Št. 39 (2041) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 29. septembra 1988 Cena: 800 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom m.h.iiuiiliib-t.iihm, S 1 YU ISSN 0416-2242 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul t- cc v— IU >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST (O > DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST JOŽE SMOLE BO GOVORIL V KOČEVJU KOČEVJE — Pred 45 leti je bil v Kočevju pod geslom »Narod si bo pisal sodbo sam« zbor odposlancev slovenskega naroda. V počastitev tega dogodka, ki je potekal od 1. do 3. oktobra 1943, bo v petek, 30. septembra, ob 20. uri v Šeškovem domu v Kočevju osrednja proslava ob letošnjem občinskem prazniku in 45-letnici tega zbora. Na proslavi bo pozdravil udeležence predsednik občinske skupščine Alojz Eržen. Slavnostni govornik pa bo Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije. Svečanosti se bodo poleg krajanov udeležili še člani nekaterih republiških vodstev, predstavniki sosednjih občin, delegati in drugi. O ČLOVEKOVIH PRAVICAH KOČEVJE — O varstvu človekovih pravic v Sloveniji in Jugoslaviji bodo razpravljali na skupni seji vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, ki bo v ponedeljek, 3. oktobra, ob 17. uri v prostorih Ljubljanske banke v Kočevju. Uvod v razpravo bo podala Daija Lavtežar-Bebler, članica IO predsedstva RK SZDL Slovenije. Na sejo so vabljeni tudi zainteresirani občani. SKUPEN NASTOP KRČANOV IN MAKEDONCEV KRŠKO — Folklorni skupini DKD Svoboda s Senovega in KUD Nedelov-ski iz makedonskega Titovega Velenja vabita v četrtek, 29. septembra, ob 17. uri v delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem na koncert Jugoslavija v plesu in pesmi. Ob tej priložnosti bosta folklorni skupini sklenili pobratimstvo. Šetinčev odstop kot klic k razumu Franc Šetinc se je umaknil s položaja predsedstva CK ZKJ BEOGRAD — Franc Šetinc, član predsedstva CK ZK Jugoslavije, je 26. septembra sporočil, da nepreklicno odstopa s tega položaja, in v odprtem pismu pojasnil, kaj ga je privedlo k temu koraku. V pismu poudarja, da želi »opozoriti na brezumje, ki ga vidimo vsi, kako nas peha v pogubo, vendar le malo storimo, da bi ga zaustavili«. Kot je zapisal, ga je strah ljudi, ki tako nepremišljeno razpihujejo nacionalizem in pozivajo k nasilju. Z vsemi temi razmerami se je v zadnjem času srečal osebno in kot navaja v pismu, je na lastni koži občutil, »koliko laži in politikantstva spremlja vsak korak človeka, ki ga na poti po Kosovu vodi zavestna želja po večjem razumevanju in sodelovanju ljudi«. Šetinc piše, da sta Politika ekspres in NIN pisala o njegovem obisku na Kosovu »tendenčno, lažnivo, žaljivo« in ugotavlja, da je nastalo vzdušje, ki mu onemogoča, da bi kot član predsedstva CK ZKJ in član skupine za Kosovo lahkovše naprej neovirano delal. Franc Šetinc je pripravljen oditi tudi iz cen tralnega komiteja ZKJ, če bo le-ta ocenil, daje po odstopu taka poteza nujna. Sicer je odstop »opozorilo — kolikor ga bo v vsesplošnem hrupu sploh mogoče slišati — da nam bije zadnja ura, ko se moramo strezniti, osvoboditi škodljivih stra sti in slediti glasu razuma in napre dka«, je v pismu poudaril Franc Šetinc. Sila ne bo rešila drame Kosova Slavnostni govornik ob otvoritvi nove ceste med Kostanjevico in Velikimi Vode-nicami je bil Franc Pipan, sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje VEL. VODENICE — Odbor skupnosti borcev Gorjanskega bataljona je letošnje srečanje pripravil preteklo soboto v Vel. Vodenicah pri Kostanjevici. Ob tej priložnosti so predali namenu obnovljeno in asfaltirano cesto med Kostanjevico in Vodenicami. Udeležence srečanja je v imenu skupnosti borcev Gorjanskega bataljona pozdravil predsednik skupnosti Jože Penca-Dečko in pri tem omenil, da je prenovljena cesta samo del dolga, ki ga je partizansko gibanje dolžno gorjanskim krajem in ljudem. Slavnostni govornik na srečanju pa je bil sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Franc Pipan. Slednji je spregovoril o aktualnih razmerah in se pri tem vprašal, ah smo res vsi krivi za razmere, v katerih trenutno živimo, ki se med drugim kažejo tudi tako, da sedaj prejemamo le dve tretjini osebnih dohodkov, kakršne smo prejemali leta 1980. Zdaj smo pred tremi reformami, od katerih je najpomembnejša gospodarska, ki naj bi spet uveljavila trg, na katerem bodo edino lahko prišle do izraza vse naše sposobnosti. V takem gospodarskem sistemu pa je potreben pluralizem z neposrednimi volitvami, kjer bomo volili ljudi, ki jim zaupamo in tiste dosedanje funkcionarje, ki se doslej s svojim delom niso kompromitirali. Podvomil je o tem, da bi naša družba doslej vedno zagovarjala interese ljudi, ker smo pri nas silili kmete v kolektivizacijo ter odtegnili iz ' družbenega dogajanja veliko vernih ljudi. Nujno je, da ZK sestopi z. oblasti, kar pa si nekateri razlagajo različno. Dejstvo pa je, da so ljudje vse bolj nezadovoljni, ker se obljube iz preteklosti ne uresničujejo, ker so na vodilnih položajih ljudje, ki se doslej niso izkazali. Spomnil je na letošnjo 70-letnico Jugoslavije, ki ni samo plod versajske po- ASFALTNI TRAK DO VEL. VODENIC — Vodeničani so novo cesto odprli na tradicionalen način, tako daje slavnostni trak pretrgala konjska vprega, na kateri so plapolale naše zastave. (Foto: J. Simčič: Zdržati moramo za vsako ceno Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj občini: majski ukrepi so šele ogrevanje za pot do zdra KOČEVJE — Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je 21. septembra obiskal s sodelavci kočevsko občino. Najprej si je ogledal temeljito prenovljeno farmo Kmetijskega gospodarstva v Cvišleijih, ki bo odprta za bližnji občinski praznik, nato seje udeležil otvoritve razstave o 40-letnem delu in razvoju podjetja LIK, zvečer pa se je pogovaijal s predstavniki gospodarskega, družbenega in političnega življenja občine Kočevje Na razgovoru je seznanil prisotne z gospodarskimi razmerami v Jugoslaviji in Sloveniji, predvsem z delovanjem stabilizacijskih ukrepov in raznim predlogi ter razmišljanji za nadaljnje utrjevanje gospodarstva. Pri tem je omenil tako pozitivne dosežke (povečan izvoz, devizni trg, realnejša obrestna mera) kot tudi znane slabosti, ki ta prizadevanja spremljajo. Poudaril je, da ne bi bilo prav, če bi se odpovedal realni obrestni meri, kar PREDSEDNIK NA RAZSTAVI — 21. septembra so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo o delu in rasti podjetja LIK, ki praznuje letos 40-letnico obstoja. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. (Foto: J. Primc) Kam greš, o Prav osupljivaje podobnost med več kot tisočletnim neprekinjenim obdobjem starogrških olimpijskih iger in novo olimpijsko zgodovino, katere prvo stran je izpisal ustanovitelj modernih olimpijskih iger, francoski baron Pierre de Coubertin. Že stari Grki so poznali prevare na igrah, srečevali so se s pretiranimi ambicijami posameznikov in dežel, poznali so celo različna poživila, praobliko današnjih anabolikov in drugih poživil, ki so v življenju vrhunskega športa že nekaj vsakdanjega. To je potrdil tudi Seul. Bolgarski dvigovalci uteži so morali zaradi pozitivnega izida analize urina predčasno zapustiti igre, v torek ponoči je kot bomba odjeknila vest, da je bil zaradi jemanja nedovoljenih poživil diskvalificiran Ben Johnson, najhitrejši človek na svetu, zmagovalec olimpijskega obračuna s Carlom Levvisom. Na seznamu mednarodnega olimpijskega komiteja je danes že vel sto-različnih prepovedanih poživil, istočasno pa vemo, da tak razvoj vrhunskega športa, kot smo mu priča v Seulu, brez tovrstne medicinske pomoči ni mogoč. Je potemtakem črni seznam poživil sploh Se smiseln? B. BUDJA mnogi zahtevajo. Tudi osebni dohodki naj bi naraščali skladno z rastjo produk- • Ko je odgovarjal na (redka!) vprašanja, je povedal, da ni natančnega pregleda, koliko gre za razvoj nerazvitih. Uradno je ta stopnja 1,56, ob upoštevanju nizkih obresti za ta posojila, odlaganju odplačevanja ali celo nevračanju itd. pa je za Slovenijo ta stopnja dejansko okoli 2,8. To pa je za našo republiko veliko breme. »Prišli smo že tako daleč, da teh bremen nekatere delovne organizacije ne zmorejo več in morajo za plačevanje prispevka za nerazvite najemati posojila,« je dejal predsednik Šinigoj. tivnosti, saj je vedno večja uravnilovka, zaradi katere osebni dohodki manj Otrokom najboljše! To je geslo tedna otrok, ki bo od 3. do 9. oktobra Prvi ponedeljek v oktobru sta Svetovna unija za zaščito otrok in Unicef razglasila za mednarodni dan otroka, teden od 3. do 9. oktobra pa teden otroka. Zveza organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije je za letošnje leto ob tednu otroka izbrala geslo »Otrokom najboljše«. Tema izvira iz deklaracije o pravicah otrok in nas opozarja, da mora človeštvo dati otrokom najboljše, kar premore. Ob tednu otroka naj bi programe in prireditve pripravili v krajevnih skupnostih. Organizirali naj bi sejme rabljenih otroških oblačil in opreme, trgovske organizacije pa naj bi izložbe opremile z otroškimi izdelki Vzgojno-varstvene organizacije in šole naj bi pripravile okrogle mize in pogovore za starše. Teden otroka je priložnost, da bi v nekaterih krajevnih skupnostih le našli denar za opremo otroških igrišč in poskrbeli za njihovo vzdrževanje. Novomeški svet za predšolsko vzgojo in delo s starši je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine pripravil akcijo prodaje priponk Otrokom najboljše. Z zbranim denarjem bi bilo mogoče narediti marsikaj tudi za srečno otroštvo. O LJUBLJANSKEM PROCESU SEVNICA Občinska konferenca ZSM Sevnica prireja v sodelovanju s Fotogrupo M pester konec tedna. V petek ob 16.30 se bodo člani sevniškega ŠD Primož Trubar na igrišču Partizana pomerili v malem nogometu s selekcijo Foto grupe M, katere nepogrešljivi član je tudi DavidTasič. Ob 18. uri bo v kulturni dvorani GD Sevnica okrogla miza o žgočih družbenih razmerah pri nas, pri čemer se seveda nikakor ne nameravajo ogniti sojenju četverici pred vojaškim sodiščem. Med govorniki iz slovenske metropole naj bi bili tudi Janez Janša, David Tasič, Franci Zavrl, Spomenka Hribar in drugi. Upajo, da bo okrogla miza, na katero vabijo čimveč ljudi, ki jim ni vseeno, kakšen je naš vsakdan in kakšna bo prihodnost slovenske pomladi, izzvenela pa naj bi skladno s Kreslinovim refrenom »Še je čas«... Na stojnici »Mladine« naj bi prodajali tudi najnovejšo knjigo o »ljubljanskem procesu«. In naposled bo Kreslinov Vlado prišel do besede še ob 19. uri na koncertu svoje skupine Martin Krpan v dvorani Partizana. Sponzorji prireditve so posavske delovne organizacije. Organizatorji pričakujejo spet lep obisk. na obisku v kočevski Iravega gospodarstva spodbujajo dobro delo in gospodarjenje. Dodal je, da je veliko zanimanja za pridobivanje kapitala, tudi iz tako imenovanega razvojnega dinaija, vendar: »Razvojni dinar ne bo šel nobenemu pogoltnežu, ki jih tudi v Sloveniji ne manjka. To jamčim,« je poudaril predsednik Šinigoj in dodal, daje tudi v gospodarstvu potrebno vpeljati naravne zakonitosti, se pravi rojevanje in umiranje podjetij. j PRIMC Slovenila Moja dežela. WSk. ... _ .......................... Jože Penca-Dečko, predsednik skupnosti borcev Gorjanskega bataljona godbe, ampak je uresničitev vizije mnogih velikanov misli od Trubarja, Strossmayerja do Cankarja. Ta Jugoslavija res ni rešila ne nacionalnega ne socialnega vprašanja, je pa vendarle bila zametek za nastanek avnojske Jugos- • V imenu krajanov Vodenic sta se tako njim kot širši družbeni skupnosti za novo cesto zahvalila Franc Palčič, predsednik gradbenega odbora, in Silvo Miklavž, predsednik krajevne konference SZDL. Nova cesta je asfaltirana v dolžini 4800 metrov, hkrati pa so krajani sami asfaltirali še 850 m dovoznih poti. lavije. »Zdaj so se pojavila huda medsebojna nasprotja, katerih vrelišče je na Kosovu. Tam ne bo mogoče doseči miru s silo in suspendiranjem oblasti, z izgonom Albancev. Slovenski politiki menimo, daje moč nacionalno vprašanje na Kosovu rešiti le z Albanci, ki sprejemajo samoupravni socialistični sistem in življenje v naši državi. Zgodovinska izkušnja je ta, in trenutne težave v ZSSR ter drugod dokazujejo, da se s silo ne da nič doseči, nekaj zaleže le pametna in modra beseda,« je posebej poudaril Pipan. J. S. BERITE DANES na 2. strani: • Histerija lahko pripelje do vojne na 3. strani: • Po čem bodo jabolka in grozdje na 4. strani: • Lahko tudi vsesplošna stavka na 6. strani: • Volk ne bo sit in koza ne cela na 7. strani: • Krkine slikarske kolonije ne bo več na 13. strani: • Orkan, največji toplotni stroj na 14. strani: • Spečim potnikom jemal denar na 20. strani: • Pohod roparskih »arheologov« Na izbiro imamo dve poti Jože Smole govoril na torkovi seji novomeških komunistov___________________ NOVO MESTO — Jože Smole je govoril v torek na seji novomeškega občinskega komiteja ZKS in pri tem med drugim poudaril, da nepreklicni odstop Franca Šetinca resno opozarja na skrb vzbujajoče tokove v naši družbi. Dejal je, da smo se danes znašli na razpotju, kjer se moramo odločiti, kako bomo šli naprej: ali bomo izbrali demokratično pot, ki daje možnost različnim interesom, ali pa se bomo zatekli k oblikam starega delovanja. V tem trenutku je očitno, da tiste, ki zahtevajo izredne ukrepe motijo pozitivna poročila o Kosovu. Jože Smoleje poudaril, da ne moremo dovoliti širjenja podtikanj na račun Slovenije, in pri tem opozoril na pisanje Beograjskega Nina, ki Slovenijo obtožuje, da koketira s kosovsko iredento, da bi si v tej avtonomni pokrajini ustvarila tržišče za prodajo svojih za Jugoslovane sicer predragih izdelkov. Predsednik RK ŠZDL je v nadaljevanju ocenil za zmotna pričakovanja vseh tistih, ki pričakujejo, da bo vse težave v hipu odpravila 17. seja CK ZKJ. Vse premalo spreminjamo besede v dejanja in tako se še zmeraj nismo določno opredelili do drobnega gospodarstva in še zmeraj nismo zmanjšali zveznega proračuna in še zmeraj nam ni všeč, da tržno gospodarstvo prinaša s seboj tudi konkurenco, je menil Jože Smole. Glede ustavnih sprememb je soglašal s tistimi novostmi, ki bi omogočile razvoj tržnega gospodarstva in zavrnil poskuse, da bi s predvidenimi spremembami uveljavili neenakopravnost posameznih narodov, ker bi to zrušilo federativni sistem. L. M. NOVI POVELJNIK SLOVENSKE TO JE IZ DOLENJSKE LJUBLJANA — Novi poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije je pred kratkim postal generalmajor letalstva Ivan Hočevar. Generalmajor Hočevarje dolenjske gore list. Večji del mladosti je preživel v Kostanjevici na Krki, gimnazijo je obiskoval v Brežicah, po maturi pa se je vpisal na letalsko akademijo, kjer je bil najboljši študent svoje generacije. Po študiju je služboval v več krajih, med drugim tudi v Cerkljah ob Krki, V SEVNICI NOVA SVETOVALNA ORGANIZACIJA SEVNICA — V družbenih planskih dokumentih sevniške občine so opredelili kot eno ključnih nalog prestrukturiranje gospodarstva. V skladu z zakonskimi določili je skupina bodočih delavcev oz. sodelavcev nove delovne organizacije Vektra pripravila in predlagala v obravnavo elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije za svetovanje, inženiring in marketing, o katerem je že razpravljal občinski izvršni svet na svoji zadnji seji in na podlagi določil elaborata odločil, daje ustanovitev delovne organizacije Vektra družbeno in ekonomsko upravičena. Vektra bo zaenkrat predvsem z zunanjimi sodelavci pomagala ne le delovnim organizacijam, ampak tudi obrtnikom, da se bodo hitreje in uspešnejše prilagajali tržnim razmeram. Ob koncu tedna se obeta manjše poslabšanje vremena. lil iži* m—:,,,.««. ..... I —.. ... PODPIS POGODBE — Predstavniki Metalke iz Ljubljane in novomeškega Pionirja so v petek podpisali pogodbo o izvedbi gradbenih in obrtniških del na sovjetskem Inštitutu za kemijo v Puščinu. Pionir bo kot Metalkin kooperant opravil po tej pogodbi 2,5 milijona dolarjev vredno delo. Na fotografiji (z leve v desno): Slavko Guštin (Pionir), Joško Štrukelj (Metalka), Irena Benčina-Gostiša (Pionir), Tone Pavliha in Matija Žumer (oba Metalka). (Foto: M. Luzar) Histerija lahko pripelje do vojne Kaj je v resnici v Kranju rekel Jože Smole, predsednik republiške konference SZDL Slovenije C Naša anketa D KRANJ — V razgreti jugoslovanski politični javnosti še vedno močno odmevajo besede, kijih je pred kranjskimi komunisti izrekel Jože Smole, predsednik republiške konference Socialistične zveze. S pomočjo uredništva Go-rCupkčgS gina« GujSVIjamo obsežnejši izvieček iz govora, ki ga ziasn v Srbiji tako različno in izkrivljeno razlagajo. Kriza na Kosovu se poglablja, je v Kranju najprej dejal Jože Smole. Dejstvo je, da se v tej pokrajini spreminja nacionalna sestava, saj je bilo takoj po osvoboditvi tam 30 odstotkov Srbov, zdaj pa jih je le nekaj nad 9. Toda v nekaterih stvareh v Srbiji pretiravajo. Pred- Na Kočevskem manjka kadrov in denarja Medobčinska gospodarska zbornica o vzrokih zaostajanja_____________________ KOČEVJE — 21. septembra je bil v Kočevju razširjeni sestanek medobčinske gospodarske zbornice Ljubljana. Razen predstavnikov domače občine, delovnih organizacij in občinske zbornice so se ga udeležili tudi predstavniki republiške gospodarske zbornice in zavoda, ki izdeluje program revitalizacije Kočevske. Člani zbornic so se na sestanku seznanili s stanjem v kočevskem gospodarstvu in z ugotovitvami, do katerih so prišli izdelovalci študije o revitalizaciji Kočevske, pa tudi na katerih področjih potrebuje kočevska občina regijsko in republiško pomoč. Po temeljiti razpravi, v kateri je bilo povedanih tudi več nesprotujočih si mnenj, je bilo ugotovljeno, da je potrebno v občini Kočevje bolje izkoristiti njene naravne danosti (ne le v industriji, ampak tudi kmetijstvu, turizmu, gostinstvu, drobnem gospodarstvu in drugod), pomoč pa je potrebna še pri kadrih in kapitalu, saj obojega na Kočevskem manjka. Gostje so opozarjali, da iz kočevske občine ne pošiljajo strokovnjakov na izpopolnjevanje, da v občini še vedno gospodarijo po starih metodah, da so odgovorni v občini premalo prizadevni, odločni in zahtevni pri pridobivanju investicijskega in drugega denarja od drugod, tudi iz sredstev za nerazvite, pa pri iskanju novih poslovnih partnerjev, sovlagateljev itd. Izražena je bila zahteva po razbremenjevanju gospodarstva. Hkrati je bilo poudarjeno, daje potreben večji nadzor nad porabo denarja, ki je vzet gospodarstvu. O porabi tega denarja bi morali odločati javno, saj bi bil denar potem gotovo bolje in pametneje porabljen. J. PRIMC sedniku srbske Socialistične zveze Trifunoviču sem dejal, da ne razumem, kako to, da govorijo, da so Srbi in Črnogorci izpostavljeni genocidu. V vsakem slovarju piše, da to pomeni fizično iztrebljanje. Kako to, da govorijo, da »nabijajo Srbe na kole«, zakaj srbsko vodstvo na takšna pretiravanja ne reagira? Težko sije predstavljati, kako urediti razmere brez albanskega sodelovanja. Na zborovanjih se vrstijo siloviti napadi na vse albanske voditelje, vendar ne samo na albanske. Frontalno napadajo vse razen sedanjega srbskega vodstva z Miloševičem na čelu. Kot da smo vsi po vrsti barabe. Zlasti me skrbi, ker se srbsko vodstvo ni odločno distanciralo od takšnih parol. Sam Miloševič se je sicer distanciral od nošenja njegovih slik na mitingih, ne pa od napovedi, da naj bi nadomestil Tita. Slovenske občine, ki so pobratene s srbskimi, so sedaj pod nekakšnim stalnim pritiskom. Srbi v imenu podpore vedno nekaj zahtevajo. Žaljiva je trditev, da moramo sedaj Slovenci vrniti dolg Srbiji, ker je leta 1941 sprejela od Hitlerja izseljene Slovence. Ta dogajanja lahko razumemo tudi kot pritisk na sprejetje srbskih ustavnih sprememb. Da nekaj res ni v redu, je vidno iz tega, ker razmere že dolga leta povzročajo spore, vendar pa spremembe ne smejo zmanjšati avtonomnosti Kosova in Vojvodine, ker se pokrajini s krnitvijo samostojnosti ne strinjata. Srbi zahtevajo večinsko, t.j. srbsko preglasovanje, Slovenija Moja dežela. do katerega bi ob referendumu zaradi številčnosti Srbov moralo priti. Srbi zahtevjao od Slovencev, da se -* .* ' . t. . ' Virinium - ...»