjico, dokler se ni obrnil in P° rej smrčati. Potem je cabo stopil nazaj k mizici in še n žvečil svinčnik.	jjjjii
Drugi vojaki so čepeli na verandi s popolnoma odp ^1)-bluzami. Nekaj jih je kvartalo. Eden se je drezal po z jl5o Drug je bral nekakšen učbenik, kar mu je povzročalo težav, da se je venomer praskal po glavi in si potem misli oblizoval prste,	mllpe
Vse naokoli je bilo tako mimo, da bi lahko slišali brenčati. Zdaj iz te, zdaj iz one hiše je prihajalo ot vekanje, kar je še poudarjalo vtis udobnega meščan miru.	Meščani tega mesteca so	počivali	po	napornem	te-
in se gugali v visečih mrežah ali se obračali na trdih v ^ ljah. Zdaj pa zdaj Je smuknilo kako dekle ali zasopla ^ v trgovino, da bi naglo kaj kupila, kar je potrebovala	g9
In ženska, ki je stregla v trgovini, je leno prišla iz	je
kotička, racaje in na pol zdolgočaseno na pol nejevolJ^ja iskala v miznici posamezne centavose, da bi lahko $ drobiž stranki, ki je prišla kupit za tri centavose soh p šest centavosov canele, cimeta. Ob teh urah je bilo nezn ^ vroče	in za vsakega poštenega	meščana	je	bi]	gr®*1,	^eit>
bogu	in prekršek proti morali	in navadam,	če	je 0
času delal, trgoval ali se potepal	po cesti.	.	c9t>0-
Muchachosi so ukrepali tako naglo in gotovo, da Je0gie^ ko so prišli v stražarnico, komaj še utegnil dvigniti P ^ji in se za četrt sekunde začuditi nad predrznostjo ind>J pj-ej potepinov, da so pridrveli v stražarnico, ne da hi se
fNadaljevanje sle
javili pri stražarju.
UREDNIŠTVO:	TRSI
vnaprej, četrtletna
_ UL MONTEUOHl 6, U,
TELEFON 93-808 ln 1-638 — Poštni preda) 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1,
2.250 UrT poUetna 4.400 Ur, celoletna 8 100 Ul SFRJ posamezna številka » tednu tn nedeljo 50 para (60 starih dinarjev), mesečno
Ztpril 5374ir-euza SFrVaDIt““džS, 'Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, teko^, račun pri Narodni banki 1151 1	--- trlico in goriško pokrajino se naročalo pri upravi -
beseda - Oglasi
Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA «. 20 - Telefon 37-338. srt 823 NAROČNINA: mesečni
10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržašk®* <(, H
v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Cena okIhsov! Za vsah mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravm z«> osmriniv 't 111 - Mali Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcltš ftallana« - Odgovorni urednik: S iri is'
1n	/,al<ižn'4fvn tržaškega tiska. Trst.