•■uiruniiiil kr«»or)j»*mnumi ; . . I I IJ U.J V / .) ^IVUlUgUlIlIlll Jjžl Vll.vaiil/Ullll srbske ustave. Če bi se mi izjasnjevali o srbski ustavi, bi to pomenilo, da se vmešavamo v njihove notranje zadeve. Takšno podporo jim dajejo na primer v nekaterif delih v Črni gori, tako da se zdi, kot d. bi bila Črna gora že sestavni del Srbije. Histerija, ki vlada, lahko pripelje do državljanske vojne. Nihče se ne vpraša, kaj bo, če bodo šli tudi Albanci na zborovanja! Ko mi predlagamo v športnem • V Sloveniji se še naprej srečujemo s posledicami sojenja pred vojaškim sodiščem. Sodišča so samostojna in mi se v ta proces ne moremo vmešavati, vendar bomo pri nekaterih stvareh vztrajali do konca. Glede neuporabe slovenskega jezika je šlo za kršitev jugoslovanske in slovenske ustave. Neprijetno je, da je predsedstvo SFRJ nasedlo nelogični razlagi, daje srbski jezik enakopraven in da je zato mogoče soditi tudi v srbskem jeziku. Za razčiščevanje tega ni potrebno nikakršno ustavno sodišče, ker je stvar kristalno jasna in mora predsedstvo SFRJ popraviti svoje stališče. Del jugoslovanskega tiska tudi kar naprej ponavlja, da je srbski jezik uradni jezik v JLA. To ni točno. Srbski jezik je sprejet samo za komande, na sodišču pa seveda ne. Odločno bomo zahtevalil spremembo zakona o vojaških sodiščih, tako da ne bi posegala po civilnih osebah. Vojaški tožilec ima seveda pravico postopati, vendar pred civilnih sodiščem. žargonu, »da je treba umiriti žogo«, pravijo, da razmere podcenjujemo. V delu Jugoslavije je prišlo tudi evforije zahtev po izrednih kongresih, ki naj bi razrešili vse probleme. S tem je začel Vse pravice tudi obratom Črnomaljski izvoz nad pričakovanji — Slabše za organizacije združenih dejavnosti — Tozdi ali obrati? ČRNOMELJ — V črnomaljski občini v letošnjem letu le delno izpolnjujejo resolucijo. Zaposlovanje je od načrtovanega manjše za 1 odstotek, prozvodnja pa za 8 odst., čeprav spremljanje obsega proizvodnje ni povsem mogoče zaradi spremenjenih programov v delovnih organizacijah. V črnomaljski občini pa se lahko pohvalijo z močno povečanim izvozom, ki je skoraj za šestkrat večji od načrtovanega 3,5-odstotnega povečan- ljubljansko pismo Vroča politična jesen Ne bratstvo, skupna je ____________kriza______________ O tistem, kar je še včeraj sodilo med »tabu« teme, se J ugoslovani ne pogovarjamo več le na zaprtih sestankih, marveč kar na ulici. Beseda, skupna vsem narodom in narodnostim SFRJ, ni več bratstvo, marveč kriza. Če bi imeli posamezniki in nekatere skupine prav, bi lahko krizo prebrodili skorajda čez noč. Za vse naše probleme bi morali enostavno obdolžiti Tita. Drugi pa spet menijo, da so stavke s Titovo sliko in Titovo zastavo uperjene proti tistim, ki gredo v imenu Tita in Titove poti po svoji poti... Vendar je resnica drugje. Delavci stavkajo zaradi svojega sedanjega »afriško-saharskega« standarda in zaradi (ne svojega) dolgoletnega protireformskega stališča, izraženega v obliki etatizma, ne pa zaradi reforme sistema. Glavno oviro za spremembo gospodarskega sistema predstavlja nedvomno ustava SFRJ; dokler ne bo prišlo do pomembnejših ustavnih sprememb, gospodarskega sistema ni in ne bo možno spremeniti. Bančniki se pritožujejo, da so kot nikoli doslej izpostavljeni pritisku gospodarstva in politike. Zahteva vseh je enotna: odobriti kredite tudi tam, kjer je to ekonomsko neupravičeno. Nedvomno velik del tega denarja ne bo nikoli vrnjen. Glavni argument prosilcev za kredite pa je bojazen pred stavkami in ukinitvami ozdov. Smo na pragu gospodarske reforme, vprašanje pa je, v kolikšni meri je politika res pripravljena razdreti nenaravni zakon z gospodarstvom. Mnoga prizadevanja za večjo veljavo ekonomskih zakonitosti še vedno uspešno zatirajo različni ideološki predsodki. Eden takšnih je npr. strah pred bogatenjem, ki prevladuje na vojvodinskih širjavah. Eden izmed glavnih vzrokov nasprotovanja večjemu zemljiškemu maksimumu s strani delegatov vojvodinske skupščine je namreč bojazen, da bo to povzročilo razslojevanje vasi, ker bi del prebivalstva obogatel, del pa postal revnejši. Zemljiški maksimum je torej v zavesti vojvodinskih funkcionarjev nekakšen bavbav, ki bo ali požrl svoje sosede ali pa jih nagnal v mesta, medtem ko bi tisti na vasi preštevali milijarde. Vendar so stvari v resnici povsem drugačne. Okrog 300.000 ha zemlje je v lasti gospodinjstev, katerih člani so ostareli, nemočni, da bi obdelovali zemljo. Kombinati nimajo denarja za večje nakupe, zato preostaja le še možnost, da močnejšim kmetom in povratnikom iz tujine ponudijo to zemljo. V nasprotnem primeru bo zemlja ostala neobdelana. Predsodkov pa je pri nas še veliko. Blagovne proizvodnje nikakor ne bo mogoče uresničiti, če ne bodo postali delavci dejanski lastniki družbenega kapitala. Naš sedanji politični sistem pa zavira blagovno proizvodnjo. Toliko, kolikor je imamo zdaj, obstaja samo zaradi dolga tujini. Zato je nujno potrebno razmišljati o političnem pluralizmu, kajti v ZKJ že tako imamo več političnih n" — pa če to želimo priznati ali oje dejstvo! Vendar takšen politični pluralizem, pluralizem političnih partij, socialističnemu gibanju v Jugoslaviji škoduje. Ne moremo več prezreti dejstva, da ogromna večina prebivalstva države ni včlanjena v ZKJ. ZKJ mora to upoštevati in se bojevati za svojo veljavo v družbi tako, da za svoje programe strateškega razvoja družbe pridobi vsaj večino prebivalstva, Ce pa bo še naprej vsiljevala svoje programe in cilje na tak način kot doslej, se bo še naprej razmnoževala opozicija v različnih oblikah, od neliberalnih do bolj liberalnih. In temu se ne bi smeli čuditi. VINKO BLATNIK v okviru partije Slobodan Miloševič, sedaj pa zahtevajo že za vsak spor izredne kongrese, na primer srbski borci borčevskega, beograjska SZDL zvezni kongres Socialistične zveze itd. Smisel kongresa je samo, če imamo izdelano neko novo platformo, ki spremeni in izboljša stanje. Pri nas v resnici nihče ničesar ne predlaga. Slišal sem tudi za idejo, da bi morali imeti nov CK ZKJ brez nacionalnega načela, po principu »najsposobnejši«. To je negacija nacionalnosti, negacija vsega našega sistema. Odbor za varstvo človekovih pravic zahteva oceno, če je vojaški dokument protiustaven. Mislim, daje to potrebno razčistiti, vendar mora stvar pojasniti predsedstvo SFRJ. Če je šel sporni dokument res v roke tujih obveščevalnih služb, kot pravijo nekateri, ni več tajen in naj se objavi, da se vidi, kaj je z njim. Vse nas upravičeno skrbi povečano negativno razpoloženje naše javnosti do JLA. Zainteresirani smo, da bi imeli vsi skupaj zaupanje v našo armado. Ob tem mora tudi armada narediti svoj del in se približati prebivalstvu. Takšne stvari, kot je sojenje četverici in primer Bogataja, ji škodijo. Armada naj preneha z raznimi tabuji. Nesmiselno je trditi, da v armadi ni mogoče kršiti človekovih pravic. Če obstajajo znaki kršenja pravil, naj armadni vrh ne trdi takoj, da gre za napad. Ne moremo sprejeti namigovanj, da hočemo nekakšen poseben položaj znotraj Jugoslavije, da hočemo razbiti JLA. ja. Samo na konvertibilni trg pa je večji celo za 40 odst., uvoz pa le za 6 odst. Zaskrbljujoče pa je, da se stopnja akumulativnosti glede na obseg proizvodnje zmanjšuje. Prodajne cene izdelkov črnomaljske industrije, kije predvsem predelovalna, namreč niso sledile rasti cen vhodnih materialov. Delovne organizacije morajo odštevati visoke obresti za posojila, vse večja je tudi finančna nedisciplina. 13 delovnih organizacij družbenih dejavnosti v občini posluje z motnjami in nikjer razen tekočega poslovanja niso zagotovili denarja za sklade. Ker pa se bo — kot vse kaže — do konca leta z nižjimi prispevnimi stopnjami vse bolj razbremenjevalo gospodarstvo, lahko v družbenih dejavnostih pričakujejo le še slabše čase, kot so bili doslej. Vse pogosteje v črnomaljski občini • V zadnjem času je v nekaj delovnih organizacijah in tozdih v črnomaljski občini prišlo do nezadovoljstva delavcev ob izplačilu osebnih dohodkov. Vendar bodo do konca tega leta pri izplačilu prejemkov še omejene možnosti. Nekoliko se bodo lahko povišali zaradi zniževanja prispevnih stopenj za sise, vendar še zdaleč ne za toliko, kot je inflacija. govorijo o ukinjanju tozdov delovnih organizacij, ki imajo sedež zunaj občine. V Črnomlju poudarjajo, da so za takšno organiziranost združenega dela, ki bo dala najboljše rezultate. Vendar se bodo zavzeli, če bodo ukinili tozde, da se sistemsko reši financiranje dejavnosti, ki se plačujejo iz dohodka, in da se nadaljuje razvoj obratov in enot, ki bodo nastali iz sedanjih tozdov. M. B.-J. Vodilne ideje ni Tito in Kardelj sta bila karizmatični osebnosti, in mislim, da ni bogokletno, če rečem, da sta bila nad zakoni in ustavo in sta skupno dejansko odločala pota te države. Po njuni smrti je ostal sistem nespremenjen, a brez karizmatične osebnosti Danes ni človeka v političnem vrhu Jugoslavije, ki bi užival konsenz zaupanja celotne Jugoslavije. To naj bi zamenjala kolektivna telesa, v njih pa so nujno različni interesi in različne mantalitete. Zato se ta telesa izčrpavajo v medsebojnih usklajevalnih postopkih. Da bi dobili jugoslovansko zakonitost, porežejo vse karakteristike posameznih okolij in s tem odtrgajo življenje od svojih odločitev. Politično vodstvo deluje prazno. Moderna družba pravzaprav ne potrebuje karizmatične osebnosti, krvavo pa potrebuje organizacijsko vodstvo. Katera je danes vodilna ideja v Jugoslaviji? Je ni. Samoupravljanje je praksa tako diskreditirala, da vanj nihče več ne verjame, pa čeprav je kot teorija velika ideja. Če bi jo vsaj delno realizirali, bi lahko bila stimulativna tudi za širši svetovni prostor, smo jo pa mi sami tako diskreditirali in dokazali, da je neživljenjska, da nima več nobene teže, nobenega šarma, kaj šele učinkovitosti. (Ciril Zlobec, podpredsednik RK SZDLS v razgovoru za 7 dni) TUJI KAPITAL NI OKUPACIJA Ne vem, zakaj toliko pomislekov do tujega kapitala v obliki skupnih podjetij? Nemčija se je leta 1947 s sprejemom Marshallovega plana prav po tej poti postavila na noge. Ideološki strah pred tujimi naložbamije neutemeljen. Res sta kapital in kapitalistična ideologija vedno hodila skupaj, toda sprejem kapitala še ne pomeni negiranja naših načel in opredelitev. Cilj socialistične samoupravne družbe je vendar večja učinkovitost, boljši delovni pogoji, boljše življenje danes in jutri. Take cilje ima celo kapital na Zahodu... (Iz intervjuja Petra Tevža, direktorja Black and Deckerja iz Grosupljega, za Gospodarski vestnik) NOVI DEVIZNI TEČAJI ISft* lista št. 1K8 septembra IVHS za devize, efektivo. čeke, kreditna pisma tečaj i» pošlnenakaznice država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 2548,81 2552,64 2556.47 Avstrija šiling 10« 24708,52 24745,64 24782,76 Kanada dolar 1 2675,74 2679,76 2683,78 Danska krona 100 45295,25 45363.29 45431,33 Finska marka 100 73509,37 73619,80 13730,23 Francija frank 100 51059,65 51136,35 51213,05 ŽK Nemčija marka 100 173898,62 174159,86 174421,10 Grčija drahma 100 2145,51 2148,73 2151,95 Irska funt 1 4665.73 4672,74 4679,75 Italija lira 100 233,55 233,90 234,25 Japonska jen 100 2427,58 2431,23 2434.88 Kuvajt kv. dinar I 11339,90 11356,94 11373,98 Nizozemska gulden 100 154189.56 154421,19 154652,82 Norveška krona 100 47118,41 47189,19 47259,97 Portugalska escudo 100 2109,53 2112,70 2115,87 Švedska krona 100 50613,39 50689,42 50765.45 Švica frank 100 205844,77 206154,00 206463,23 V. Britanija funt 1 5447,72 5455,90 5464.08 ZDA dolar 1 3276,83 3281,75 3286,67 So višje kazni dovolj?! 11. oktobra bo začel veljati spremenjen zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu. V primeijavi s sedanjim bo imel vrsto novosti, ki bodo vpeljale precej višje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov, med drugim pa spremembe predvidevajo celo zaporno kazen za voznike, ki bodo s preveliko hitrostjo ogrozili druge udeležence v prometu. Kljub strožjim kaznim in z zakonom določenim preverjanjem znanja iz cestnoprometnih predpisov pa se stanje najbrž ne bo spremenilo čez noč. Zdaj je glede na število žrtev prometnih nesreč zastrašujoče. V letošnjih prvih šestih mesecih je bilo v Sloveniji 2.865 prometnih nezgod, v katerih so udeleženci umrli ali se poškodovali. Če je bil med vzroki nesreč alkohol, prevelika hitrost, neupoštevanje prednosti in podobno, bi bilo nezgod verjetno manj, če bi bile kazni za kršitelje ostrejše. Toda ali lahko družba zagotovi vse tiste ljudi, ki naj bi nadzorovali prometne udeležence ves čas in jih strogo kaznovali? To odprto vprašanje zahteva zlasti več prometne samodisciline voznikov, a so še druga nerešena. Npr. to, kolikšne zasluge imajo za bogato smrtno žetev naše slabe ceste. EDI MALNARIČ, vodja nabave z domačega trga, Iskra Semič: »Samo povišanje kazni ni dovolj za izboljšanje prometne varnosti, pač pa bi moral poleg voznikov še kdo kaj narediti za boljšo varnost v prometu. Na primer cestaiji, ki bi morali odgovarjati za nesreče, ki se zgodijo zaradi nezavarovanega cestišča. Kazni za prekrške so bile sedaj prenizke. Menim, da bi morale bolj slediti inflaciji. Najbrž pa bodo odslej ljudje zaradi višjih kazni bolj previdni na cesti.« jgyr SAŠO MURTIČ, namestnik komadirja PM Metlika: »Glede na visoko inflacijo bodo višje kazni zalegle morda leto dni. Dobro je, daje sedaj za prometne prekrške dana tudi možnost zaporne kazni. Visoke kazni pa so samo eden od elementov za boljšo prometno varnost. Zelo pomembna je zavest oziroma varnostna kultura voznikov, ki je precej nizka, in ceste, ki so slabe.« MILAN KUČIČ, inštruktor v avto šoli AMD Krško: »Dosedanje kazni so bile veliko prenizke, zato se popolnoma strinjam, da sojih povečali. Vendar pa s temi kaznimi, med katerimi so nekatere še vedno prenizke, ne bomo bistveno izboljšali prometne varnosti. Predvsem bi morali temeljito obnoviti ceste in prometno signalizacijo. K večji prometni varnosti pa bi lahko prispeval tudi poostren nadzor nad mopedisti, ki najbolj ogrožajo prometno varnost.« FLORIJAN BREGANT, tajnik OIS Brežice: »Veliko je razlik v spoštovanju prometnih predpisov v Zahodni Nemčiji in pri nas. Peljal sem se z našim avtobusom po tej deželi, kjer imajo za nekaj razredov boljše ceste kot pri nas, in voznik je dosledno spoštoval omejitev hitrosti. Ko pa je zapeljal čez mejo, je bilo njegovega spoštovanja predpisov v hipu konec. Pri nas še dolgo ne bomo izboljšali prometne varnosti, ker je vozniška kultura precej nižja, obupne pa so tudi ceste.« TONE MESTNIK, vulkanizer iz Novega mesta: »Mislim, da bodo stroge kazni končno vsaj malo rešile kaos na naših cestah. Je bilo 500 din za večji prekršek sploh še kazen?! Zaradi tega so umirali na cesti nedolžni. Sam sem priča, s kakšnimi gumami vozijo nekateri. Nekateri kličejo nesrečo s prehitevanjem čez polno črto. Vinjene za volanom bi morali najstrožje kaznovati. Poostriti bi morali kontrolo na magistralni cestah.« MIRAN ČEŠAREK, šofer pri Kmetijski zadrugi Ribnica: »Posledica strožjih kazni je lahko tudi ta, da bodo nekateri vozniki vozili počasneje in ovirali promet, urnejši pa se bodo zaleteli vanje. Tako bo lahko nesreč še več. Menim, da bi k večji prometni varnosti največ pripomogle boljše ceste in tudi pravilno postavljena prometna signalizacija. Tudi zaradi neumno postavljenih znakov je v Ribnici prihajalo do nesreč.« STANE LUNDER, prodajalec sevniške-ga M-Kmetijskega kombinata: »Mislim, da se bo prometna varnost po strožjih kaznih izboljšala. Bojim pa se, da bodo ti predpisi veljali samo za Slovenijo in da bodo drugje pri nas delali po starem. Zvezne zakone bi morali povsod bolj spoštovati, saj imamo pri tem zdaj dokaj slabe izkušnje. Sicer pa menim, da bi za večjo prometno varnost veliko več naredili s posodobitvijo cest, ki zdaj zaostajajo za vzhodno in za zahodno Evropo.« MATO ILIČ, delavec v Nami v Kočevju: »Kazni so preblage za tiste, ki pogosto ogrožajo druge udeležence v prometu. V mislih imam predvsem tiste, ki vozijo neregistrirana vozila, brez izpita in pijani. Nove kazni so res hude in bodo marsikoga spametovale. Vendar je kar precejkrat krivda za prometno nesrečo tudi v slabi cesti, v ne preveč pametno postavljeni prometni signalizaciji.« TONE UMEK, rezkalec iz Škrljevega pri Šentrupertu: »Ne poznam še novih določil zakona o cestnem prometu. Kolikor slišim, so napovedane kazni ljudje seveda slabo sprejeli. Menim, naj bi veljali strogi predpisi za magistralne in regionalne ceste ter avtomobilske ceste, kjer je promet veliko večji in so hitrosti večje. Za lokalne ceste pa bi lahko bile zagrožene kazni milejše.« €1 kmetijstvo * DO NEDELJE NOVOSADSKI SEJEM NOVI SAD — Od 27. septembra do 2. oktobra poteka tukaj tradicionalni novosadski sejem, ki praznuje letos poleg 25-letnice delovanja še 10-letnico članstva v mednarodni sejemski zvezi. Sejma se bo udeležilo blizu 800 domačih in tujih razstavljalcev. ZARADI SUŠE NE BO AKONTACIJE DAVKOV ČRNOMELJ — Pri letošnji suši v črnomaljski občini gre prav gotovo za naravno nesrečo, saj je škoda, ki je nastala v zasebnem in družbenem sektorju, ocenjena na skoraj 8 milijard 300 milijonov dinarjev, kar je 6 odst. družbenega proizvoda občine. Da bi ublažili posledice, je naloga uprave za družbene prihodke, da zniža prispevke in davke kmetom, tako da 4. akontacije ne bo dobil nihče. Naloga kmetijske zadruge in sisa za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe je, da priskrbita dovolj živinske krme in semen ter regres zanje. Vendar v zadrugi pravijo, da med kmeti ni posebnega zanimanja, da bi organizirano odpravljali posledice suše. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu so imeli- naprodaj 110 prašičev, starih do 3 mesece, in 68 starejših. Prvih so prodali 55, in to po 4.000 din kilogram žive teže, drugih 17, in sicer po 3.200 do 3.500 din kilogram žive teže. Po čem bodo jabolka in grozdje Dobra letina kmečkih jabolk bo vplivala na prodajo iz plantažnih nasadov KRŠKO — V temeljni organizaciji kooperantov krškega M-Agrokombinata so potegnili črto pod lanski obračun, hkrati pa svetu delegatov predstavili letošnje odkupne cene. Prve reakcije kažejo, da so delegati letošnje cene sprejeli in tudi razprav glede na nov način plačila je bilo letos manj kot lani, bile so pa tudi precej manj vroče. V agrokombinatu ocenjujejo, da bo letos precej večja ponudba domačih kmečkih jabolk, zato pričakujejo, da se bo precej kupcev oskrbelo z ozimnico pri kmetih. Ker bo izredna letina kmečkih jabolk zagotovo vplivala na prodajo visoko kakovostnih jabolk s plantaž vse do novega leta, bodo v jesenskih mesecih prodajali predvsem sadje drugega kakovostnega razreda pa iz mlajših nasadov in sadje, poškodo- vano od toče. To sadje bodo plačali prodajalcem v celoti v jesenskem času, le 10 dni po končani prodaji. Dogovorili so se za razmerje 60:40, kar pomeni, da šest desetin dobi pridelovalec, štiri pa Agrokombinat. TOK za ta denar naba- POVEČANE KMEČKE POKOJNINE LJUBLJANA — S 1. oktobrom se bodo kmečke starostne pokojnine zvečale za 89 odstotkov, to je za toliko, kot so se letos valorizirale že vse druge pokojnine. Po novem bo kmečka pokojnina znašala 160.870 din, prejemalo pa jo bo malo manj kot 32.000 slovenskih kmetov. Dokončen poračun bo glede na stopnjo inflacije opravljen kasneje. • M-Agrokombinat je objavil cene ozimnice v svojem skladišču v Žado-vinku. Jabolka jonatan so po 1.300 din kg, jonagold, gloster in idared pa po 1.600 din za kg. Krompir (v vrečah po 30 kg) je po 1.100 din, sveže zelje v vrečah po 500 din, čebula po 800 din in česen po 4.500 din. Jabolka druge kakovosti nudijo po 20 odst. nižji ceni, cene pa veljajo fco skladišče Žadovinek. vi embalažo, jo dostavi v nasad, poskrbi za prodajo sadja in začasno hlajenje. Kakovostnejše sadje izbranih sort pa bodo letos v celoti skladiščili. Za vsako sorto posebej so tudi določili čas prodaje in čas plačila. Jonagold bodo proda- Regresi le kot zdravilo Regresi lahko preprečijo le zmanjševanje kmetijske proizvodnje, ne morejo pa je pospeševati Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je stal kilogram krompirja 1.400 din, solate 2.000 do 2.500, radiča 3.000, korenja, paradižnika in redkve 1.500, zelja 800 ter pese in čebule 1.400 din. Slive so prodajali po 1.500, jabolka po 1.700 in grozdje po 3.000 din kilogram. Kilogram gob so cenili na 12.000 din. Lonček smetane je stal 3.500 din, kilogram skute 6.000 din in kilogram ocvirkov 3.000 din. Jajca so prodajali po 450 in 500 din primerek, posamezne šopke peteršilja pa po 200 din. Cvetlični šopki so stali 2.000 din in sadike rož 1.000 din. Na stalnih stojnicah so imeli med drugim lubenice po 1.000, kumare po 2.500, melan-cane po 3.000 in papriko po 1.500 din kilo. ČRNOMELJ — Sis za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe je v črnomaljski občini začel z delom januarja letos, sicer pa je naslednik sklada za pospeševanje kmetijstva. Osnovni namen sisa ni bistveno drugačen od sklada, razlika je le v drugačnem načinu zbiranja denarja in samoupravni organiziranosti. Poleg pospeševanja tržne kmetijske proizvodnje ima sis še program nemotene preskrbe z živili in program občinskih blagovnih rezerv. Za zagotavljanje • Sis za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe zaradi slabe akumulacije v kmetijstvu in visokih cen surovin pomaga ohraniti kmetijsko proizvodnjo ali vsaj preprečuje, da se ta ne bi prehitro zmanjševala. Še daleč pa je od tega, da bi lahko s temi ukrepi pospeševal proizvodnjo hrane. V Črnomlju se namreč dobro zavedajo, da zgolj z dajanjem regresov ne bodo rešili kmetijstva. osnovnih prehrambenih izdelkov, kijih na trgu primanjkuje zaradi prenizke uradne odkupne cene, sis prispeva denar za odkup po višjih cenah. Ta pomoč je bila v črnomaljski občini nujno potrebna spomladi, ko kmetje niso hoteli prodati živine in prašičev po zamrznjeni odkupni ceni. Največ denarja pa se v sisu zbere za pospeševanje tržne kmetijske pridelave, saj je to tudi glavni namen te samoupravne interesne skupnosti. Do konca let se bo za ta program nateklo kar 400 milijonov dinarjev. Največ denarja porabijo za regres pri pitanju, saj kmetu za vsako tele, za katero ima s kmetijsko zadrugo pogodbo o prodaji, plačajo Kmetijski Novosti pri razkužilih Sveže namolzeno mleko je, kot je bilo že tolikokrat povedano, idealno gojišče bakterij. Ima prav vse, kar le-te potrebujejo za bliskovito razmnoževanje: hrano, vlago in primerno toploto. Zadrži jih lahko le higiena in čimprejšnje hlajenje, najbolje na kakih 4° ali 5° Celzija, kot to naredijo v zbiralnih hladilnih napravah. Dober rejec se bo poslužil vseh novosti glede razkuževanja, kijih stroka ievanje bolezni vimena in kvarjenja mleka. Zal se vča- priporoča za preprečevanje bolezni . . sih zgodi, da svetovano razkužilo ne učinkuje tako, kot bi pričakovali, predvsem zato ne, ker ni natančno uporabljeno. Pri razkužilih za kravje seske na primer, je odločilna koncentracija; če je prenizka, sredstvo ne učinkuje, če je previsoka, pa razkužilo seske preveč izsuši, tako da pri molži celo pokajo in povzročajo molznici bolečine. Razumljivo je, da krava potem mleko zadržuje in rejec je spet na škodi. Da bi ugotovili najprimernejšo koncentracijo pri nas največkrat uporabljenih jodovih razkužil za seske, zlatol jodipa-F in blinala, so strokovnjaki naredili posebno raziskavo. V njej so ugotovili, daje najprimernejša 12,5-odstotna koncentracija teh dveh pripravkov. Upoštevaje aktivno snov, pridemo tako do 0,125-odstotne koncentracije aktivnega joda, to pa je spodn- • Kot piše Krkin strokovnjak dr. Ivankovič, je novomeška tovarna zdravil izdelala in preizkusila novo razkuževalno sredstvo — armiton, ki se lahko uporablja v obliki praška, razstopine in kreme. Novost seje izkazala za učinkovito ne le pri razkuževanju seskov pri molži, marveč tudi pri razkuževanju prostorov, predmetov, pribora in rok. Armiton deluje proti bakterijam, glivicam in algam, je pa neškodljiv za človeka in žival, kar je pri tovrstnih snoveh zelo pomembno. Pisec svetuje rejcem, naj si to novo razkužilo naročijo pri najbližji veterinarski postaji ali zadrugi. ja meja koncentracije joda, ki jo uporabljajo v drugih deželah. Pomembno je, da je tako pripravljeno razkužilo zanesljivo učinkuje in ne povzroča neželjenih posledic. Inž. M. L. S ! N S ! Krompir, »obogaten« s kadmijem ob e pokazala analiza eiovalne zemlje okrog Celja CELJE — V celjski občini si bodo morali nehati zatiskati oči pred vse hujšim onesnaževanjem krajine, piše mariborski Večer in navaja najnovejše ugotovitve iz dodatne raziskave obdelovalne zemlje. Tamkajšnje društvo za varstvo okolja je že pred časom dalo v analizo nekaj vzorcev zemlje in hrane, ki so pokazali, da je v njih več kadmija in arzena, kot je po predpisih dovoljeno. Ker so društvu očitali, daje bilo tedaj analiziranih premalo vzorcev in da slika zato ni objektivna, je društvo naročilo dodatne analize. Tokrat je bilo zajeto zadostno število vzorcev, ki kažejo — po prvih podatkih sodeč, da so stvari celo hujše, kot so sprva mislili. Na dobri tretjini vse obdelovalne zemlje so našli preveč kadmija, v mnogih vzorcih je bilo preveč arzena, strupa, ki povzroča nenehne živčne motnjevpreveč je bilo tudi cinka in fluora. Ze prav pošastna pa je slika, ki jo kažejo analize krompirja, vendar bodo končne ugotovitve sporočili šele po dokončanem analiziranju odvzetih vzorcev. jali do 25. februarja, gloster do 30. aprila, idared pa do 30. junija. Tu bodo delili dohodek pol na pol glede na grosistične cene, pridelek pa bodo prav tako plačali 10 dni po prodaji. Za tako plačevanje so se dogovorili zaradi tega, ker Agrokombinat nima denarja za plačevanje obresti na zaloge, saj bi stroški za en kilogram v petih mesecih znašali 980 dinaijev, česar pa ne morejo vkalkulirati v ceno, ker tega trg ne bi prenesel. Sprejeli so tudi setveni načrt, in sicer za 400 ha pšenice, kar naj bi dalo okoli EN HRIBČEK BOM KUPIL. Ureja- Tit Doberšek Žalostna trgatev • Dogovorili so se tudi za odkupne cene grozdja, ki bodo znašale za prvo skupino — sauvignon, laški rizling in beli pino — 1400 din za kilogram. Drugo skupino — mešano belo, kraljevino in modro frankinjo — bodo plačevali po 1050 din, mešano rdeče grozdje in žametno črnino pa po 900 din kilogram. Cene še niso povsem Fiksne, saj bodo ugotavljali sladkorno stopnjo in v skladu s tem ceno povečali vsako sladkorno stopnjo za 40 din. Grozdje bodo plačali po končani trgatvi do 25. novembra, ostalo polovico pa do 1. aprila 1989. 300 tisočakov regresa. Doslej so dali regres za 850 telet v zasebnem in družbenem sektorju. Ne gre pa le za pitanje klavne živine, ampak tudi za telice za nadaljnjo rejo. Sis daje regres — vendar gre tu za znatno manjše vsote — tudi za gradnjo silosov, sofinancira zavarovalno premijo pri kravah, četrtino cene semenske koruze, nakup trsnih in sadnih cepljenk za večje nasade, preventivne storitve veterinarskega zavoda, pospeševalno službo, nabavo plemenskih telic za združene kmete. Denarno pomaga tudi čebelarskemu in vinogradniškemu društvu ter društvu kmetijskih inženiijev in tehnikov. M. B.-J. 1000 ton pridelka. Za vsak kilogram semenske pšenice bodo plačali 610 din regresa (računajo 300 kg semenske pšenice za 1 ha), v času vegetacije pa bodo prispevali še 80 din za vsak kilogram pogodbene pšenice, kar naj bi kmetje porabili za nakup gnojil. J. S. Letošnje leto vinogradnikom resnično ni naklonjeno. Po spomadan-ski pozebi 25. in 26. aprila je preostalemu grozdju škodovala suša. Sedaj, konec poletja in v začetku jeseni, pa po dežju kljub napovedim vremenoslovcev ni pravega vremena za dozorevanje grozdja. Deževje je napilo po suši zakrnele grozdne jagode, zlasti sort s tanko jagodno kožico. Jagode zato pokajo, grozdje močno gnije, posebno kraljevina in šipon, gnijejo pa tudi druge bele in rdeče sorte, celo odporni laški rizling. Vinogradnikom ne preostane drugega, kot da začno trgati, če hočejo rešiti skromen pridelek. Na izboljšanje vremena, ki bi zaustavilo gnitje, se ni mogoče zanesti. Zato bomo v začetku oktobra prisiljeni potrgati, kar so vremenske nezgode pustile, le žametovko in rumeni plaveč bomo pustili nepobrana do srede oktobra, kajti ti dve sorti manj gnijeta. Zaradi manjšega pridelka in splošne gnilobe marsikateri mali vinogradnik ne bo mogel grozdja predelati ločeno po sortah. stroka uči, da le mošta iz zdravega grozdja ni treba razsluziti. Takega pa bo letos zelo malo. Čeprav vse kletarske knjige pišejo o razsluzovanju mošta (tudi v tej rubriki smo o tem že večkrat pisali), bom navedel strokovno navodilo priznanega strokovnjaka inž. Judeža iz njegove knjige »Vinarstvo« (Ljubljana 1981): — srednje razsluzovanje (do 50% gnilobe) — močno razsluzovanje (do 3/4 gnilega gr.) — zelo močno razslužovanje — razsluzovanje na smrt Po razsluzenju mošt po 24 urah pretočimo in z umivanjem soda odstranimo škodljivo usedlino. Nato moštu dodamo potrebno količino sladkorja do skupne vrednosti sladkobe: pri rdečih sortah 15 odst., pri belih sorah pa 17 odst. skupne sladkobe, in vinske kvasnice. V trgovini je na voljo »Vrelko« kot suhe vinske kvasnice. POMOČ KMETOM PO SUŠI TREBNJE — Da bi lahko prebredli velike težave zaradi izpada krme ob zadnji suši in obdržali vsaj stalež matične črede, je morala trebanjska kmetijska zadruga z drugih območij dokupiti . tudi 1.500 ton koruze. Pomagal je tudi sis za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Trebnje. Občinski izvršni svet je kot moralno in gmotno pobudo predlagal, naj bi kmetom, ki jim je kmetijstvo edina dejavnost, odpisali 100 odst. davek od kmetijstva, kmetom, ki jim kmetijstvo predstavlja dopolnilno dejavnost, pa 50 odst. odpis davka od kmetijstva. Oprostitve naj bi uskladili tudi v dolenjski regiji, da ne bi po nepotrebnem še dodatno razburjali prizadetih kmetov. Čeprav so napovedane odkupne cene grozdja, in to od 1000 din za kilogram rdečega grozdja do 1400 din za belo kakovostno grozdje, sprejemljive z ozirom na sedanjo ceno vina, bodo kleti lahko odkupile le manjše količine. Vzrok je v skromnem pridelku in sedanji gnilobi, saj kleti ne morejo prevzemati gnilega grozdja. Poleg tega za odkup nimajo dovolj denaija in bodo pri prevzemu grozdja lahko plačale le polovico odkupne cene, ostalo pa pozneje. Prav ta odlog plačila bo marsikoga odvrnil od prodaje. Tako bodo vinogradniki prisiljeni večino grozdja sami pridelati v vino. vinobran žvepleni kal. metabis. trakovi 6 g/100 1 1 trak/1001 10 g/1001 1,5 trak/1001 15 do 20 g/1001 2 do 3 tr/1001 40 g/100 1 6 trak/1001 Razsluzovanje moštov Z močnim žveplanjem bo treba letos razsluziti skoraj vse mošte, saj Z rasluzenjem dosežemo naslednje: iz mošta izločimo primesi zemlje, nesnage, ostanke škropiv, zlasti žvepla in del težkih kovin (bakra itd), preprečimo poijavitev mošta, zlasti belega, uničimo škodljive drobnoživke, vrenje v razsluze-nem, čistem moštu poteka enakomerneje. Vinogradnikom priporočam, da poglavje o razsluzovanju moštev v dostopni kletarski literaturi ponovno natančno preberejo in upoštevajo navodila. T. DOBERŠEK • Za zaprtimi vrati načrtujemo odprto družbo. (Matija Logar) • Mnogi žele. da se z novo ustavo povsem ustavimo. (Matija Logar) • Bolj kot izgorevamo v boju za napredek. bolj smo premraženi. (Matija Logar) Spet bodo sušili sadje V Posavju pripravljajo sušenje kmečkega sadja KRŠKO - gozdarstvo in Odbor za kmetijstvo, prehrano medobčinske VSTOPA gospodarske zbornice za Posavje je na zadnji seji pod predsedstvom Ivana Kozoleta obravnaval program sušenja sadja v Posavju in probleme zavarovanja kmetijske proizvodnje v Posavju. V Posavju je nekdaj obstajala močna tradicija sušenja sadja. V zanjem času spet postaja aktualno, saj je po takem sadju vse večje povpraševanje med športniki in drugimi. To sadje je namreč bogat vir vitaminov in fruktoze. Odbor je določil iz vsake občine po enega strokovnjaka, ki naj bi v domači občini poskrbel za zbiranje ponudb in tehnologijo sušenja. Hkrati s temi nalogami naj bi za to akcijo opravili raziskavo tržišča, priskrbeli obratna sredstva in poiskali primerno embalažo. Do prihod ................. hodnje jeseni naj bi bil program sušenja sadja v celoti pripravljen. Družbeni dogovor o zavarovanju Vsa koruza za domača krmila Tako kot pšenico bodo tudi vso koruzo posušili v metliški sušilnici in tudi krmila za potrebe kooperacijske proizvodnje mešali doma_________________________________ METLIKA — Metliška kmetijska zadruga je letos vso pšenico, ki jo je odkupila od kmetov in pridelala na svojih posestvih — vse je 390 ton posušila v svoji novi sušilnici. Niti kilograma je zaradi prenizke odkupne cene ni dala ljubi-janskemu Žitu, ampak so se odločili, da jo bodo zmleli doma in trgu ponudili metliško moko tipa 500. Do začetka oktobra morajo vso pšenico iz sušilnice zmleti, da bodo imeli prostor za prevzem koruze v zrnju. Odkupili bodo vso ponujeno koruzo v zrnju in jo posušili v svoji sušilnici. Zaradi suše bo letošnji pridelek v metliški občini za polovico manjši od normalnega. Koruzo bodo namenili za krmila, ki jih nameravajo za potrebe svoje kooperacijske proizvodnje doma tudi mešati. Ta krmila bodo govoto cenejša, in tako bodo lahko vsaj delno napolnili hleve s pitovnimi prašiči pri svojih kooperantih, ki so bili nekaj časa zaradi velike izgube, ki jo je povzročilo nesorazmeije med prozizvodno in prodajno ceno mesa, povsem prazni. Povpraševanje po prašičih in govedu je veliko, kmetje pa tako rekoč nimajo več zalog in ponud- ba živine je v zadnjem času močno upadla. Kaže, da bodo cene mesa močno porasle, kljub temu pa mesa ne bo dovolj. To težko stanje je vzdržal samo en njihov kooperant za vzrejo plemenskih svinj, s proizvodnjo na tej mini farmi pa lahko napolnijo le polovico vseh kapacitet pri svojih kooperantih za vzrejo pi-tovnih prašičev, se pravi 600 prašičev v turnusu. Še vedno pa imajo s pitanjem prašičev precejšnjo izgubo. Proizvodna cena za kilogram žive teže v kooperacijskem pitanju znaša 4.500 dinarjev, klavnica pa jim prizna do 3.500 dinarjev za kilogram, se pravi, da imajo pri vsakem kilogramu žive teže 1000 dinarjev izgube, kar pri 600 prašičih, kolikor jih je sedaj pri polovični zasedenosti kapacitet v enem turnusu, znese 60 milijonov dinarjev izgube. V glavnem gre ta izguba na račun Temeljne zadružne organizacije kooperacija pri metliški kmetijski zadrugi, vendar se v zadrugi zavedajo, da to morajo vzdržati, kajti družbene farme zaradi neurejenih razmer na trgu omejujejo dobavo prašičev in jim bo tudi teh 600, kolikor jih imajo sedaj v koojteracijskem pitanju, prišlo zelo prav pri preskrbi. H kolikor toliko zadovoljivi preskrbi z mesom bodo gotovo pripomogla tudi krmila iz domače koruze. A. B. kmetijske proizvodnje v Posavju je bil podpisan leta 1985, vendar tega dogovora niso dosledno izvajali. Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice je vsem jtodpisnikom dogovora poslal prošnjo za predloge o izboljšanju uveljavljanja dogovora in odpravi slabosti. Toda do določenega roka niti en podpisnik dogovora ni poslal svojih pripomb, zato so o teh vprašanjih govo-rjli tudi na seji odbora za kmetijstvo. Živinorejci iz Posavja ne vedo, pod kateri veterinarski zavod spadajo, ker združitve posavskega in dolenjskega za sedaj še ni čutiti. Veterinarji hkrati tožijo, da so ves čas v izgubi, kmetje pa tudi niso najbolj zadovoljni z njihovimi uslugami. Vendar teh odprtih vprašanj na seji odbora pretekli torek niso mogli razčistiti, ker na sestanek ni bilo veterinarjev. V Posavju menijo, da si bo treba pokazati karte, kajti znano je, da sklad za vzajemno varstvo živali posluje dobro. Ker je tako, kot so ugotovili, menijo, daje pri vsem skupaj nekaj hudo narobe, kaj to je, pa ne bodo odkrili, dokler se vse prizadete stranke ne bodo sešle. J. S. (Ljubo • Sistem uničujemo sistematično. (Ljubo Raičevič) • PoSteno so nas okradli. Raičevič) • Oblast izvira iz ljudstva, žal pa se nobena reka ne vrača k izviru. (Boris Kuralt) IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN ti Štirideset let Pionirjevih gasilcev Vaja in proslava za praznik — Priznanja posa-meznikom in društvom NOVO MESTO — Pionirjevi gasilci so ob podpori številnih drugih gasilskih enot v petek uspešno pogasili namišljeni požar v mehanični delavnici v Bršljinu in potem prisostvovali slovesnosti, s katero so proslavili 40-letnico industrijskega gasilskega društva Pionir. Po predaji raporta je izreklo čestitke k uspešnemu delu in zahvale za požrtvovalnost Pionirjevih gasilcev več govornikov. Med drugimi so se spomnili prvega predsednika tega industrijskega gasilskega društva Ivana Dvornika, razen tega pa so slavljenci dobili iz vrst poslovodnih delavcev svoje delovne organizacije zagotovilo za nadaljnjo pomoč pri razvoju gasilstva. Na proslavi so podelili več občinskih in republiških priznanj posameznikom in gasilskim društvom, med drugim so najbolj požrtvovalnim gasilskim aktivistom pripeli tudi odlikovanja, celo za 40 let delovanja v organizaciji. Na proslavi je nastopil v spremljevalnem kulturnem programu novomeški gasilski pihalni orkester. DANES POGOVOR Z ANDERLIČEM NOVO MESTO — Danes ob 19. uri bodo organizirali v veliki sejni sobi občinskega sveta zveze sindikatov Novo mesto javen pogovor s Tonetom Anderličem, bivšim predsednikom slovenske mladinske organizacije in trenutno nezaposlenim občanom. Obiskovalci se bodo lahko z znanim mladinskim politikom pogovarjali o njegovih izkušnjah s politiko in politiki ter pogledih na najnovejše jugoslovanske notranje zaplete. Borci obsodili napade na Tita in JLA »To so hkrati tudi napadi na nas, ki smo ustvarjali armado« NOVO MESTO — Borci smo zaskrbljeni, daje prišlo v naši organizaciji do različnih pogledov glede reševanja družbenih problemov v Jugoslaviji in pozdravljamo odločitev nekaterih vodilnih v borčevski organizaciji, ki so spoznali, da nimajo prav in so zato odstopili ter s tem pripomogli k uspešnejšemu reševanju skupnih problemov. Tako so zapisali v sklepih in stališčih z nedavne razširjene seje občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto. Pri tem so borci ocenili, da v občini ni zaostrenih nasprotij. Vendar so se zavzeli za čim tesnejše stike z delavci iz drugih republik, ker menijo, da bi drugi predeli Jugoslavije prav iz besed teh delavcev razbrali resnično stanje v Sloveniji. S tem bi preprečili lažno obveščanje javnosti, žal pa, ugotavljajo borci, smo zavajanju ljudi priča tudi v Sloveniji. S tem V zvezi so zavrnili trditev Ljuba Bavcona, da je »Narodna armija« poročala o časopisih v naši republiki neobjektivno, in dodali, daje bilo v Mladini št. 44. in 45 moč zaslediti napade na Tita. Hkrati so odločno poudarili, da so prizadeti, ker v posameznih okoljih žalijo Tita in napadajo JLA, češ da je okupatorska vojska. »To je hkrati tudi neposredni napad na nas borce, ki smo bili ustvarjalci JLA,« so zapisali v sklepe seje člani novomeške občinske borčevske organizacije. Na seji je bila odmevna zlasti razprava Ivana Kužnika, v kateri je avtor posegel predvsem v pisanja o Titu, JLA in »procesu štirih«. L. M. Mnenja se še kar krešejo O pripombah na predvidene spremembe planov NOVO MESTO — Novembra bodo zbori novomeške občinske skupščine pretresli predlog sprememb in dopolnitev občinskih planskih dokumentov za obdobje 1986—2000 in obdobje 1986— 1990. Še prej bo občinski izvršni svet temeljito obdelal pripombe k razvojnim planom, ki so jih na javnih razpravah in ob javni razgrnitvi izrekli občani in organizacije. Na javni razpravi v Prečni so krajani ocenjevali načrtovano gradnjo blagov-notransportnega središča, ki bo na območju te krajevne skupnosti. Zahtevali so, da je treba hkrati s skladišči graditi med drugim ustrezne obvozne ceste brez prahu. Občani so se spraševali o vplivu gradnje blagovnotransportnega središča na vodostaj Krke in Temenice in sestavljalci občinskih planov jim zagotavljajo, da bo investitor poskrbel tudi za to, da ne bo poplav. Ker so v Prečni zahtevali med drugim še nadomestila za izgubljeno kmetijsko zemljo, jim občinski načrtovalci zagotavljajo nadomestna zemljišča za okrnjene zaščitene kmetije in odškodnino za druga odvzeta plodna tla. Verjetno je še odprto vprašanje, kaj bo doletelo predlog za spremembo planskih dokumentov, ki ga je posredovala Kmetijska zadruga Krka. Ta namerava seliti svojo predelovalnico mesa na Graben, vendar za to potezo v občini še ni dobila soglasja. Predsedstvo skupščine meni, da bi bila selitev v nas- Lahko tudi vsesplošna stavka V sindikatih postavljajo vrsto zahtev za razbremenitev dohodka — Proti partici-_____paciji za bolnišnično zdravljenje — Skrb za zdravje NOVO MESTO — Občinski sindikalni svet je prejšnji teden obravnaval gospodaijenje v občini v letošnjih prvih 6 mesecih in stiske družbenih dejavnosti v zaostrenih družbenih razmerah. Sprejel je vrsto sklepov in zahtev. Stopajoč po poti, ki jo vsaj v besedah bolj in bolj odločno zakoličuje vodstvo slovenskih sindikatov, je občinski svet na seji zahteval najnižji oktobrski osebni dohodek 453 tisočakov. Končno bo morala družba tudi doumeti, da dohodek ozdov in osebni dohodki delavcev niso neusahljivi izviri za napajanje preštevilnih in preveč požrešnih porabnikov. Zato naj bi med drugim v občini znižali prispevke za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, za varstvo pred požari in za obrambo pred točo ter zmanjšali nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in znižali občinski davek iz osebnega dohodka, za kar se bodo člani sindikata zavzemali na sejah zbora združenega dela občinske skupščine. Občinski sindikalni svet je skladno z razpoloženjem v svojem republiškem vrhu zahteval znižanje dajatev za SLO ter ukinitev republiškega davka iz osebnega dohodka in odpravo prispevka za zaklonišča do konca srednjeročnega obdobja. Manj denarja naj bi poslej dobivala iz ozdovskih blagajn letalski in luški promet, s podobnimi zahtevami pa prihaja sindikat tudi pred zvezne organe, saj se zavzema za zmanjšanje carin in uvoznih taks. Za vrsto zdravju koristnih izdelkov naj bi prometni davek celo ukinili. Še naprej pa naj bi veljala nadomestila stroškov proizvajalcem osnovnih živil. Med predlagane ukrepe za zaščito delavčevega življenjskega standarda je sindikat zapisal med drugim še zahtevo po ukinitvi participacije v bolnišničnem zdravljenju. Na seji sindikalnega sveta so obravnavali še težja in zdravju škodljiva dela in pri tem naslovili vodstvom ozdov zahtevo, naj strokovne službe in poslovodstva čimbolj zaščitijo zdravje delav- • Na sindikalnem posvetu prav tako prejšnji teden je vodstvo občinskega sveta slišalo od prisotnih pohvalo na račun svojega pravilno zastavljenega dela, samo pa je bolj ali manj jasno izrazilo načelno pripravljenost za odstop, če zastavljenih nalog ne bo izpeljalo. Vendar bo sindikat za dosego ciljev uporabil vsa sredstva sindikalnega boja vključno z vsesplošno stavko. Z delom razprave so se na seji dotaknili tudi klavrnega položaja kulturnih dejavnosti. cev. V ospredje so postavili rekreacijo kot odločujoč dejavnik ohranjanja delavčevih telesnih in duhovnih zmožnosti. L. M. Novomeški sisi so bolj pri repu Za družbene dejavnosti plačujemo v Novem mestu razmeroma malo — Nekateri popravki glede na prvo polletje — Kdo naj bolj znižuje prispevke?_ NOVO MESTO — Spričo niza varčevalnih ukrepov za zmanjšanje družbene porabe predlagajo v Novem mestu, naj znižujejo prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti predvsem v tistih občinah, ki po višini prispevnih stopenj prednjačijo. Stališča opirajo na podatek, daje bila novomeška občina že do zdaj v primeri z večino drugih razmeroma varčna. protju z nekaterimi veljavnimi določili planskih dokumentov, in se ogreva za predelovalnico na Cikavi. Toda Kmetijska zadruga ugotavlja, da bi bila gradnja na Cikavi predraga in v več pogledih manj primerna kot na Grabnu. Oblikovanje predloga planov se utegne nekoliko zaplesti spričo mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, s katerim nasprotuje predlagani trasi električnega daljnovoda, in spričo uradnega odgovora, po katerem ni moč do potankosti prisluhniti Zavodu. Gre sicer za vprašanje, če bo daljnovod pri Družinski vasi ob avtomobilski cesti ali stran od nje. Daljnovodovo traso so obravnavali tudi na javni razpravi v KS Bela cerkev. Medtem ko na javni tazpravi v Otočcu niso imeli pripomb, so v Bučni vasi zahtevali prostor za gradnjo hiš. Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto seje zavzela za gradnjo šmihelske kanalizacije in o tem predlaganem objektu se bodo v Šmihelu pogovarjali na posebni javni razpravi. L. M. • Časi, ko nam je bilo lepo, so bili sposojeni. (Janez Potrč) • So ljudje, ki so pripra vljeni deliti z drugimi vse, česar nimajo. (Niko Brumen) V republiškem merilu je namreč občina zdrsnila po višini prispevkov za sise družbenih dejavnosti na 51. mesto med 65 občinami. V preteklosti je bila v ' tem pogledu sicer v slovenskem vrhu, vendar je na začetku letošnjega leta za toliko znižala prispevne stopnje za negospodarske interesne skupnosti, kot so se povečali bruto osebni dohodki. Občina je tako »stablizacijsko« obnašanje predlagala še za druge občine Omenjeno zniževanje prispevnih stopenj na začetku leta je povzročilo, da so imeli sisi družbenih dejavnosti v novomeški občini v prvem polletju za 4 odstotke manj denarja od ustreznega republiškega povprečja. Kaj se je pravzaprav dogajalo, povedo odstotki: medtem ko je lani veljala za negospodarske interesne skupnosti skupna prispevna stopnja 23,18 odstotka od bruto osebnega dohodka, je znašala letošnja v prvih 6 mesecih 20,06 odst. Od skupne sisovske pogače je lani dobivala občinska izobraževalna skupnost 5,93 odst. in letos 5,19 odst., kulturi so lani namenjali 0,72 odst. in letos 0,56 odst., za telesno kulturo je šlo v občini lani 0,46 in letos 0,36 odst., skupnost socialnega skrbstva je lani prejemala 1,07, letos 0,94 odst., zdravstvena skupnost je zdrsnila z lanskih 9,98 na letošnjih 8,73 odst., za skupnost za zaposlovanje se je znišal prispevek od lanske stopnje 0,25 na letošnjo 0,20 odst., skupnost otroškega varstva pa je dobivala iz skupne sisovske blagajne lani 4,77 odst. in letos 4,08 odst. Navedeni podatki za letos veljajo za prvo polletje, podatki za lani pa kažejo stanje v prvih 6 mesecih. Ker so se v sisih zbali pomanjkanja denarja, so v zadnjih mesecih dvignili za 0,5 odst. prispevno stopnjo za skupnost otroškega varstva in za 0,1 odst. za skupnost za zaposlovanje, medtem ko v drugih interesnih skupnostih še naprej veljajo višine iz prvega letošnjega polletja. V občini znaša s temi popravki skupna prispevna stopnja za družbene dejavnosti 20,66 odst. od BOD, kar je še zmeraj dvakrat manj od vsote, ki jo v ta namen odvaja litijska občina z najviš-jo prispevno stopnjo v republiki. M. LUZAR Sala, ki traja ze 28 let DEŽURNE TRGOVINE V soboto, L oktobra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba Šmihel • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Kmetijska zadruga Podatki za prikrivanje resnice O polletnem gospodarjenju v metliški občini — Zaključne račune in bilance dela vsak tako, kot se mu zahoče — Ne alarmantno ne rožnato stanje_ METLIKA — »Če bi me kdo vprašal, kakšno je stanje v gospodarstvu v metliški občini, mu ne bi znal odgovoriti,« je v razpravi na zadnji zaradi nesklepčnosti ponovljeni seji OK ZKS Metlika, ko je beseda tekla o gospodarjenju v prvem polletju, dejal direktor metliške uprave za družbene prihodke in član občinskega izvršnega sveta. »Zaključne račune in bilance dela vsak tako, kot se mu zahoče. Po podatkih, kijih imamo, je stanje porazno in bi morale delovne organizacije že delati predsanacijske in sanacijske programe. V občini pa ni čutiti, da bi bilo stanje tako alarmantno. Rožnato res ni, a morali bi imeti realne in celovite podatke, da bi si na vseh ravneh lahko zastavili naloge in izboljšali položaj.« Kakorkoli že, obrise prave slike gotovo zarisuje podatek, daje industrijska proizvodnja v metliški občini v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadla za več kot 8 odst., kar je skoraj še enkrat več kot v republiki, v občinski resoluciji pa so predvideli celo 1,8-odst. rast industrijske proizvodnje. Zaskrbljuje tudi, da so sredstva za akumulacijo v ab- solutnem znesku manjša kot v lanskem prvem polletju, povečujejo se neplačani prihodki, terjatve do kupcev so se povečale za več kot 120 odst. in tudi nelikvidnost gospodarstva se povečuje. Vsi kazalci uspešnosti so pod regijskim in republiškim povprečjem. Veča se delež dohodka za skupno in splošno porabo. V metliški občini tudi osebni dohodki še naprej zaostajajo za povprečjem v dolenjski regiji in v republiki. Povprečni osebni dohodek v prvem polletju je v gospodarstvu v občini znašal 430.463 dinarjev (139 odst. več kot v enakem lanskem obdobju), v regiji 452.555 din (141 odst. več), v republiki pa 479.971 din (141 odst. več). Rast življenjskih stroškov je kar 173-odst., kar pomeni, da so se realni osebni do- hodki precej zmanjšali. V negospodarstvu občine je povprečni osebni dohodek znašal 531.778 dinarjev, kar je za 140,7 odst. več kot v lanskem prvem • Svetla točka v polletnem gospodarjenju je gotovo izvoz. Na konvertibilno tržišče so izvozili v tem času za 4,17 milijona dolarjev, kar je skoraj četrtina več kot lani. Uvoz sicer ostaja na lanskem znesku, kar pa je še zmeraj več, kot so iztržili z izvozom — 4,8 miliona dolarjev. Seveda se je izboljšala tudi stopnja pokrivanja uvoza s konvertibilnim izvozom in sedaj znaša blizu 87 odst. polletju. V gospodarstvu so bili v prvem polletju zaposleni 2.603 delavci, kar je 23 manj kot v lanskem enakem obdobju, v družbenih dejavnostih pa 222 delavcev, kar je za 1,4 odst. manj kot v lanskem prvem polletju. A. B Jugotekstil lmpex — zgleden dolgoletni pokrovitelj suhorske šole — Prvi dan Jugotekstil a VINOMER — Ljubljanska delovna organizacija Jugotekstil Impex, ki šteje okoli 500 zaposlenih, je že dolga leta tesno povezana z Belo krajino. Od 35 let, kolikor ta delovna organi-zaciaj uspešno deluje, je že polnih 28 let pokrovitelj osnovne šole na Suhorju. In to ne zgolj pokrovitelj zaradi imena, ampak so v tem času za to majhno šolo ogromno naredili. Vseskozi šoli pomagajo pri obnovi, nakupu opreme in učil, nosijo stroške za šolo v naravi na morju, njihov dedek Mraz že vsa leta ob novem letu obdaruje šolarje in šolo itd. Prejšnji petek so na Vinomeru pri Metliki pripravili prvi dan Jugoteksti-la Impexa. »Za Belo krajino se nismo odločili naključno,« je povedal eden od vodij te delovne organizacije Mo- Momir Vukovič: »S suhorsko šolo in tamkajšnjimi ljudmi sploh nas veže dolgoletno trdno prijateljstvo.« mir Vukovič. »Pred 28 leti smo se odločili, da bomo prevzeli pokroviteljstvo nad eno izmed šol v zibelki partizanstva in tako nas je pot pripeljala na Suhor. Ko smo takratni ravnateljici šole povedali, da bi radi prevzeli pokroviteljstvo nad suhorsko šolo, nas je nejeverno pogledala in nam odvrnila, naj jo pustimo pri miru, ker nima časa za šale.« No in ta »šala« traja že skoraj tri desetletja. Med J ugotekstilom Impexom, šolo in prebivalci te krajevne skupnosti se je razvilo trdno prijateljstvo. »V tem času je Jugotekstil prišlo veliko mladih ljudi in to prijateljstvo in sodelovanje se prenaša tudi nanje. Nikoli ni vprašanje, ko gre za pomoč šoli. Šolo in Suhor imamo mi za svoje, tu so čudoviti ljudje. Danes smo prvič pripravili dan Jugotekstila in za Belo krajino smo sc odločili tako zaradi Suhorja kot zaradi Beti, ki je eden naših največjih in najboljših poslovnih partnerjev. Že večkrat smo organizirali razne izlete za naše zaposlene, tudi v tujino, a seje ponavadi prijavila samo kakšna petina ljudi. Na Vinomeru pa nas je prek 300 do 500 zaposlenih in še več bi jih prišlo, a so nekateri zaradi dela morali ostati v Ljubljani. Seveda smo se na poti na Vinomcr ustavili tudi na Suhorju, kjer so nas naši prijatelji spet izredno prisrčno in gostoljubno sprejeli. V Metliki pa smo si ogledali Beti. Ta dan Jugotekstila Impexa bo postal tradicionalen in tudi za naprej ga bomo povezali z. Belo krajino,« je končal Vukovič, ki pravi, daje Bela krajina njegova druga domovina. A. B. DAN JUGOTEKSTILA — Prvi dan ljubljanske delovne organizacije Jugotekstil lmpex so prejšnji petek pripravili na Vinomeru pri Metliki. Ta delovna organizacija je že 28 let pokrovitelj suhorske šole, metliška Beti pa je eden njihovih največjih in najboljših poslovnih partnerjev. Izlet v Belo krajino je privabil veliko več delavcev Jugotekstila kot drugi njihovi izleti, tudi v tujino. (Foto: A. Bartelj) Novomeška kronika PRIMERJAVA — Novomeščani smo zbrali za nakup mamografa, aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, uglednih 160 milijonov din. Lepo in prav, da skrbimo za žive, vendar bi morali kaj več dati tudi na mestni ugled, tako so na primer novomeška podjetja in obrtniki zbrali za obnovo kapiteljske cerkve in proštije komaj 4 milijone din. In to ne glede na to, da omenjeni stavbi uvrščajo v vrh slovenskih kulturnih spomenikov in da bomo čez 4 leta praznovali 500-letnico ustanovitve kolegiatnega kapitlja. Denar seveda ni mogoče od nikogar dobiti na silo, vendar je žalostno, da smo meščani (pravzaprav bolj podjetja in ustanove) tako skopi za znamenitost, ki pomeni za naše mesto toliko kot za Pariz Eifflov stolp. SLUŽBA? — V četrtek bo Tone Anderlič, novomeški rojak in nekdanji predsednik slovenske mladine v sindikalnem domu odgovarjal na vprašanja, kaj vse ga je doletelo med njegovim predsednikovanjem, zlasti pa po njem. Morda bi meščani to priložnost izkoristili tudi za dobro dejanje. Someščanu, kije za slovn-ske in jugoslovanske demokratične sile naredil tudi kakšno dobro stvar, bi lahko za začetek našli kakšno skromno službico. Zdaj je namreč nima, kar je navadno zanesljiv znak, da je delal preveč dobro. JP Ena gospa je rekla, da moški ponoči v posteljah že lep čas niso bili tako aktivni kot te dni. Vse noči gledajo olimpiado. V času od 15. do 21. septembra so v ovomeški porodnišnico rodile: Danijela 'karja z Mirne — Majo, Janja Lah iz Dol. Maharovca — Boštjana, Lidija Hočevar iz Stare vasi — Davotja, Biserka Klemenič iz Brloga — Mirjano, Marijana Gašperič s Sel prt Dragatušu — Dušana, Marica Hribljan iz Ozlja — Krešimirja, Janja Le--an iz Podturna — Jana, Vesna Žinko iz ^momlja — Tamaro, Nedeljka Gotovac iz Dol. Brezovice — Natalijo, Vida Segina-Matkovič iz Radatovičev — Metko, Silva Iskra z Dvora — Jureta, Darja Kic iz Zloganja — Matejo, Zdenka Jar-nevič iz Vinice — Kristino, Helena Klobučar z Uršnih sel — Gregoija, Janja Hribar iz Mačjega Dola — Tanjo, Majda Barbič iz Podulc — Adrijano, Ana Jerin iz Mokronoga — Darka, Katarina Gorenčič iz Vel. Lipovca — Davorina, Elizabeta Bojane iz Crmošnjic — Anjo, Mara Aščič iz Metlike — Marino, Danic Kumer iz Trebnjega — Tevža, Mojca Nose iz Rumanje vasi — Blaža, Ljubica Udovč iz Tržišča — Mateja, Jožica Grm z Vrha pri Križu — dečka, Milena Drčar z Gomile — dečka, Martina Zupančič iz Semiča — deklico, Marija Blažič iz Žihovega sela — dečka, Jožica Penca iz Dol. Mokrega Polja — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Marta Kermc, Nad mlini 41 — Uroša, Barbara Bruner z Ragovske 14 — Davida, Violeta Kram-pelj iz Kristanove 24 — Gašperja, Hrovat Jaklič Janja iz Slančeve 4 — Stojana. Čestitamo! Sprehod po Metliki BELOKRANJSKI MUZEJ NAMERAVA tiskati nove vstopnice za obiskovalce, ki jih je letno tudi preko štiri tisoč. Na hrbtno stran bi radi spravili reklamo kakšnega metliškega podjetja, ki bi v zameno plačal stroške vstopnic. Najverjetneje bo to delovna organizacija Beti, ki v takšnih in podobnih primerih rada priskoči na pomoč. Naslovnico vstopnic je izrisal Zoran Hočevar, domačin, ki sicer živi v Ljubljani. Stroški za tiskanje 20.000 vstopnic bodo 600.000 dinarjev. SISTEM »REKLA KAZALA« deluje v Metliki brezhibno. Te dni se ubada s tistimi, ki baje ne plačujejo stanarin v družbenih in solidarnostnih stanovanjih. Najbolje obveščeni vedo povedati, da so med »grešniki« tudi takšni, ki imajo dovolj denarja za nakup jugov in drugih polizdelkov domače avtomobilske proizvodnje. Slišati je tudi, da ni malo krajanov, ki dobivajo subvencijo za kritje stanovanjskih stroškov. Naj bo kakor koli že, zanimivo bi bilo videti seznam ljudi, ki prejemajo takšno ali drugačno pomoč. Natolcevanju, daje marsikdo ni potreben, bi bilo tako konec. JE PAČ TAKO, DA JE KOVAČEVA KOBILA navadno bosa, zato pa tudi raste največja trava okrog blokov, v katerih živijo ljudje, ki imajo največ časa. Nihče pa ga nima toliko, da bi vzel koso in jo zavihtel po bližnji okolici, da bi postala za oko lepša. Tiavo do pasu in čez je videti tudi poleg bloka, na čigar fasadi piše Beti — dobrodošli. Najbolj poučeni vedno povedati, da živijo v stanovanjih tega bloka med drugimi tudi predstavniki metliške obinske oblasti, možje, ki se podpisujejo tudi pod občinske odloke o redu in čistoči. METLIČANI SE NISO prav nič razburjali ob zadnjih podražitvah poštnih storitev. Se več — celo veseli, da, navdušeni so bili, kajti na dan podražitev jih je PTT obvestila, da bodo lahko od doma klicali, kogar bodo želeli na vseh celinah sveta. Znano pa je, da so se Belokranjci razselili po vsem svetu in prav čudno bi bilo, če ne bi bil med desetimi obiralci banan vsaj eden iz deželice na sončni strani Gorjancev. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir LOVSKI TURIZEM — Belokranjski lovci ugotavljajo, daje lovstvo še premalo zastopano v turistični ponudbi, čeprav ima za to vse možnosti. Menda so temu krivi tudi lovci sami in njihova konservativna miselnost. Takole pravijo: ne bomo se z Italijani in Nemci preganjali po gozdovih, saj smo z njimi že bili tam! Toda zgodovina se že marsikje ponavlja in gotovo se bo morala v nekoliko spremenjeni obliki tudi v lovstvu, če je zeleni bratovščini kaj do tega, da priteče v blagajno tudi kaj deviz. SNEG — Komaj seje izteklo koledarsko poletje, prebivalce Starega trga že skrbi, kako bo pozimi s pluženjem snega v njihovi krajevni skupnosti. Skrb pa ni odveč, saj vedo iz izkušenj, da je potem, ko zapade sneg, težko gaziti okrog in moledovati za snežni plug. ZANEMARJENE HISE — V črnomaljski občini je več zanemarjenih hiš in gospodarskih poslopij, ki vse bolj propadajo, lastnikom, ki so navadno v tujini, pa ni mar zanje. Eden najbolj v nebo vpijočih primerov je gotovo podirajoča se hiša nad viniškim kampom, ki meče slabo luč na za belokranjske razmere turistično dokaj razviti kraj. Toda nihče se ne zgane, da bi kje staknil denar in viniško sramoto pospravil. Denar se bo, tako kot je v črnomaljski občini navada, našel, ko se bo hiša toliko podrla, da bo ogrozila ljudi. Drobne iz Kočevja PRIKRAJŠANI DIABETIKI — Te dni se je pri nas pritožil občan, češ da ne more v nobeni trgovini kupiti črnega kruha. Pravi, da je zanj pripravljen plačati normalno ceno. Njegova žena je diabetik in lahko je le črn kruh. GOBJI REKORDERJI — Poročali smo že, da v Kočevju odkupujejo gobe po 10.000 din kilo. Pred kratkim smo v trgovini kmetijske kooperacije povprašali, koliko so posamezniki z gobami največ zaslužili. Odgovor je bil, daje bilo nekaj takih, ki so samo v dveh dneh dobili za gobe po 1,5 milijona diparjev. NOVI POTROŠNIŠKI SVET? — V Kočevju potrošniški svet ne dela in bodo zdaj šele evidentirali člane in predsednika za novega. Pa bi bil tak organ potreben, saj v trgovinah prodajo potrošniku marsikaj, kar ne sodi k tistemu, kar je naročil. Seveda bi morala hitreje in bolj pogosto ukrepati tudi inšpekcija, saj imajo v drugih mestih pogoste akcije o poštenosti trgovcev in rezultate tudi javno objavljajo. EVIDENTIRALI ZA PREDSEDNIKA — Na sestanku vseh treh predsedstev KK SZDL Kočevje mesto so evidentirali za novega možnega predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje inž. Antona Prelesnika. Ribniški zobotrebci KDO JE UKRADEL POŠTENOST? — Stari Ribničanje vedo povedati, da si včasih lahko pustil odprta vrata ali celo ključ v vratih, pa ti nihče ni ničesar ukradel. Danes pa ne pomagajo niti ključavnice in železna vrata. To so pred kratkim spoznali tudi v komaj odprtem video klubu, kjer so imeli nezaželen nočni obisk. SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO — Ribničanje kritizirajo počasno urejanje Šeškove ulice. Zlasti upokojenci in starejši občani ne morejo plezati preko jarkov in nesrečnih brvi ali desk. Mlajši se hudujejo, ker ponekod niti desk ni in morajo s kolesi na rami preskakovati jarke, če morajo v središče Ribnice. POSKRBLJENO ZA PREVOZ — Za ribniške šolarje, ki bodo imeli še nekaj časa pouk v dveh izmenah, je urejen prevoz tudi za popoldansko izmeno. V smeri Jurjeviče vozi učence posebno vozilo, do Nemške vasi pa se vozijo z rednim avtobusom in mesečnimi vozovnicami. RIBNICA PLEŠE — Plesna skupina Drobnič je imela v kratkem več nastopov, Z novim šolskim letom se bo gotovo pomladila z novimi plesalci. Trebanjske iveri KAJ JE TO ZSMS? — Zveza socialistične mladine Slovenije si je v zadnjih letih, zlasti pa po krškem kongresu, pridobila s svojimi pobudami veliko privržencev pa tudi nasprotnikov. Mladinska organizacija, vsaj na republiški ravni, pa se odlikuje po bistveno večji samostojnosti in prodornosti, kot je v marsikakšni občinski organizaciji. To se nazorno kaže tudi v trebanjski mladinski organizaciji, kjer se mladinski aktivisti pritožujejo, da niso v enakopravnem položaju s partijskimi in sindikalnimi, ki si lahko omislijo tudi sestanke med delovnim časom. Mladincem ne pustijo odgovorni v kolektivih na sestanek niti kakšno minuto pred koncem dela. Tak ugled in moč mladine na terenu puščata vsaj občutek nelagodja, če že ne nezainteresiranosti, zatorej se ne bi smeli čuditi, če nekateri novosprejeti mladinci na nekaterih šolah v trebanjski občini ne vedo niti tega, kaj pomeni kratica ZSMS. VOZNI (NE)RED — Potniki, ki so močneje navezani na železnico kot pa na avtobusne prevoznike, so se vsaj malo potolažili, ko je v začetku septembra spet začel voziti vlak 6083 na progi Sevnica—Trebnje, s katerim imajo krajani Mirenske doline vsaj nekoliko boljše zveze tudi z dolenjsko metropolo, kamor pogosto zahajajo po opravkih. Toda veselje bo bolj kratkotrajno, saj bo ta vlak vozil le do 27. maja, torej približno do konca šolskega leta. Kaj bo potem, ni znano, krajani pa že zdaj terjajo, naj železničarji prenehajo s samovoljnim obnašanjem in naj vsaj malo prisluhnejo tudi njim. Ce železničarji že res morajo ukinjati določene vlake, ker se jim menda več ne splačajo, bi lahko, vsaj dokler vozijo, ustavljali na vseh železniških postajah, ne pa, da sestavljalci voznega reda prezrejo kraje, kot so Boštanj, Šentrupert, Gomila itd. I* lit. Adlešiči: konec životarjenja? Tozd Konfekcija Adlešiči, naslednik Tonosinega obrata, uspešno začel z delom — Nimajo nikakršnih iluzij — Le z dobrim delom do primernega zaslužka Nimajo ADLEŠIČI — V Adlešičih doslej niso imeli ravno sreče z razvojem industrije v svojem kraju. Tako je po dobrih petih letih propadel tudi poskus, da bi se obdržala proizvodnja v Tonosinem obratu. Smola za Adlešiče je bila, da so imeli prav obrat tozda, kije imel sam veliko problemov, ti pa so se seveda odražali tudi v belokranjskem obratu. V sanacijskem programu za ljubljansko Tonoso je bilo predvideno tudi, da se v Adlešičih ustanovi tozd. Ta tozd, imenovan Konfekcija Adlešiči, sicer pa temeljna organizacija ljubljanskega Tekstila, je začel delati 1. julija letos. Organiziran je tako, da ima tehnično in komercialno službo samostojno, knji-gpvodstvo vodi Knjigovodski center v Črnomlju, vse ostale službe pa so na sedežu delovne organizacije. Medtem ko je bil prejšnji obrat popolnoma odvisen od Tonose, pa imajo sedaj v tozdu povsem proste roke pri odločanju o tem, Turizem že nosi zlata jajca Osilnica postaja s svojimi lepotami vse bolj znana OSILNICA — Ob našem zadnjem obisku Osilnice nagrajenca s televizijskim turističnim nageljnom Tonija Kovača ni bilo doma, ker je bil skupaj z drugimi turističnimi delavci na tridnevnem izletu po tujini. Nadomeščala gaje mama Marija, stara gostilničarka, ki je povedala precej zanimivega o nekdanjih in sedanjih časih v Osilnici. Ni še dolgo let, ko Osilnica v turizmu ni nič pomenila. Domačini niso mogli prodati ničesar. Zdaj, prav po zaslugi razvoja turizma, Osilničani prodajo turistom in izletnikom vse. Predvsem tu- »Kmeta hočejo uničiti do konca!« Pri Staričevih na H rastnem — Bodo zgradili še vodovod? HRASTNO — »17-letni sin Andrej je moja desna roka. Priden je in za kmetijstvo se zanima. V tej hriboviti vasi moramo posebno pazljivo uporabljati traktor in moramo reči, da je Andrej zelo previden. Še en traktor bi prav prišel, če bi začeli s silažo, a nikakor ne naj- Franc Starič demo primerne lokacije za koritasti silos,« pripoveduje 53-letni kmet Franc Starič s Hrastnega nad Šentrupertom. Poleg sina sta doma, od skupno šestih otrok, še dve hčeri. Na 28 ha zemlje, od tega je 10 ha obdelovalne. »Saj bi še kar šlo, če ne bi bilo takih neskladij med cenami kmetijskih pridelkov in drugih izdelkov ali pa našega repromateriala. Moti pa me, ker so veliki davki. Mi plačujemo vse davke, ker še nismo dovolj visoko, da bi imeli olajšave kot hribovska kmetija,« pravi Franc Starič, njegova žena Pepca pa doda: »Kar imamo za prodajo, je za vse prenizka cena. Pred nekaj leti smo bolje shajali. Kruh imamo doma, prav tako krompir, prašiča in zabelo. Moramo pa kupovati sladkor, olje itd. Kako je šele delavcu, ki mora vse kupiti, če nima doma niti peteršilja! In nato se Franc priduša, kaj se to pravi, da je kisla voda dražja kot mleko. »Kmeta hočejo do kraja uničiti. Poglejte, koliko je zapuščenih kmetij! 30 let so rabili, da so vse potegnili v tovarne, v razne službe, zdaj pa bo preteklo vsaj 50 let, predno bodo mnoge opuščene kmetije spet zaživele. Tudi pri nas je problem, ker ni deklet za na kmetije,« prizadeto razmišlja Starič. Življenje tod v hribih je vse prej kot lahko, saj na Hrastnem primanjkuje vode. Staričevi imajo svoj vodovod od leta 1968, toda kadar je suša, napajajo živino z vodo, ki jo pripeljejo iz 2 km oddaljenega domačega izvira v Globokem. Ker so v podobnem položaju tudi ostala gospodinjstva, vaščani razmišljajo, kako bi s skupnimi močmi prišli do vaškega vodovoda, tako kot jim je pred kratkim uspelo posodobiti cesto do teh prijaznih krajev. P. PERC risti z Reke pokupijo jajca, mleko, fižol, skratka vse, kar ljudje pridelajo. Pred vojno pa so domačini nosili peš v košu na Reko prodajat ocvirke, Špeh in celo hren. Vendar je bilo treba za turizem prej veliko vložiti. Tega pa organi občinske skupščine ne upoštevajo vedno pri davčnih olajšavah. Potrebno je bilo izdati prospekte, posneti propagandne video kasete o kajaku, konjeništvu in drugem pa s tem iti po svetu, tudi na Nizozemsko. Zgraditi je bilo treba prenočišča, prenavljati in širiti gostišča, nakupiti kajake, zgraditi teniško igrišče, nakupiti razne rekvizite itd. Danes je Osilnica znana po svetu. • Sem redno prihajajo skupine mladih Nizozemcev. Tudi Nemci se tu ustavljajo ja nekaj dni, ko se peljejo na Jadran ali domov. Sem prihajajo tudi razni izletniki, največ jih pripelje zagrebški Generalturist, veliko manj pa ljubljanski Kompas. J. PRIMC PROSLAVA KOČEVSKE BRIGADE KOČEVJE — 8. oktobra se bodo tu srečali borci in borke 9. SNOUB-kočevske in proslavili 45-letnico ustanovitve te partizanske enote. Srečanje, ki se bo pričelo ob 11. uri, bo v prostorih Ljubljanske banke zraven avtobusne postaje. Proslava sodi v okvir praznovanj kočevskega občinskega praznika. Organizatorja, skupščina občine Kočevje in odbor 9. SNOUB-kočevske, obveščata udeležence slovesnosti, da so avtobusne zveze s Kočevjem ugodne. Mladi vprašujejo Končano obdobje molča-nja v skupščini? KOČEVJE — V minulih letih so potekale seje zbora združenega dela v glavnem brez razprav. Delegati na soji so bili predvsem moški. Kasneje se je zadeva v toliko spremenila, da so bile delegatke v glavnem le še ženske, ki pa so tudi molčale. Na zadnji seji občinske skupščine je bila večina mladih; ti pa so zastavljali mnoga všečna in nevšečna vprašanja. Vpraševali so: Kaj je razbremenitvijo gospodarstva in sproščanjem osebnih dohodkov? Zakaj industrija v kočevski občini slabo posluje, podobna industrija v ribniški občini pa dobro. Ugotovili so, da gre dobro le Malaminu, in vprašali, če ni vzrok v tem, da nam hoče Zapad . podtakniti umazano kemično industrijo. Zakaj gre Tekstilani slabo, ko pa so bili v njej najboljši občinski in drugi kadri? Zahtevali so polaganje računov vodilnih za svoje delo in izpolnjevanje planov. Kako bomo dobili kader v Kočevje, ko pa domačega ne znamo zadržati in beži iz občine? Kaj je z razvojem malega gospodarstva? Itd. Na vprašanja je bilo danih nekaj zadovoljivih, nekaj pavšalnih in nekaj »nikakršnih« odgovorov. Vendar so mladi in njihova vprašanja le dokaz, da jim ni vseeno, kakšna bo usoda kočevskega gospodarstva in s ■ tem tudi njihova. J. PRIMC PRAV BI PRIŠEL TUDI DENAR KOČEVJE — V preteklih letih je bilo glavno občinsko priznanje Šeškova nagrada sestavljeno iz plakete in denarne nagrade. Potem pa so denarno nagrado za delovne in druge organizacije ukinili (dobejo le posamezniki) in je ostala zanje le plaketa. Pa vendar bi v teh težkih časih prišla podjetjem zelo prav tudi denarna nagrada. To velja še posebno za letošnjega nagrajenca LIK Kočevje, saj je bil ob polletju daleč največji zgubar v občine P-c primernega kaj bodo proizvajali in za koga. »Proizvodnja se zaradi same tehnologije ni spremenila. Še vedno šivamo jogginge, trenirke, majice, kopalke, jutranje halje, vendar je to izključno lohn posel za partnerje iz ZRN,« pravi direktor Tone Štrucelj. »Nimamo niti možnosti niti hotenj, da bi imeli svojo kolekcijo, s katero bi nastopali na jugoslovan- • Povprečni osebni dohodek je bil v adlešiškem tozdu za mesec avgust 400 tisočakov, medtem ko so imeli še na začetku tega leta vsi zaposleni minimalne zajamčene prejemke. Kot pravi direktor Štrucelj, bodo poskušali obdržati enakomerno rast osebnih dohodkov, sicer pa bodo plače le odraz dobrega (ali slabega) dela. skem trgu, saj ni ne kadrovskih ne finančnih možnosti. Za usluge tujcem pa smo se odločili zato, ker slovenski konfekcionatji iščejo le poceni delovno silo. Ne delamo si nobenih utvar, kajti zavedamo se, da se bomo težko prebili ob že uveljavljenih tovarnah, imamo pa to prednost, da se lahko hitro prilagajamo, ker smo majhni. Dobro pa tudi vemo, da lahko uspemo le z nižjo ceno, kar ni nemogoče, saj nam proizvodnje ne draži režija, imamo namreč le dva prava režijska delavca.« V Adlešičih imajo za sedaj in bližnjo bodočnost toliko dela, da delajo celo ob vseh sobotah. Šivilj — imajo jih 100 — jim primanjkuje, vendar bodo namesto v delovno silo raje vlagali v nove stroje. V prihodnjem letu nameravajo s pomočjo Tekstila posodobiti strojno opremo. M. BEZEK-JAKŠE Občina Kočevje praznuje VOLITVE IN IMENOVANJA KOČEVJE — Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Kočevje je bilo razrešenih, izvoljenih ali imenovanih več članov raznih organov v občini, medobčinskih in drugih organov. Poročamo le o tistih, ki so še posebno zanimiva za naše občane: • Članstva v občinskem izvršnem svetu sta bila razrešena Dušan Popovič in Miha Majerle, nanovo pa je bil izvoljen za člana IS Boštjan Fabjan. • Članstva v pokrajinskem odboru za SLO In DSZ sta bila razrešena med drugimi tudi Tanja Svetličič in Stane Letonja, iz kočevske občine pa je bil za člana imenovan Alojz Eržen. • Za namestnika javnega tožilca TJT v Ljubljani je bil imenovan ponovno vodja enote TJT v Kočevju Bojan Šobar. • V komisijo za spremljanje dogovora o kadrovski politiki v Sloveniji sta bila imenovana Alojzija Janša in Andrej Smole. • Za predsednico medobčinske komisije za ocenjevanje katastrskega dohodka je bila imenovana Tatjana Jerbič. Otvoritev prenovljene farme — Obeležje na _______________Smuki______________ KOČEVJE — V spomin na zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 slavi občina Kočevje vsako leto svoj praznik 3. oktobra. Letošnje praznične prireditve se bodo začele danes in bodo trajale ves teden. Njihov program je tak: Četrtek, 29. septembra: ob 18. uri bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del domačega slikarja Ivana Brudaija. Petek, 30. septembra: ob 11. uri bo otvoritev prenovljene farme v Cvišletjih; ob 13. uri otrovitev ovčarnika zasebne kmetije v Nemški Loki; ob 16. uri tek Kočevskega zbora po ulicah Kočevja. Ob 19. uri se bo v Šeškovem domu začel z otvoritvijo razstave kostelske narodne noše »Kostelski kulturni večer«, ki se bo ob 20. uri nadaljeval s predstavitvijo kostelskih ljudskih plesov in pesmi. Sobota, 1. oktobra: ob 8. uri bo v Gaju republiško tekmovanje službenih psov, ob 11. uri bodo na Smuki odkrili spominsko obeležje jurišnemu bataljonu 18. divizije in zasadili spominsko lipo; ob 16. uri bo na stadionu srečanje športnikov pobratenega Raba in Kočevja. • OBČINSKA PRIZNANJA — Komisija za odlikovanja in priznanja občine Kočevje je sklenila, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku prejeli občinska priznanja naslednji: Plaketo Jožeta Šeške sprejme delovna organizacija LIK Kočevje, ki praznuje letos 40-letnico obstoja. Kočevska lesna industrija LIK je v teh štiridesetih letih odločilno prispevala k razvoju gospodarstva in sploh občine Kočevje. Plaketo Zbora odposlancev dobi ženska ekipa Odbojkarskega kluba Kočevje, ki je bila v zadnjih sezonah dvakrat republiški prvak, to sezono pa se je uvrstila v drugo zvezno ligo. Javno priznanje občine Kočevje pa prejme inž. geol. Zvone Men-celj, in sicer za nov način pridobivanja pitne vode iz vrtin in za svoj predlog o zavarovanju vodnih virov. Nedelja, 2. oktobra:,ob 18. uri bo v mladinskem klubu Škorc »Večer z Janijem Kovačičem«, združen s pregledom kritične slovenske pesmi. Poneddjek, 3. oktobra: ob 10. uri bo v Šeškovem domu svečana seja delavskega sveta LIK Kočevje, ki praznuje 4Q-letnico obstoja; ob 19.30 pa bo v Šeškovem domu gledališka predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta (Moliere: »George Dandin ali kaznovani soprog«). Sreda, 5. oktobra: ob 16. uri se bo začel v Gaju tradicionalni turnir ženskih rokometnih ekip, Zmanjševanje administracije po dragatuško V Dragatušu ne pristanejo na volontersko voden-je krajevne skupnosti DRAGATUŠ — Že na julijski seji zbora krajevnih skupnosti so delegati iz Dra-gatuša postavili vprašanje, kako bo odslej z vodenjem tajniških poslov v njihovi krajevni skupnosti, ko je uslužbenec, kije bil hkrati matičar in tajnik krajevne skupnosti, odšel v pokoj. Na volontersko vodenje v krajevni skupnosti, ki je s 1.500 prebivalci tretja po velikosti v občini, ne pristajajo. Razumejo, da povsod zmanjšujejo število adsministrativnih delavcev, ne pa uslug. Na občini so jim pojasnili, da bo matično službo opravljal en delavec za več krajevnih skupnosti. Opravljanje tajniških poslov ne bo tako za krajevno skupnost Dragatuš kot tudi za ostale krajevne skupnosti potrebno drugače urediti. Organizacija opravljanja tajniških poslov je sicer v pristojnosti vsake krajevne skupnosti posebej, vendar na občini menijo, da ni racionalno zaposlovati tajnikov. Denar za samoupravo v krajevnih skupnostih delijo po merilih, ki so jih sprejeli delegati teh skupnosti. V okviru teh sredstev je tudi denar za opravljanje tajniških del. Na občini Dragatušcem predlagajo, naj dajo pobudo za spremembo meril, če ocenjujejo, da imajo za to utemeljene razloge. Druge rešitve za dragatuški primer, pravijo na občini, ta trenutek nimajo. S tem odgovorom pa v Dragatušu niso zadovoljni, zlasti se ne morejo sprijazniti, da bi imeli tajnika-volonterja, ampak zahtevajo človeka, ki bo vsaj polovico delovnega časa opravljal tajniška dela za njihovo krajevno skupnost. KOMUNISTI O SVOJIH NALOGAH ČRNOMELJ — Na seji občinskega komiteja ZKS Črnomelj, ki je bila minuli ponedeljek, je beseda tekla o nalogah komunistov pri izvajanju ekonomske politike, torej pri uresničevanju ukrepov, sprejetih po 15. maju, in o uresničevanju družbenega plana v prvih šestih mesecih letos. Spregovorili so tudi o usmeritvah komunistov za krepitev Socialistične zveze in o programu dela občinskega komiteja ZKS Črnomelj. Več prihodnjič. IZ KS OSILNICA POCENI TENIS — Poleti so v Osilnici odprli teniško igrišče. Bilo je kar dobro zasedeno, predvsem s tujimi gosti, pa tudi z otroki zdomcev in otroki turistov iz drugih krajev Jugoslavije. Veliko igralcev je tudi iz Cabra, Kočevja in Ribnice. Ura tenisa je veljala 4.000 din za dve osebi, v ceni pa je bila vključena izposoja lopatjev in žogic. Kdor je bil na stanovanju in hrani v gostilni Kovač, je igral tenis lahko brezplačno. Zdaj bodo pri igrišču uredili še sanitarije s kabino s tušem. PRIHAJA JOŽE CENTA — Do 20. septembra je v gostilni Kovač razstavljal okoli 30 svojih del akademski slikar Jure Cihlar, zdaj pa prav tu razstavlja svoja dela adakemski slikar Jože Centa, kije vodil letošnjo slikarsko kolonijo v tem kraju. Delavci nočejo soljenja pameti Odločna stališča trebanjskega sindikata o lastni prt Pogovor s sekretarjem občinskega sveta ZSS TREBNJE — »Prenova sindikata ne pomeni nič drugega, kot da dosledno izpeljemo naloge, ki jih narekuje članstvo. Doslej nismo toliko prisluhnili delavcem, vse preveč je bilo zlizanosti s poslovodnimi strukturami, zato tudi delavci niso imeli več pravega zaupanja v tak sindikat,« je povedal Miran Jurak, sekretar občinskega sveta zveze sindikatov v Trebnjem. • Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta ste razpravljali tudi o številnih aktualnih nalogah v luči prenove. O čem je tekla beseda? »Pred kratkim smo obiskali večino večjih delovnih kolektivov, in ugotovili, da nikjer ni pravega zadovoljstva z doseženim. Povsod se zavzemajo za spremembo intervencijskega zakona o osebnih dohodkih, da bi lahko bolje plačali tiste, ki dobro delajo, slišali smo pa tudi mnogo klicev po razbremenjevanju gospodarstva. Zato, ker ne morejo biti osebni dohodki tisti, ki nosijo breme stabilizacije in ker ne uresničujemo ne republiške in ne občinske resolucije glede razbremenjevanja dohodka in osebnih dohodkov gospodarstva, smo na občinskem svetu dali pobudo občinskemu zboru združenega dela in zahtevali pripravo celovitih programov razbremenjevanja gospodarstva. To pa pomeni, da zahtevamo, naj se vse oblike porabe zmanjšajo in prilagodijo materialnim možnostim. Kot je dejal že na zadnji seji občinskega komiteja ZK naš predsednik Alojz Podboj, predlagamo, naj zbor združenega dela resnično postane tribuna delavcev.« Terjali ste tudi, naj v osnovnih organizacijah sindikata prevetrijo razvojne programe, opredeljevali pa ste se tudi za tozde in proti tozdom oz. samostojnosti ozdov. »OO ZSS naj do strokovnih služb in vodstev ozdov ponovno zahtevajo prc- Miran Jurak renovi in gospodarjenju — Miranom Jurakom_________________________ vetritev razvojnih programov. Gre pa tudi za to, daje treba delavce seznaniti z idejami ljudi, ki so jim zaupali razvoj, saj dostikrat prav zavoljo slabe obveščenosti razvojni programi nimajo prave podpore delavcev. Kar pa zadeva samoupravno reorganiziranost, menimo, daje bistvenega pomena poslovna uspešnost, ki naj tudi narekuje primerno organiziranost, ne pa, da nekdo od zunaj ali po sili črke zakona skuša delavcem po vsej sili soliti pamet o tem, kakšna organiziranost je zanje najboljša.« • Naposled pa imate v trebanjski sindikalni organizaciji tudi dovolj jasno stališče glede minimalnih oz. zajamčenih osebnih dohodkov in zastran lastne sindikalne organiziranosti. »Podpiramo slovenske usmeritev, da te kategorije OD absolutno ne smejo biti cilj, ampak da je treba omogočiti, da bodo delavci za primerno delo tudi primerno nagrajeni in da bodo s tem tudi reševali svoj socialni položaj. To zahteva ogromna večina delavcev in na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki so za nekakšno miloščino. Kar zadeva organiziranost našega sindikata, pa menimo, daje treba predsednike in aktiviste usposobiti za boljše, samostojnejše delo.« P. PERC DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN » Štipendija — vir dohodka? V Krškem ugotavljajo, da prejemajo štipendije tudi taki, ki jih glede na status ne bi smeli KRŠKO — Na seji odbora za načrtovanje, zaposlovanje, štipendiranje in socialno politiko krške občinske skupnosti za zaposlovanje so pretekli teden temeljito prerešetali podatke o nezaposlenih, hkrati pa tudi vse prošnje za štipendije. Kot je povedal predsednik tega odbora Janko Hrovat, je krška občina med tistimi, ki sorazmerno veliko dajejo za štipendiranje, vendar pa se tudi tu pojavljajo določene slabosti, kijih bo treba odpraviti. Med drugim so na odboru sprejeli sklep o doslednem preverjanju socialnega stanja vseh, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Dogaja se namreč, da prejemajo štipendije tudi otroci obrtnikov in velikih kmetov, katerih dohodki so uradno tako nizki, da njihovi otroci v skladu s kriteriji lahko prejemajo štipendije. Informacije s terena pa dokazujejo, da imajo mnogi precej Janko Hrovat, predsednik odbora za štipendiranje večje dohodke, kot jih prikazujejo. Znanje primer gostilničarja, kije v celem letu prijavil samo 4 milijone dinarjev dohodka. Posebej kričeč pa je primer obrtnika, ki je svojemu otroku dal višjo štipendijo (in jo tako na davkariji prikazal kot strošek), kot pa naj bi znašal dohodek na družinskega člana. Do teh podatkov so prišli s preverjanjem na terenu, kjer so se krajevne skupnosti dobro vključile, le krška še ni opravila tega dela. Kritično so spregovorili tudi o dodelitvi štipendij posebej nadarjenim učencem, s katerimi po mnenju odbora ne dosegajo pravih učinkov, saj bi bilo bolje, ko bi ta denar vložili v sklad in denar iz njega dodeljevali šolam, ki bi se morale s takimi učenci posebej ukvarjati. V razpravi na seji odbora so tudi ugotovili, da nekatere delovne organizacije ne izpolnjujejo svojih obveznosti pri dodeljevanju kadrovskih štipendij. Učencem, ki so dosegli samo zadosten uspeh, namreč ukinjajo štipendije, čeprav bi morali v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju samo znižati višino štipendije. Podatki o nezaposlenosti še ne kažejo, da bi na tem področju prihajalo do večjih problemov, vendar pa ti podatki še niso povsem točni. V avgustu naj bi zaposlitev iskalo 295 delavcev, vendar je ta številka precej višja, ker skupnost ne razpolaga s popolnimi podatki tudi zaradi tega, ker se iskalci prve zaposlitve ne prijavljajo službi. Gibanja kažejo, da je zaposlovanje manjše, do večje krize lahko pride, ko bodo ukinjali tozde in se bo pokazal presežek delovne sile, o katerem lahko sedaj samo ugibajo. J. S. IZ NKŠIH OBČIN Volk ne bo sit in koza ne cela V brežiški in krški občini so zmanjšali prispevne stopnje za SIS družbenih dejavnosti — Protest zoper tak način zmanjševanja porabe v občini BREŽICE, KRŠKO — Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so se znova znašle pred preizkušnjo. V skladu z najnovejšo gospodarsko politiko in že starim političnim geslom, daje treba zmanjšati obremenitve gospodarstva, naj bi se spet znižale prispevne stopnje za šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo. Seveda to pomeni novo preračunavanje, po katerem volk spet ne bo sit in tudi koza ne bo ostala cela. V času od 9. do 17. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Silva Barko-vič iz Ribnice — Majo, Jožica Simonišck iz Vel. Kamna — Dejana, Božica Pos-tružin iz Radakovega deklico, Suzana Ljubetič iz Nove vasi — Antonia, Mihaela Korez Clavič z Vrha — Danijela, Renata Stermecki iz Gregovc Uroša, Nada De Gleria z Dovškega — dečka, Tatjana Ilc iz Krške vasi — Katjo. Marjanca Predanič iz Brežic — Andrejo, Fata Jusič iz Krškega — Elvisa, Durdica Kuhar z Otoka — Antonia, Jožica Hosta z Čerine — Anjo, Mirjana Dukič iz Sevnice — Borjano. V času od 17. do 23. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Majda Bajc iz Malega Podloga — Mateja, Marinka Dvornik iz Brežic — Brigito, Marica Majcenovič iz Domaslovca — Igoija, Suzana Ogorevc iz Piršenbrega — Ervina, Ande-Ika Penič iz Klokočevca — Martino, Alenka Sadikovič iz Brežic — Denisa, Ivanka Bratanič iz Brežic — Tomaža, Fadila Dautbegovič iz Sevnice — Jasmina, Suzana Šagud iz Brežic — Leo, Melita Planinc iz Krškega — Evo, Mehvita Vrela iz Brežic — dečka, Tatjana Kerin iz Anrdo — Mateja, Jelka Radej iz Sevnice — Majo. Čestitamo! DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE BREŽICE — V brežiški občini bodo s 1. oktobrom povečali cene komunalnih storitev: voda se bo podražila za 51 odst., odvoz odpadkov za 67 odst., kanalščina pa za 100 odst. Tako veliko povečanje kanalščine je bilo potrebno zaradi tega, ker se letos cene še niso povečale. V brežiških sisih in letos niso imeli likvidnostnih težav, predvsem zaradi tega, ker so zelo zgodaj začeli omejevati porabo, kar sta terjali omejitvena politika in pa gospodrska moč občine, ki je na 60. mestu v Sloveniji. Analize poslovanja so opravili že sredi leta 1986, potem lani sredi leta in tudi letos. Analizam poslovanja in preštevanju stroškov so seveda sledili ukrepi. Kontrola zaposlovanja, selektivnost pri dodeljevan- • V zdravstveni skupnosti se bo na ta način nadaljevalo vse tisto, s čemer so se ubadali že v preteklih letih. Razkorak med pravicami uporabnikov in dovoljeno uporabo se bo še povečal. To se bo zgodilo kljub temu, da je zdravstvo v sklopu družbenih dejavnosti v srednjeročnem družbenem planu občine Krško opredeljeno kot prednostno, čemur je sledilo tudi povečanje sredstev v globalu, saj gre za zdravstvo že 52 odst. vsega denarja iz družbenih dejavnosti. Lani je zdravstveni skupnosti manjkala poldruga milijarda dinarjev, letos se prispevna stopnja zrviša od dosedanjih 9,3 odst. na 5 odst. in bo zaradi tega manka za 4,8 milijarde dinarjev. ju socialnih pomoči, krčenje programov v šolstvu vključno z delno ukinitvijo celodnevne šole in podaljšanega bivanja. »S politiko dinamičnega prilagajanja prispevnih stopenj trenutnemu gospodarskemu položaju in omejitvenih ukrepov smo dosegli, da v devetih mesecih letos nimamo prevelikih presežkov denarja. S tem se sedaj izogibamo prevelikim omejitvam in blokadi sredstev na banki, naša poprečna letna stopnja je 10,01, ki smo jo letos že večkrat spremenili, sedaj.znaša 10,44 odst. Je pa ta prispevna stopnja padla tudi že pod 10 odst., a je potem spet zrasla na 16 in več odst.,« je povedala Jana Vide-nič, vodja skupnih strokovnih služb si-sov družbenih dejavnosti. V skladu z razpoložljivim denarjem bodo lahko pokrivali osnovno zdravstveno dejavnost, pokrivali bodo stroške breži-, OBČINSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV IN MLADINCEV GASILCEV — Preteklo nedeljo seje pred sevniškim kopališčem kar okrog 200 članov gasilskega podmladka iz sevniške občine pomerilo na zanimivem tekmovanju, ki gaje vzorno pripravila občinska gasilska zveza. Toje bila hkrati uvodna prireditev k letošnjemu mesecu požarne varnosti. Čeprav nam je referentka za mladino, Martina Žnidaršič, po uspešnem tekmovanju 19 ekip rekla, naj bi tudi pri teh tekmovanjih obveljalo olimpijsko načelo — važno je sodelovati, ne zmagati, povejmo, da so pri pionirjih skupine B slavili Sevničani (na posnetku), pri pionirkah A Loka (izven konkurence pa Boštanjčanke) pri pionirjih A Blanca, pri pionirkah B Boštanj in pri mladincih Sevničani. Komu naprtiti presežke ljudi? Sevniški komunisti kritično o gospodarjenju in zaposlovanju — Sodeloval tudi predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Vojko Dvojmoč • Naša politika je kot dojenčkova prebava: spasirano noter, spasirano ven. (Dominique Reščič) SEVNICA — Sevniški komunisti menijo, da bi gospodarstvo zelo razbremenili, če bi prispevke za sise materialne proizvodnje delovni kolektivi lahko plačevali tudi z menicami. Spremeniti kaže tudi organizacijo sisov nasploh, da bo čimbolj smotrna. Spremenili naj bi tudi način izračuna količnika realnih obresti. Prometni davek pa naj bi kolektivi plačali šele takrat, ko je blago pri končnem potrošniku. Teh nekaj poglavitnih stvari je na zadnji seji občinskega komiteja ZK povzel predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri OK ZK Vinko Šeško, ko je poročal o uresničevanju ekonomske politike v sevniški občini v luči usmeritev konferenc slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Predsednica občinskega izvršnega sveta Marija Jazbec je ob obravnavi poročila o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju in oceni poslovanja v občini do konca leta menila, da je rast priliva sredstev za sise še kar stvarna (indeks 228!) in da nič ne kaže, da bo treba prispevne stopnje znižati. Za sevniško gospodarstvo je sicer spodbudno, da nima ravno slabih delovnih organizacij, hkrati pa je tudi nespodbudno to. da se celo tiste najboljše po višini osebnih dohodkov ne morejo primerjati s tistimi iz drugih občin, ki niso nič bolje gospodarile kot sevniške. Tako nastaja vtis, da si več lahko deli tisti, ki se je pač bolje znašel! Ko je govoril o problematiki naraščanja brezposelnosti v občini Sevnica in v Posavju, je vodja strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju Tone Koren poudaril, da so stanje in rezultati gospodarjenja tudi posledica kadrovske politike v preteklosti. Gre torej tudi za vprašanje, kako ne ponavljati več starih napak, kot je ekstenzivno zaposlovanje in pa zaposlovanje delavcev z nizko izobrazbo. Podatek, da je v sevniški občini več kot 70 odstotkov delavcev, katerih izobrazba ne presega 4. stopnje, se pravi bivše 3-letne poklicne šole, je že sam zase dovolj zgovoren. Zaskrbljuje pa lahko, da se je povečalo število iskalcev zaposlitve — sedaj so že trije na 100 delavcev, medtem ko je slovensko povprečje 2,3 iskalca zaposlitve. Prej ko slej bo treba proučiti, zakaj se ne sproščajo ške in celjske bolnišnice, s katero imajo podpisan samoupravni sporazum. Z vsemi ostalimi pa poslujejo na osnovi računov. Vendar so mnogi izmed teh izvajalcev že prekoračili kvoto za to obdobje, saj rast njihovih cen presega dotok sredstev. To velja za socialne zavode, za novomeško bolnišnico in ljubljanski klinični center ter še nekatere druge. In tem računov ne bodo plačevali. V krški občini so morali prispevno stopnjo od dosedanjih 19,43 odst. znižati na 11,86 odst. in na komiteju za družbene dejavnosti, kjer so najnovejše dogajanje na tem področju usklajevali s strokovnimi vodji vseh sisov družbenih dejavnosti, so sprejeli sklep o ostrem protestu zoper tako politiko. O omejevanju skupne porabe so govorili tudi delegati zbora združenega dela in spraševali, kaj pomeni takole razbremenjevanje gospodarstva, ko pa se povečujejo participacije porabnikov. A zakon je zakon in treba gaje spoštovati, za 7,57 zmanjšana prispevna stopnja pomeni do konca leta tudi za dve petini manj denarja. Podobna znižanja prispevne stopnje so tudi v ostalih sisih, v izobraževalni skupnosti za 30 odst., kjer so deleži staršev zaradi teh ukrepov med najvišjimi v Sloveniji, poslabšal pa se bo tudi položaj učiteljev. »Doslej smo imeli za 2,5 milijarde din presežkov, vendar so bili ti presežki samo namišljeni, dejansko pa nam denarja primanjkuje,« je povedal Milan Venek, vodja skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti v krški občini. »Sedaj zmanjšana prispevna stopnja od 19,43 odst. na 11,86 pa nam bo povzročila dodatne težave. Programe bomo krčili, večja bremena naložili porabnikom, končni obračun pa bo še vedno negativen, j SIMČIČ Višje stanarine Drugače ne gre BREŽICE — Stanovanjske skupnosti že nekaj let ne morejo pokrivati stroškov za enostavno reprodukcijo, kaj šele za razširjeno, ker so stanarine za družbena stanovanja prenizke. To vprašanje poskušamo pri nas rešiti že nekaj let zapored, vendar spoznanja o nujnosti uvedbe ekonomskih stanarin na začetku leta mimogrede ovržejo socialne stiske najemnikov družbenih stano vanj ob koncu leta. Seveda je vprašanje, zakaj so najemniki družbenih stanovanj tako močno zaščiteni in tako rekoč že leta in leta prejemniki družbene rente, ko na drugi strani prav nihče ne razmišlja o tem, da bi zmanjšal stroške za vzdrževanje zasebnih stanovanjskih hiš. lMStniki teh hiš, ki so nedvomno tudi del družbenega bogastva, morajo za vzdrževalna dela plačati ekonomske cene. Še nihče ni nikjer zaznal pojava, da bi kakšen obrtnik znižal ceno svojih storitev. Po drugi strani pa najemniki družbenih stanovanj s ceno za stanovanje ne pokrivajo stroškov za popravila in tudi ne prispevajo za gradnjo novih družbenih stanovanj. Seveda je odveč govoriti o tem, da precej najemnikov družbenih stanovanj prejema tako ali drugačno socialno pomoč, s katero naj bi sc breme stroškov zmanjšalo. Tako pestovanje najemnikov družbenih stanovanj povzroča stanovanjskim skupnostim nemalo težav. Skupnosti pripravljajo svoje načrte vzdrževalnih del v skladu s tekočo ekonomsko politiko, kakršno republiški izvršni svet pripravi za tekoče leto. Ker pa proti koncu leta ekonomsko nujo premagajo socialne stiske, morajo stanovanjske skupnosti razdirati pogodbe za vzdrževalna dela, ker pač nimajo toliko denarja, kot so pričakovale. In zdaj k jedru zadeve. V brežiški občini bodo stanarine za družbena stanovanja s 1. oktobrom povečali za 45 odst. Taka je odredba občinskih upravnih organov. Vendar bo spet slišati glasove in tožbe, češ kakšno povišanje cen so si pro voščili v stano vansjki skupnosti A tam zagotavljajo, da bodo s tem samo nadomestili izpad dohodka zaradi injla-cije. Pristavljajo pa, da bo tako ali drugače prizadetih le II odst. gospodinjstev v občini, medtem ko vseh 89 odst. ostalih gospodinjstev živi v zasebnih hišah. Ali je povečanje stanarin glede na vsa dejstva sploh še lahko sporno? J. SIMČIČ • Sekretar MS ZK za Posavje Franc Pipan je dejal, da je občinski sindikalni svet najbolj poklican oceniti, kakšni so razponi med osebnimi dohodki, kajti vse več sposobnih delavcev beži drugam, tudi v drobno gospodarstvo. V razpravi na razširjeni seji sevniškega OK ZK je sodeloval tudi predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč. Po Dvojmočevem mnenju je podatek, da je v Posavju le 20 delavcev »tehnološkega presežka« farsa. Na prestrukturiranje naj bi v delovnih kolektivih mislili tedaj, ko jim gre še sorazmerno dobro. Breme tehnoloških presežkov naj bi si porazdelili tako, da bi ga vsaj tretjino nosila OZD, tretjino družbenopolitična skupnost, ostalo pa tudi delavci sami, ki so k temu prispevali. notranje rezerve v sposobnosti, znanju in motivaciji. Motivacija je zelo pomembna za izhod iz krize, kajti malodušje jo poglablja. P. PERC Studenec vidno napreduje Ob prazniku zahvala vsem, ki so pomagali STUDENEC — Nekaj let je že minilo, odkar so na Studencu praznovali svoj krajevni praznik s tako prijetno slovesnostjo, kot je bila tista preteklo soboto. Spominski datum 23. september 1945, ko so se številni interniranci in izgnanci spet vrnili na svoje bolj ali manj opus-tošene domove, so obeležili s prisrčnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali lovski oktet LD Studenec pod vodstvom Jožeta Puntarja, učenci studenške šole.in folklorna skupina KUD Oton Zupančič iz Artič. Predsednik sveta KS Studenec Alojz Pavkovič se je ob tej priložnosti v pozdravnem nagovoru spomnil najzaslužnejših krajanov, ki nosijo naj večje breme razvoja teh krajev, in jim podelil krajevna priznanja. »Naši kraji, nekdaj zaostali in odmaknjeni, so si posebno v zadnjih desetih letih precej izboljšali cestno povezavo, zgrajeno je bilo veliko novih hiš, tako da so vasi dobile povsem novo podobo. Imamo urejeno oskrbo z vodo v vseh vaseh, napeljano telefonsko omrežje, razširjeno pokopališče, zgradili smo športno igrišče in lovsko kočo, obnovili šolo in še marsikaj. Vse toje bilo zgrajeno predvsem s samoprispevkom in delom naših krajanov, pa tudi družba nam je stala ob strani. Toda ker moramo slediti času, smo se odločili za uvedbo novega samoprispevka, ki smo ga izglasovali letos. Pri tem gre vsa zahvala našim krajanom, ki so v tako visokem odstotku podprli program samoprispevka in s tem pokazali visoko zavest za razvoj naših vasi. Prav tako bi se zahvalil vsem aktivistom KS in KK SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij, ki so z veliko vnemo sodelovali pri pripravah na referendum. Obenem bi se zahvalili tudi župniku s Studenca, ki je ob tej priložnosti pokazal interes za uspeh referenduma. Tudi vnaprej se moramo zavedati, da bomo s skupnimi močmi lažje premagovali vse težave, ki se bodo porajale pri našem razvoju, in da bomo z novim samoprispevkom napravili zopet nekaj korakov naprej. Tudi v prihodnje računamo na sodelovanje in pomoč vseh naših krajanov in pa tudi širše družbe,« je dejal Pavkovič. P. P. 1 KPP" PRIZNANJA — Priznanja KS Studenec so ob krajevnem prazniku dobili Janez Mikolič, Alojz Bizjak, Jože Žibert, Rudolf Rokove, Martin Novak, Alojz Metelko, Jože Puntar in Kristijan Janc st. (na sliki prvi z desne prejema iz rok Alojza Pavkoviča še posebno spominsko darilo). Priznanja OF z bronastim znakom so na slovesnosti izročili Alojzu Mlakarju, Tonetu Blaževiču, Janezu Divjaku in Hermini Gramec. Novo v Brežicah OVENELO MEDNACIONALNO CVETJE — Odkar so se mednacionalni odnosi v Jugoslaviji ohladili skoraj do ledišča, tudi posli ne cvetijo več tako, kot so nekoč. To so opazili tudi v brežiški Agra-rii, ki je imela doslej več kot dobre poslovne odnose z makedonskimi cvetličarji. Bilo je celo tako, da Makedonci niso mogli prodati svojih rož, pa so na pomoč priskočili Brežičani. Zdaj, ko je poraba rož povečana, pa dobav cvetja iz Makedonije ni več. Pa ne, da se Makedonci boje, da bodo njihove rože spet končale na Roški v Ljubljani? MARKA JE NAŠA NAJBOLJ CENJENA V ALUTA ■— Naši viri trdijo, da so bizeljski vinogradniki že prodali svoje tržne presežke grozdja. Vendar so ga vinogradniki nekaj le še prihranili za izpolnitev določil v pogodbah s Slovinom. Ker pa jim niso bile všeč sedanje cene v dinarjih, so menda Bizeljani zahtevali, naj bi jim grozdje plačali v markah ali v dinarjih, ampak za kilo grozdja eno marko. Očitno so na sivem trgu na Hrvaškem Bizeljani grozdje že prodajali za marke, pa mislijo tovrstne kupčije sklepati še na domačem terenu. REJENCI IŠČEJO REJNIKE — V brežiškem centru za socialno delo vneto iščejo rejnike za otroke brez staršev. Vendar teh rejnikov še zdaleč ni dovolj, saj so se tudi na kmetih že tako razvadili, da v družinah nimajo niti dva otroka, kaj šele, da bi jih bilo po 10 ali 15 kot nekoč. Problem je še toliko bolj pereč, ker tudi center za socialno delo ne stoji na najbolj zdravih ekonomskih nogah in bi tudi sam potreboval rejnika. Glede na sedanje razmere se lahko zgodi da bodo brez rejnikov ostali tako center za socialno delo kot rejenci. Krške novice VISOKO BODO POLETELI — Pred dnevi so se Mercatorjevi vodilni delavci mudili na obisku v Zah. Nemčiji, kjer so si ogledali gostinsko-trgovski sejem v Miinch-nu. Strokovne ekskurzije so se v organizaciji sozda Mercator udeležili tudi krški predstavniki, ki so bili navdušeni nad nemško ponudbo. Kako propulzivna firma je Mercator pa se kaže tudi v tem, da namerava Mercatorjev tozd Inženiring kupiti letalo nekdanje voditeljice hrvaškega maspoka. Letalo bo stacionirano, tako govorijo vjri, v Cerkljah in tam bo na voljo tudi šefom večjih krških delovnih organizacij. Skratka, merkatorjevci kar visoko letijo, bojimo se le. da ne bi nizko padli. FEN IS NI VEČ ZANIMIV — Odkar je postal tenis tako rekoč ljudski šport v vsem Posavju, ne privlači več velmož, ki zadnje čase vse bolj ogrevajo za golf. In tako že obstaja načrt za gradnjo golf igrišča v Kostanjevici. K temu so zagotovo pripomogli tudi ostali slovenski ljubitelji golfa, ki so se že naveličali vozili na tekme v vroči Kuvajt in druge eksotične kraje. SPET BO VROČE — Krška gradbena afera je menda kar visoko dvignila pritisk nekaterim v krški občini, odkar pa je do kraja razkrito, da ne gre za afero, ampak samo za gradnjo nekaj kadrovskih hišic za najbolj potrebne strokovnjake, ta tema ni več zanimiva. Komaj opravimo z eno afero, je na pomolu že druga. V banki, ki nosi ime po našem glavnem mestu, so namreč odkrili, da si je nekdo na svoj način poskušal pomagati iz zagatnega gospodarskega položaja. TAKSI ZA NARPELJ — V Narpelju pod Trško goro živi starejša tovarišica, ki seji ne da hoditi peš v hrib. Pa seje znašla tudi tako, da seje kar usedla v kakšen parkiran avto, v katerem je sedel voznik, se predstavila za hudo srčno bolnico, in žejo je morala žrtev odpeljati domov, tako rekoč do praga njenega domovanja. Taka žrtev je bil nekoč tudi občinski šofer, medlem ko je moral župan čakati na glavnem krškem trgu. Zadnje čase pa te tovarišice ni več opaziti v Krškem in njeni »taksisti« se boje, da ni medtem resno zbolela. Sevniški paberki STILLES POTREBUJE FIZIOTERAPIJO — »Pozitivno za sevniško gospodarstvo je, da ob polletju ni imelo izgube,« je rekel predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Sevnici. Dodal je, da je Stilles dober primer sanacije, ki pa še ni končana, skratka:« Stilles je rekonvalescent, ki še nujno potrebuje fizioterapijo.« KAKRŠEN SOD, TAKŠNO VINO — Na že omenjenem sestanku, kjer so govorili o gospodarjenju in uresničevanju ekonomske politike nasploh, so sodelovali tudi direktorji-komunisti in slišali smo nekaj iskrivih polemik. Direktor Konfekcije Lisca Vili Glas je na pozive, češ natočimo si čistega vina, odvrnil, da je iz nečistega soda težko natočiti čislo vino. Zato je po njegovem toliko manj sprejemljivo, da od delavcev v gospodarstvu zahtevajo super strokovnost, medtem ko prihajajo z zvezne ravni povsem napačne ocene in ukrepi, za katere potem nihče ne odgovarja. Pri tem se ve, kdo potegne kratko — organizacije združenega dela, ki se potem soočijo z izgubo ali drugimi težavami. BO VEKTRA USPELA? — Sevničani ustanavljajo malo svetovalno organizacijo z imenom Vektra. Ker je lani podobna organizacija že ugasnila, ker soji pač v neki drugi občini zagotovili denar za plače delavcev, upajo, da se letos zgodba ne bo spet ponovila. Občinska skupščina naj bi namreč kot ustanoviteljica zagotovila 20.500.000 din nepovratnih sredstev, tako da bi bila Vektra zmagovalec vsaj prve runde. Kaj bodo prinesli spopadi na neizprosnem trgu in ponudbe vse večjega števila podobnih malih produkcijskih enot, se bo pa tako kmalu videlo. kultura in izobra- ževanje Za šole več prostora, kot je bilo predvideno V Mirni peči dozidava šole že poteka, nato pa bosta na vrsti škocjanska in šmarješka šola — Maja se izteče samoprispevek NOVO MESTO — 31. maja 1989 se bo v novomeški občini iztekel krajevni samoprispevek, ki ga občani plačujejo za novogradnje, dograditve in posodobitve osnovnih šol. Program, izglasovan na referendumu o uvedbi tega samoprispevka marca 1984, je predvideval novogradnjo na Otočcu, dozidave v Vavti vasi, Mirni peči, Škocjanu in Šmarjeti, v Žužemberku pa posodobitev. Na ta način bi pridobili 5.530 kvadratnih metrov šolskih površin. Uradno poročilo o uresničevanju referendumskega programa do letošnjega septembra, ki ga je izdala Občinska izobraževalna skupnost v Novem mestu, ugotavlja, da je bila žužemberška šola prenovljena leta 1984, nova osnovna šola na Otočcu zgrajena v roku v Vavti vasi zgrajen celo nov objekt (naložba še ni dokončana), v zaključni fazi pa je dograditev šole v Mirni peči. Na vrsti sta še šoli v Škocjanu in Šmarjeti. Do pridobitve je že prišla osnovna šola v Dolenjskih Toplicah, kjer so dogradili kuhinjo in jedilnico za potrebe šole in bodočega pionirskega doma, čeprav ta dela z referendumskim programom niso bila določena. Dosedanji pptek uresničevanja tega programa kaže, da bodo vsa z njim predvidena dela končana v roku. Pa ne samo to, pridobitev bo znatno večja od načrtovane. Referendumski programje namreč predvideval le 6.210 kvadratnih metrov novih šolskih površin. Iz pregleda dosedanjih dograditev in programa dograditev še zadnjih dveh šol po referendumskem programu, šmarješke in škocjanske, pa je razvidno, da bo vseh dograjenih in adaptiranih šolskih površin kar 14.664 kvadratnih metrov, kar je za 8.454 kvadratnih metrov ali 236 odstotkov več, kat je bilo predvideno z referendumskim programom. Preprost račun pove, da tolikšnega povečanja ne bi zmogli, če bi kot edina vira fivnanciranja ostala le 1-odstotni samoprispevek in združena amortizaci- ja osnovnih šol, in je celo malo verjetno, da bi ta sredstva ob tolikšni inflaciji in podražitvah zadostovala za pridobitev z referendumskim programom predvidenih šolskih površin. Omenjeno povečanje je bilo možno le z vključitvijo novih virov financiranja oziroma dodatnih financerjev, česar referendumski program sicer ni predvideval, je pa dopustil možnost, da se vključijo. I. Z. Mali tabor V soboto na Čatežu otroška likovna kolonija — Pokrovitelj delovni kolek-___________tiv Elme_______________ ČATEŽ — V soboto, 1. oktobra, bo v tem slikovitem kraju na Dolenjskem, kjer je Fran Levstik končal svoje znamenito literarno popotovanje, ki ga je začel od Litije, delovno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev iz osnovnih šol trebanjske občine, imenovano tudi mali tabor. Zveza kulturnih organizacij iz Trebnjega prireja v sodelovanju z VIO Trebnje to otroško likovno kolonijo z namenom, da bi spodbudili ustvarjalnost otrok in jo tudi predstavili. Mali tabor bodo vodili in ga usmerjali akademski slikarji Štef Potočnik, Mitja Berce in Jože Marinč, slikarja Bogdan Breznik in Lucijan Reščič, umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič in Stane Peček, strokovni sodelavec Zveze kulturnih organizacij v Trebnjem. Pokrovitelj otroške likovne kolonije je delovni kolektiv čateške Elme. Tabor se bo začel ob 8. uri. Po uvodnem pogovoru bo predavanje Jožefa Matijeviča o slikarstvu, zaten\ posamično slikanje, popoldne pa še skupinsko slikanje, kajpak vse pod strokovnim vodstvom. Tabor bodo zaključili s pogovorom z udeleženci. Razstava ob 90-letnici L. Adamiča Odprta je v črnomalj-ski ljudski knjižnici ČRNOMELJ — 21. marca je minilo devetdeset let, kar se je v Prapročah pri Grosupljem kot sin kmečkih staršev rodil Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, ki je zaslovel z deli Dinamit, Večerja v Beli hiši, Smeh v džungli, Vrnitev v rodni kraj, Orel in korenine in drugimi. Umrl je 4. septembra 1951 v Milfordu, verjetno kot žrtev političnih sovražnikov. Ljudska knjižnica v Črnomlju se je kot edina na območju širše Dolenjske in sploh kot ena redkih knjižnic v Sloveniji spomnila, da bi kazalo počastiti 90-letnico Adamičevega rojstva. V ta namen je iz svojega gradiva pripravila razstavo knjižnih del tega pisatelja, obogateno s fotografijami iz Adamičevega družinskega življenja. Razstavo, ki po obsegu resda ni velika, ponuja pa dovolj informacij in sporočil o Louisu Adamiču, so odprli v ponedeljek; 26. septembra. Pričakujejo, da bo razstava v dneh, ko bo odprta (do 9. oktobra), tudi ustrezno obiskana. V Črnomlju ne bi smelo biti nobenega šolarja, ki razstave ne bi obiskal in si jo ogledal, ni pa namenjena samo mladini. Mokronožec na Kresni noči Mokronožani bi radi svojo kulturno-turistično prireditev še izboljšali — Prireditelji želijo širšo pomoč ORGELSKI KONCERT V SEVNIŠKI CERKVI SEVNICA — Sevniška občinska Zveza kulturnih organizacij in župnijski urad prirejata v petek, 30. septembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Sevnici orgelski koncert. Nastopili bodo: Zlata Ognjanovič (sopran), Marcel Ostašev-ski (bariton), Dragiša Ognjanovič (bas) in prof. Hubert Bergant (orgle). Program koncerta črpa iz zakladnice svetovnih mojstrov Bacha, Mozarta, Han-dla, Schuberta in nekaterih sodobnejših skladateljev. Vstop je prost. MOKRONOG — Mokronožani že desetletja in več prirejajo Kresne noči, prireditve s kresovanjem in nekaterimi Običaji, ki so se ohranili do današnjih dni. Kresna noč je torej močno etnološko obarvana, značilno zanjo pa je, da nastopajo na njej tudi bajeslovna bitja, ki so sicer nevidna, žive pa v zavesti ljudi in imajo nadnaravno moč. Do zdaj so to vlogo imele kresničke, radi pa bi, da bi prišel do izraza mokronožec, domače mitološko bitje, ki je menda »vtisnilo« svoje stopalo tudi v mokro-noški grb (mokra noga). Z vključitvijo mokronožca želijo Mokronožani svoja kresovanja poslej še bolj podomačiti oziroma pomokro-nožiti, kot pravijo, ob tem pa doseči, da Kresna noč ne bi bila samo kulturna in etnografska posebnost kraja, ampak tudi prireditev, zanimiva za turizem, gostinstvo in ostale dejavnosti. Izboljšati pa želijo tudi prizorišče Kresne noči in drugih prireditev, ki na njem potekajo, to je mokronoški grad oziroma ostanke nekdanjega mogočnega gradu, ki sojih . toliko zavarovali in zravnali, da so na nastali ploščadi lahko prireditve. Ta prireditveni prostor pa je tehnično zelo slabo opremljen, predvsem je pomanjkljivo osvetljen in urejen. »Po letošnji Kresni noči smo v turističnem društvu, kije ves čas sodelovalo pri teh prireditvah, ugotovili, da smo sami prešibki, da bi prireditev premaknili naprej tako v vsebinskem kot strokovnem pogledu,« je povedal Marko Kapus, predsednik mokronoškega turističnega društva, in doda, da so oblikovali odbor, ki naj bi pripravil novo vsebinsko podobo kresne noči, v iz- Zvišanje je legitimna pravica Od 1. oktobra bo prispevna stopnja republiške kulturne skupnosti 0,93 odstotka, do zdaj je bila 0,65 odstotka — Nove milijarde bodo za izboljšanje OD zaposlenih v kulturi, odkupe knjig, spomeniškovarstvene akcije in drugo JUBILEJNI EKSTEMPORE NOVO MESTO — V novomeškem Labodu razpisujejo te dni tradicionalni slikarski ekstempore. Na prireditev, ki bo že deseta zapovrstjo in torej jubilejna, bodo povabili številne slikarje iz Slovenije in zamejstva, in to ne samo ljubiteljske, ampak tudi akademske. Zaključna prireditev z razstavo del, kijih bo izbrala žirija, bo v soboto, 22. oktobra, v prostorih Labodove tovarne v Ločni. LJUBLJANA — Slovenska kultura naj bi letošnje leto preživela z okoli 140 milijardami dinarjev. Toliko je namreč dobila od skupne vsote, odmerjene za družbene dejavnosti. To pa še ne pomeni, da bo lahko pokrila vse potrebe. Slednje so dejansko večje, kot izkazujejo programi občinskih, mestnih in republiške kulturne skupnosti. Zdajšnji programi so, ker so se morali podrediti intervencijskim ukrepom oziroma omejitvam, močno okleščeni. Republiška kulturna skupnost je že na začetku leta znižala prispevno stopnjo. Ta stopnja v višini 0,65 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih pa ji je zagotavljala le okoli 59 milijard dinarjev. To je kar 12,3 milijarde manj, kot ji je pripadalo na podlagi dogovora oziroma usklajene bilance za družbene dejavnosti. Razumljivo je, da seje ta ma-'-nko še kako poznal, saj je bilo na nitki celo golo preživetje. Pred kratkim so se odločili, da bodo izrabili legitimno pravico do več sredstev in sklenili povečati prispevno stopnjo. Tako bo že 1. oktobra veljala nova stopnja za republiško kulturno skupnost, in sicer v višini 0,93 odst. S tem povečanjem bo skupnost zbrala natanko toliko, kolikor ga sme po dogovoru. Denar iz povečanega dela prispevne stopnje bo porabljen predvsem za povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v kulturi (zdajšnje plače kulturnikov so manjše kot v drugih družbenih dejavnostih, te pa zaostajajo za prejemki v gospodarstvu). Nekaj denarja bo šlo za valorizacijo amortizacije pa za odkupe knjig za občinske knjižnice, spomeniškovarstvene akcije, dodatno financiranje nekaterih programov in drugo. Vsekakor se bo dalo laže dihati. Sklep o zvišanju prispevne stopnje je v številnih krogih povzročil precej hude krvi, češ kako si republiška kulturna skupnost lahko dovoli kaj takega prav v času, ko vsi vseskozi govorimo o tem, da bodo sisi družbenih dejavnosti celo znižali prispevne stopnje in s tem razbremenili gospodarstvo. Kulturna skupnost Slovenije je na kritike odgovorila s pojasnilom, daje že na začetku leta kot edina med sisi zmanjšala prispevno stopnjo. Preden seje odločila za zvišanje, pa je obravnavala tudi možnost, da bi manjkajoči denar dobila iz presežkov drugih sisov. To možnost pa je zavrgla, ker bi si s tem onemogočila realno planiranje za naprej. Po veljavni zakonodaji štejejo kot osnova za planiranje le sredstva, zbrana z lastno prispevno stopnjo. L ZORAN O OSNOVNI ŠOLI VČERAJ, DANES, JUTRI LJUBLJANA — Pod pokroviteljstvom republiške konference SZDL je bil tu predvčerajšnjim in včeraj vseslovenski posvet ob 30-letnici enotne osnovne šole. Posvet z naslovom Osnovria šola včeraj, danes in jutri sta pripravila Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije in Zavod SRS za šolstvo. Okoli 70 strokovnjakov je v naprej pripravljenih referatih osvetlilo življenje, delo in probleme šol z različnih vidikov. V okviru posveta je bila tudi okrogla miza o temi Sola po meri otroka — otrok po meri šole. vajanje pa bi pritegnili kulturno skupnost, krajevno skupnost in druge, ker želijo od njih denarne prispevke in pomoč v drugih oblikah. »Vse to, kar naj bi se poslej dogajalo v okviru mokronoških Kresnih noči, naj bi predstavljalo ne le ozko mokro-noško kulturno-turistično ponudbo, ampak tudi občinsko, tako rekoč dolenjsko pomembno prireditev,« je še pristavil Marko Kapus. _____________________LZ^ NOV STROKOVNI SVET LJUBLJANA — Nedavno seje tu sestal novi strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. V njem je 24 strokovnjakov, manj, kot je štel članov prejšnji strokovni svet. Predsednik je dr. Franc Lazarini, podpredsednik pa mag. Veljko Troha, dolenjski rojak in priznan šolnik. USPEŠNA VRŠČAJEVA RAZSTAVA ČRNOMELJ — V okviru sodelovanja med prijateljskima občinama Črnomelj in Terzo iz Italije je črnomaljski akademski kipar Jože Vrščaj pripravil v Terzu razstavo svojih del. Razstava je bila zelo usapešna in je med prijatelji iz sosednje države vzbudila nemalo zanimanja. Slovenski ■ ■■ v iv ■■ knjižničarji v Novem mestu Strokovni posvet bo 13. in 14. oktobra v Domu ________________JLA_____________ NOVO MESTO — Poročali smo že, da se je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije odločila letošnje strokovno posvetovanje pripraviti v Novem mestu. Posvetovanje bo dva dni, 13. in 14. oktobra, v Domu JLA, in sicer o temi Zapisi znanja v informacijski dobi. Posvetovanje se bo začelo s slovesno podelitvijo Čopovih diplom, najvišjih priznanj, ki jih podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije za izjemne uspehe na področju knjižničarstva. Nato pa bodo udeleženci, pričakujejo jih več sto, poslušali referate. Najavljenih je dvanajst referatov, v katerih bodo avtorji osvetlili najrazličnejše vidike izrabe knjižničnega in ostalega gradiva pri pridobivanju znanja. Drugega dne bodo najprej opravili skupščino Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, sprejeli delovni in finančni načrt te organizacije za leto 1989, nato pa sprejeli sklepe strokovnega posvetovanja. Preden se bodo zborujoči knjižničarji razšli, bodo krenili še na izlet, na katerem si bodo ogledali nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti Dolenjske. Krkine slikarske kolonije ne bo več »Nismo je ukinili iz finančnih razlogov, temveč zato, ker seje izpela« — Akvareli, ki so jih zapustili slikarji, krasijo delovne prostore Krke Inž. Janez Bulc: Bo akvarel nadomestila risba? — Kolonija za nadarjene učence? NOVO MESTO — Lani ob tem času so se slikarji iz raznih krajev Slovenije že začeli pripravljati na pot v Novo mesto, kamor jih je Krka povabila na svojo deseto, torej jubilejno slikarsko kolonijo. Povabilu seje odzvalo trinajst likovnih umetnikov, ki so potem marljivo ustvarjali vse dni kolonije, izbrani plodovi njihovega dela pa so bili javno razgrnjeni in več tednov na ogled v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni. Likovna stiska Malo razumevanja med občani, veljaki in novi-___________narji__________ RIBNICA — »Eden najpomembnejših poletnih kulturnih dogodkov v Ribnici je bila nedvomno letošnja likovna kolonija Ribniška likovna srečanja. Na njej so sodelovali kiparka Marjetica Potrč ter slikarji Marija Rus, Franc Gruden, Bojan Gorenec in Marjan Gumilar. Vse te akademske likovnike je izbral dr. Jure Mikuž, umetnostni zgodovinar in likovni kritik. Se pravi, da so bila letošnja likovna srečanja na res dostojni ravni,« je poudaril Stane Klun, zagnani Ribniški kulturni delavec in organizator teh srečanj, in potožil: »Na to prireditev smo povabili novinarje televizije, radia in Dela, pa noben ni prišel. Hkrati pa so ti novinarji popularizirali mnoge manj pomembne in manj kakovostne kulturne dogodke. Ze kar naprej sem prepričan, da jih tudi spomladi ne bo, ko bo razstava v tej likovni koloniji ustvarjenih del.« Stane Klun je pohvalil le Dolenjski list in njegovega kulturnega urednika Ivana Zorana, da še najbolj tekoče spremljata kulturna dogajanja v ribniški občini. Letošnja ribniška likovna srečanja so bila jubilejna, že deseta po vrsti. Pobudo zanje je dal akademski slikar Jože Centa. Če bi znali Ribničanje to ceniti, bi letos ta prireditev potekala slovesneje, kot je, saj je bilo celo na tehtnici, ali srečanja sploh še bodo, je pokritiziral Stane Klun in prav njegovi trmi gre zahvala, da je letos likovna kolonija v Ribnici bila. Res pa je, da je bila zaradi pomanjkanja denarja skromnejša, saj je štela le pet udeležencev. Stane Klun je pohvalil Jožeta Cento, kije na zelo pristopen in poljuden način pridobil odgovorne v občini za likovna srečanja in je prva tudi vodil. Zadnjih pet let potekajo ta srečanja na zelo visoki ravni, saj napravijo izbor udeležencev najbolj znani stokovnjaki za likovno umetnost. Tako ribniška likovna srečanja vedno bolj pridobijo na kakovosti. Žal pa so Ribničanje za kakovostne prireditve in sploh za novosti še vedno nekoliko težko dojemljivi. J. P. Dogajanje na lanski koloniji je bilo slovesnejše kot na prejšnjih, saj je bila, kot rečeno, tudi jubilejna. Likovni kri- • tik Janez Mesesnel iz Ljubljane, ki je Krkine kolonije spremljal od začetka, je lahko z veseljem ugotovil: »Zamisel prirediti kolonijo, v kateri naj bi slovenski slikarji v akvarelni tehniki merili svoje moči in odtenke umetniške občutljivosti ob dolenjski pokrajini, seje pokazala kot potrebna in koristna v več pogledih. Predvsem zato, ker je akvarel kot hitra slikarska tehnika zelo primeren za ustvarjenje v kratkem obdobju, kolikor traja taka kolonija, tudi zato, ker lahko taka večletna akcija v temelju spremeni-splošno vrednotenje akvarela v družbi, ki še vedno neguje predsodke iz prejšnjega stoletja o manjvrednosti te upodabljajoče zvrsti, češ da je primerna zgolj za študije in skice, ne nazadnje tudi zato, ker omogoča nadaljevanje dveh pomembnih izročil slovenskega slikarstva — tradicije akvarela in predvsem tradicije krajinarstva.« Janez Mesesnel pa je takrat tudi zapisal: »Napovedovati nadaljnjo usodo in morebitni razvoj Krkine slikarske kolonij je nehvaležno; preveč reči in okoliščin lahko vpliva na njeno prihodnost. Toda po tem, kar je dala doslej, če pazljivo sledimo, .notranjim' dogajanjem, če pravilno vrednotimo med nadaljevalci tradicije vsako leto nove težnje in pojave, lahko jamčimo, da bo imela svojo široko pozitivno vlogo tudi v prihodnje, kot jo je imela za slovensko akvarelno krajinarstvo.« Ko je Mesesnel pisal te besede, je očitno že imel v mislih, da se s Krkino kolonijo lahko zgodi tudi kaj drugega, ne samo da gre naproti enajsti prireditvi oziroma drugemu desetletju. Ni pa tega neposredno povedal, »nadaljnjo usodo« je prepustil času in predvsem organizatorjem. Slednji so imeli dovolj časa • Slikarska kolonija Krke, prva leta imenovana Svobodna slikarska akademija, je navezala nase 63 slikarjev, pretežno iz Slovenije, nekaj pa tudi iz drugih republik. Med ustvarjalci so bila znana in priznana imena iz sveta likovne umetnosti, nekatere umetnike so večkrat povabili k sodelovanju (Adamič, Centa, Koporc, Peršin, Rijavec itd.). Udeleženci so ustvarili nekaj tisoč del, od tega jih je bilo kaki dve tretjini razstavljenih. Lep fond akvarelov si je ustvarila tudi Krka. Skoraj vse, kar soji zapustili slikarji, je na ogled v njenih delovnih prostorih. Ti pa seveda niso samo v Ločni. razmišljati o tem, ali nadaljevatai s kolonijo in še povečati fond v akvarelni theniki ustvarjenih del ali s tem prekiniti in ponuditi kaj novega. Odločili pa so se znatno prej, preden je napočil čas za priprave na morebitno letošnjo kolonijo, kar bi seveda vključevalo tudi izbiro »Klošmerl« v gledališču Ta znana francoska komedija je drugi najstarejši film v programu filmskega gledališča NOVO MESTO — V svojo novo sezono vstopa tudi novomeško fdmsko gledališče, ki deluje v okviru Doma kulture. Predstave bodo spet ob četrtkih, in sicer ob 18. in 20. uri, tako da bodo vsak mesec na sporedu štirje izbrani filmi. Vse bo, kar obiskovalci poznajo že iz prejšnjih let, novi bodo le filmi in kajpak cene vstopnic. Novost pa je tudi to, daje Dom kulture že na začetku pripravil program filmskega gledališča in je torej že zdaj znano, kateri filmi bodo na sporedu in kdaj jih bodo vrteli. Program bodo začeli izvajati oktobra, iztekel pa se bo maja prihodnje leto. Filmsko gledališče se bo začelo prihodnji četrtek, 6. oktobra, s predvajanjem prvega filma iz programa za sezono 1988/89. To bo sovjetska vojna drama Kontrola na progi, film v režiji Alekseja Germana iz leta 1971. Oktobra pa bodo predvajali še: ameriško komedijo Obupno se išče Suzana (1985), slovensko ljubezensko dramo Ljubezni Blanke Kolak (1986) in ameriško kriminalko Vreli diamant (1972). V času od 6. oktobra do 25. maja 1989, ko bo na sporedu ameriška psihološka kriminalka V zanki (1984) kot zadnji film iz tega programa, se bo v okviru filmskega gledališča v Domu kulture zvrstilo 32 filmov in 64 predstav. Največ bo ameriških filmov (13) in filmov domače (slovenske in jugoslovanske) proizvodnje (8). Najstarejši film, ki ga bodo vrteli v filmskem gledališču, je ameriški vojni film Narednik York iz leta 1941 (na sporedu bo 15. decembra), le malo mlajši pa francoska komedija Klošmerl (Clochemerle iz leta 1947 (predvajan bo 5. januarja 1989). Večina filmov je iz obdobja po letu 1980. Slovenija Moja dežela. slikarjev pa tudi sporočilo javnosti, ki se je na Krkine kolonije in razgrnitev sadov na vsakokratni tovrstni prireditvi že nekako navadila. Odločitev pa se glasi, da se s prirejanjem vsakoletnih slikarskih kolonij v Krki preneha in da je bila lanska deseta tovrstna prireditev obenem z.adnja. Prejšnji teden jo je potrdil tudi inž. Janez Bulc, direktor Krkinega tozda Izolacije, po čigar osebnem prizadevanju se je vse to likovno življenje v okviru Krke, obsegajoče razstave in kolonijo, tudi razcvetelo. Dejal je: »Ugotovili smo, da se je kolonija izpela in da je v glavnem vse, kar so slovenski slikarji mogli in znali v akvarelni tehniki povedati, povedano, zato ne bi imelo nikakršnega smisla podaljševati dejavnost v obliki, kot smo jo imeli. Ni pomanjkanje denarja glavni razlog za to, da ne nadaljujemo kolonije, pač pa izpetost same kolonije; denar smo pri nas za take zadeve vedno zbrali in tudi letos bi ga, če bi se odločili, da nadaljujemo kolonijo. Daje res tako, naj dodam, da razmišljamo o novi akciji, ki bi nekako nadomestila to kolonijo, o tem, da bi pripravili kolonijo, kjer bi udeleženci gojili risbo kot temelj likovne umetnosti. A če se bomo odločili za kaj takega, to ne bo v smislu dosedanje kolonije, za katero smo rekli, da mora biti vsako leto oziroma postati tradicionalna. Bo pa to, karkoli že bo, namenjeno predvsem mladim, nadarjenim ustvarjalcem. Že v tem šolskem letu bomo poskusili v sodelovanju s šolami organizirati krajšo kolonijo za likovno nadarjene učence. To pa je za zdaj vse, kar lahko povem.« Janez Mesesnel — Krkine slikarske kolonije je strokovno spremljal od začetka. Zlatega slikarskega oktobra, kakor so ljubitelji likovne umetnosti še imenovali vsakoletno Krkino kolonijo in dogajanja ob njej, torej letos ne bo več. Do svoje 10-letnice je kolonija vzdržali in pomembno kulturno bogatila Novo mesto, ko pa je zagrozilo, da se bo začela ponavljati, izpovedno pešati, so se odločili, da jo je bolje ukiniti, kot pa dovoliti, da dela korake nazaj. Tako bo še dolgo, čeprav je več ne bo, ohranila sloves kvalitetne prireditve. Desetletnica oziroma jubilej pa je v Novem mestu nekakšno simptomatično znamenje za prenehanje tistega, na kar se ta jubilej nanaša. Tako je z desetletnico nepretrganega delovanja že pred leti prenehala obstajati Dolenjska slikarska kolonija pod Novoteksovo »oskrbo«. Glavni razloček med Krino in Dolenjsko slikarsko kolonijo pa je v tem, da seje slednja mnogo prej utrdila, preden so jo ukinili, in je bila zadnjih nekaj let bržkone samo še zato, daje lahko dosegla desetletnico. I. ZORAN DOLENJSKI LIST pisma ! Ti odmevi Leopold Kolbezen 80-letnik Kdo v Črnomlju in širom po Beli krajini ga ne pozna, delovnega, čilega, vselej pripravljenega sprejeti nalogo, polnega bogatih izkušenj s srcem gasilca, kije dosegel tudi čin višjega gasilskega častnika v administraciji, vsega predanega naši družbeni ureditvi? Koliko ljudi se ga spominja kot upravnika zavoda za socialno zavarovanje in kot tajnika upokojenskega društva v zadnjem času! Član gasilske organizacije je od leta 1946. Z izredno prilagodljivost- JT N jo je povezoval vse, ki so mislili na požarno varnost. Po njegovi zaslugi je bila leta 1976 osnovana občinska SIS za varstvo pred požarom, kiji je tudi predsedoval. Velike zasluge ima za gasilski dom, sodobno opremo in za pobratenje z gasilci občin Črnomelj in Duga Resa. Kar 6 let je predsedoval društvu. Kljub častitljivim letom je nenehno sredi dogajanja, rad svetuje gasilcem; zdaj vodi nadzorni odbor. Čeprav si je na hrbet naložil že deveti križ, mu želimo vsi, ki ga poznamo, da bi ga nosil tako zdrav in čil, kot je nosil osmega, ki gaje odložil 15. septembra letos. Ob 80-letnici mu želimo zdravja, novih uspehov pri povezovanju gasilstva in srečo, ki naj mu jo prinaša tudi obilna rodnost njegove ljubljene vinske trte. ANTON PLANINC v imenu GD Črnomelj Nenavaden, toda lep praznik Nekdanji prvošolčki so se prvič srečali po šest- desetih letih_____________ Ker povsod praznujejo razne obletnice, smo se 17. septembra zbrali tudi mi, prvošolčki izpred 60 let, da bi dostojno počastili to že kar veliko obletnico. Ob tej priložnosti smo si ogledali v šoli na Vidmu pri Krškem učilnico, kjer smo si pred davnimi leti začeli nabirati učenost. Ob tokratnem obisku smo bili zelo presenečeni nad sedanjimi prostori. Menili smo, da so lahko današnji učenci srečni, saj imajo marsikaj. Takrat nismo imeli ničesar, za malico smo velikokrat jedli le suho sadje. Ob obisku šole smo se z enominutnim molkom poklonili vsem, ki so darovali življenja za svobodo. Tistim, kijih zaradi bolezni ni bilo z nami na praznovanju, smo pisali. Po ogledu šole smo pri sošolki Pepci sedli za bogato obloženo mizo. Zelo smo bili počaščeni, ko nas je razveselila k harmoniko sosedova 9-letna Zinka. Imeli smo celo srečelov z raznimi praktičnimi dobitki. Od Kriste smo dobili še spominsko sliko izpred 60 let. Vsem iskrena hvala! Želimo si še takih srečanj, a ne šele čez 60 let. E C Krško DELČEK INDIJE Obiskal nas je Martin Lumbar, nam predstavil Indijo, povedal nekaj o glasbi te dežele in zaigral na nekaj instrumentov. Najbolj všeč mi je bila glasba, ki jo je zaigral na velikem, kitari podobnem instrumentu, a tudi bobni niso bili slabi. Pripovedoval je tako natančno, da si v mislih lahko odpotoval v daljno Indijo. Zazdela se mi je čudovita. Škoda je, da nisem imela papirja in svinčnika, da bi si kaj zapisala, in da je predavanje tako hitro minilo. JASMINA ŠULER OŠ Globoko Ml NAREDIL SEM HIŠICO Najprej sem zabetoniral zid, visok kot avto. Potem sem dal nanj ploščo, naslednji dan sem sezidal prvo nadstropje. Takb sem grac vse do tretjega nadstropja, nakar sem 'zidal še okna in vrata. Naredil sem tudi c sto, da pripeljem z avtom do hiše. Sedaj delam posteljo in omaro. Z vsem tem mi je hiša zelo všeč in mislim, da je vsakomur, ki jo je videl. Seveda je premajhna, da bi v njej lahko stanoval. Ko bom velik, pa si bom napravil pravo hišo. VJEKOSLAV RAŠPERIČ, 6. r. OŠ Vas-Fara NA OBRTNEM SEJMU Obiskali smo celjski obrtniški sejem. Ogledali smo si lahko vse, kar smo si želeli. Dekleta so najbolj občudovala obleke in nakit. V razstavnih dvoranah smo sicer lahko videli še izdelke računalniške, keramične in avtomobilske industrije. Na stojnicah smo lahko tudi kupovali. Ogled sejma je marsikateremu učencu pomagal, da se bo lažje odločil za poklic. JASMINA ŠULER OŠ Globoko NA VRŠIČ IN V LOGARSKO DOLINO Že v drugem tednu pouka smo šli na dvodnevno ekskurzijo. Sedmi razred se je odpeljal v Logarsko dolino in si spotoma ogledal krško papirnico, steklarno v Hrastniku, jamo Pekel, termoelektrarno v Šoštanju in še kaj. Osmi razredi so občudovali planinski svet in obiskali domačije nekaterih velikih mož ter zgodovinska obeležja. Kot vselej je bila nepozabna pot prek Vršiča. SANDRA in DUŠKA, 7. a OŠ Metlika OPRAVIČILO V zadnji številki našega časopisa je bila na zadnji strani objavljena tudi fotografija z naslovom »Gostišče, ki obeta«. Po krivdi uredništva (in ne pisca članka) je prišlo do napačnega podpisa pod fotografijo, na kateri nista zakonca Tušek, ampak le Mirjam Tušek. Za napako se prizadetim opravičujemo. UREDNIŠTVO DL PRIJETNO SREČANJE V ROGU — Kakor že vrsto let sta KORK Dol. Toplice in Podturn pripravili prijetno srečanje starejših občanov, in sicer v nedeljo, 11. septembra, v gostišču Rog. Za kulturni program je poskrbel ženski pevski zbor Maks Henigman iz Dol. Toplic, dobro razpoloženje pa je ustvaril harmonikaš Tomšič. Pogostitev so omogočile vse DO v krajevni skupnosti, za kar so jim člani pripravljalnega odbora iz srca hvaležni. Prijetno je bilo, zato si takih srečanj starejši krajani še želijo. Je Resa izpolnila pričakovanja? Odgovor na pismo direktorja obrtne zadruge Resa iz Krškega_ KRŠKO — Konec junija je bil v DL objavljen članek, v katerem je bil govor o razvoju drobnega gospodarstva v krški občini. Med drugim je bil v sestavku objavljen tudi stavek: »Na tem področju bi marsikaj lahko opravila tudi zadruga, vendar krška zadruga Resa doslej ni izpolnila pričakovanj.« Direktor krške obrtne zadruge Resa, Metod Šonc, je z dopisom z dne 1 .julija zahteval, naj pisec članka pojasni, katera pričakovanja niso bila izpolnjena. Podpisani se direktorju Šoncu opravičujem, ker nisem takoj odgovoril na njegovo pisanje, ker sem pač odhajal na dopust. Kasneje pa je zadeva utonila v pozabo in odgovora nisem napisal. Sploh sem si pa že ob branju pisma mislil nekako takole: če ima tovariš direktor resne pripombe na članek in v rokavu skrite adute s podatki o novih podvigih krške obrtne zadruge v zadn- jem času, bi lahko zgornji stavek kratko malo demantiral, s podatki seveda. Očitno pa na vse skupaj ni pozabil Metod Šonc, ki je najel sevniškega advokata Janka Pibernika, zastopnika obrtne zadruge. Resa. Ta odvetnik v imenu Rese in Šonca terja pojasnilo za zgornji stavek, hkrati pa bojda v imenu svoje stranke zahteva še, naj navedem, kaj bi morala zadruga še narediti. Te, zadnje zahteve ali prošnje (prej bo zahteva, ker me bo sicer Resa tožila zaradi »kaznivega dejanja obrekovanja«) pa nikakor ne morem izpolniti. Če tega ne vedo v obrtni zadrugi Resa, kaj naj bi moral narediti za razvoj obrti v krški občini, kjer so za to družbeno verificirani nosilci, kako naj jaz vem kot novinar. Kar pa zadeva neizpolnjene možnosti, si lahko tovariš Šonc prebere v ustreznih občinskih gradivih, kjer zadruga res ni omenjena z imenom, a se vendarle ve, da gre zanjo. Seveda sem odgovor na to vprašanje iskal tudi pri predsedniku krškega izvršnega sveta Igorju Dobrovniku, ki je odgovoril, da zadruga napreduje — po finančnih kazalcih. Kasneje pa je še dodal, da je »tole o obrti dolga zgodba. In to dolgo zgodbo povzemam, saj je bila obrt že večkrat predmet obravnave na sejah izvršnega sveta, a po tistih obravnavah niso bili objavljeni nobeni novi podatki o njenih uspehih. Sploh je bilo slišati o tej zadrugi več kritik zaradi zamud pri opravljanju prevzetih del, več kritičnih pripomb pa je slišati tudi med obrtniki. In če je kdo pošten med njimi, bi sedaj lahko rekel, ne meni v obrambo, ampak resnici na ljubo, ali je od zadruge dobil vse, kar je od nje pričakoval. Ker ima tovariš Šonc očitno več problemov sam s sabo in svojo zadrugo, bi bilo bolje, ko bi čas in energijo porabil za njihovo razreševanje, ne pa da išče zadoščenje po sodiščih. J.(ože) S.(imčič) Napad gnilobe, ptičev in tatov Kaj vse po suši še dodatno ogroža belokranjsko vinogradništvo — Nekaj predlogov o tem, kako bi v prihodnje učinkoviteje zaščitili lastnino_ Za semiško gorico je že dolgo znano, da se njenim vinogradnikom vsako leto zelo mudi s trgatvijo. Pred vojno pa še prej je bil rok trgatve strogo predpisan. Na vsakoletnem vinskem zboruje gornik ali pa belokranjsko goršček javno obsodil tiste, ki so prehitro trgali, pa tudi predpisal kazni. Te so znašale od 1 do 3 vedra vina. Pred desetimi leti sem bil za dan mrtvih na obisku pri avstrijskem vinogradniku Baumanu, ki ima vinograd ob vinski cesti. Naletel sem ravno na trga-tdV. »Mi smo pa potrgali že pred dvema mesecema!« sem se mu pohvalil. »Kru-cifiks, a imate vinograde ob ekvatorju?« mi je odvrnil. Kar ni mu šlo v glavo in je samo majal z njo. Resje, zelo hitimo s trgatvijo. Dejstvo je, da grozdje letos gnije, še hujši sovražnik vinograda pa so tatovi. Tatovi pa niso samo Romi, najhujši so meščani. Zadnje čase vidimo turiste z ljubljansko registracijo, ki prihajajo na obisk v gostoljubno Belo krajino. Vsak od teh »odpelje« nekaj grozdja, sadja in krompirja. So pač dobri gospodarji! Menim, da bi morale na take tiče prežati patrulje pri Dajčbirtu in vseh izhodih iz Šemiča. Vsak kdor pelje jeseni pridelke, bi moral imeti potrdilo lastnika, ki mu jih je podaril. Milica je zdaj popolnoma brez moči in četudi gospodar zaloti tatu v vinogradu, ne sme sam nič ukrepati, gre lahko le na sodišče, kar pa je drago in zamudno. Pred vojno sta bila v Semiški gori nastavljena dva čuvaja, ki sta z lovsko puško patruljirala med vinogradi. Vsako kokoš, ki jo je dobil čuvaj v vinogradu, je lahko ustrelil. Nekatere znane grozdne tatove so žandarji zaprli že pred trgatvijo, da so preprečili tatvino. V Avstriji sem videl, da imajo ob vseh poteh, ki so asfaltirane, napeljano visoko žično ograjo. Tatvina grozdja je na ta način ^saj otežkočena. Ce dobijo tatu v vinogradu, je hudo kaznovan. FRANC DERGANC Semič TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 30. IX. 2.15 — 7.35 in 8.30 — 0.40 TELETEKST 2.30 VIDEO STRANI 2.45 OI SEUL: STUDIO, KOŠARKA, FINALE (M), ATLETIKA 7.20 VIDEO STRANI 8.45 VIDEO STRANI 9.00 OI SEUL: STUDIO, KANU, PLAVANJE, TENIS, NAM. TENIS, JUDO, DNEVNI PREGLED, HOKEJ, KOŠARKA, ATLETIKA 17.30 VIDEOSTRANI 17.45 OLIVER TWIST, 11. del nadaljevanke 18.15 DEDIŠČINA EVROPE, 4. del dok. serije 18.45 RISANKA 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.25 SMRT V KALIFORNIJI, 3. del nadaljevanke 21.15 OI SEUL: DNEVNI PREGLED 22.45 DNEVNIK 23.00 SODOBNI ŠPANSKI FILM: TASIO 0.30 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 10.00 Mozaik: Tednik (ponovitev) — 11.00 Delavnica Marka Pogačnika (ponovitev) — 17.15 Tednik (ponovitev) — 18.15 Spreminjanja (ponovitev) —19.00 Ansambel Slovenija — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran TV ZAGREB 8.25 Poročila — 8.30 Predigra življenja — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila —' 12.45 TV v šoli — 15.25 Program plus (ponovitev) — 17.10 Risanka — 17.25 Poročila — 17.30 Predigra življenja — 18.00 Znanost—18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kriminalistične zgodbe (serijski film) — 20.50 Zabavni program — 21.50 Dnevnik — 22.10 Kulturni magazin — 23.40 Program plus — 1.45 Poročila SOBOTA, 1. X. 0.35 — 0.55 TELETEKST 0.50 OI SEUL: STUDIO, BOKS, ATLETIKA 8.00 VIDEO STRANI 8.05 OI SEUL: STUDIO, ROKOMET, NOGOMET, KANU, VATERPOLO, TENIS, JUDO, ROKOBORBA, HOKEJ, ATLETIKA 18.10 VIDEOSTRANI 18.25 DA NE BI BOLELO: MIKRO-SPORIJA 18.40 RISANKA 19.00 VREME 19.01 KNJIGA 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.25 ŽREBANJE 3x3 20.35 HRESTAČ, 4. del nadaljevanke 21.25 OI SEUL: DNEVNI PREGLED 22.25 DNEVNIK 23.10 ŽRTEV, angleški film 0.45 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 15.10 Ponovitev otroških oddaj: Radovedni Taček, Pamet je boljša kot žamet, Majhen je poper — 16.00 Naša pesem — 16.30 Izbor tedenske programske tvornosti — 18.00 Ljubezen je našla Andyja Dardyja (ameriški mladinski film) — 20.10 Mestece Peyton 19.30 Dnevnik (ameriški film) TV ZAGREB 9.00 TV v šoli — 10.50 Poročila —10.55 Jajnici: Odkritje spomenika žrtvam fašizma —12.15 Program plus (ponovitev) — 14.10 Mladinski film — 15.40 Kako biti skupaj — 16.15 Dallas— 17.00 Narodna glasba — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Sedem TV dni — 18.30 Prisrčno vaši — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Concertino — 20.15 Veliki rop vlaka (angleški film) — 22.05 Dnevnik — 22.20 Nočni program — 0.20 Poročila NEDELJA, 2. X. 13.30 23.25 0.35 — 13.15 in TELETEKST 0.50 OI SEUL: STUDIO, BOKS, ODBOJKA, MARATON, KONJI, NAJLEPŠE Z OI, ZAKLJUČEK OI 11.30 BENEŠKI FANTJE IN VESELI Pl ANŠAR II 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 VIDEO STRANI 13.45 VIDEO STRANI 14.00 LETA IN DNEVI TEČEJO, 4. del nadaljevanke 15.00 OI SEUL: DNEVNI PREGLED 17.10 POROČNIK IN NJEGOV SODNIK, 1. del nemškega filma 18.45 RISANKA 19.00 VREME 19.01 TV MERNIK 19.20 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.05 VRTNICE IN KAKTUSI, 4. del nadaljevanke 20.40 OI SEUL: ZAKLJUČNA ODDAJA 22.10 RAZBITE SANJE, zadnji del dok. serije BBC 23.10 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 9.30 Živ-žav — 10.15 Oliver Twist (ponovitev 11. dela) — 10.45 Cagney in La-cey (ponovitev) — 12.30 Športno-zabav-no popoldne — 15.30 Jerez: Formula 1 za VN Španije — 19.30 Dnevnik — 20.00 Upor na ladji Bounty (ameriški film) PONEDELJEK, 3. X. 9.35 — 12.25 in 16.30 — 23.20 TELETEKST 9.50 VI EO STRANI 10.00 MOZAIK ZRCALO TEDNA NAŠ UTRIP MOŽ Z ZAHODA, ameriški film 12.10 VIDEOSTRANI 16.45 VIDEO STRANI 17.00 MOZAIK, ponovitev 17.30 RADOVEDNI TAČEK 17.45 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE 18.15 BREZNO SKALNIH KENGURUJEV in MAK, poljudnoznanstveni oddaji 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 OBZORNIK 20.05 DVE GOSPE GRENVILLOVI, 2. del nadaljevanke 21.10 OMIZJE O ELEKTRONIKI 23.10 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.00 Beograjski TV program — 19.00... — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bienale industrijskega oblikovanja — 20.45 Umetniški večer: Življenje filma — 21.45 Vesna (slovenski film) TOREK, 4. X. 9.35 — 11.35 in 15.40 — 23.15 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.00 ANGLEŠČINA, 49. lekcija 11.20 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 MOZAIK, ponovitev 17.30 LONČEK KUHAJ 17.35 PERISKOP: ČRNA GORA, 1. aei 18.45 RISANKA 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.05 IVO ANDRIČ: PREKLETO DVORIŠČE 21.25 OSMI DAN, oddaja o kulturi 22.05 DNEVNIK 22.20 VIDEO GODBA 23.05 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 18.10 Angleščina (49. lekcija) — 18.30 Mostovi — 19.00 Medijev top — 19.30 Dnevnik — 20.00 Arhitektura slovenskih pokrajin: Domovi na panonskem obrobju — 20.30 Obrežje plesalk — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Zabavni torek — 22.20 Oddaja iz kulture SREDA, 5. X. 15.30 22.55 9.35 — 12.40 in TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 MOZAIK PREKLETO DVORIŠČE OSMI DAN MOSTOVI 12.25 VIDEO STRANI 15.45 VIDEO STRANI 16.00 MOZAIK, ponovitev 17.10 ANGLEŠČINA, 49. lekcija 17.30 PAHLJAČA MLADOSTI, japonska pravljica 17.45 MLADOST NA STOPNICAH, 5. del 18.15 IZGUBLJENA GOVORICA, 5. del dok. serije 18.45 RISANKA 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.05 GASILSKI OBZORNIK: GASILSTVO DEŽELE SLOVENSKE V SLIKI, BESEDI IN GLASBI, dokumentarna oddaja 20.50 FILM TEDNA: ČOLN JE POLN, švicarski film Film prikazuje skupino Židov, ki se jim posreči zateči se v Švico in upajo, da jim bo nevtralna dežela med vojno dala zatočišče. Vendar v Švici Židje niso veljali za politične begunce, zato pa so dajali za- točišče dezerterjem. Vse ostale so brez milosti pošiljali nazaj v strahu, da ne bi njim samim zmanjkalo prostora in hrane. Vznemirljiv film, ki je podrl mit o Švici kot rešilnem čolnu, je vzbudil mnogo polemik v Švici in v svetu. 22.30 DNEVNIK 22.45 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 17.45 Radost Evrope — 18.00 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.10 Poročila — 21.35 Umetniški večer: Shakespeare na TV ČETRTEK, 6. X. 9.35 — 13.20 in 16.10 — 0.35 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.00 RDEČI ČEVELJČKI, angleški film 13.05 VIDEO STRANI 16.25 VIDEO STRANI 16.40 MOZAIK, ponovitev 17.40 MAJHEN JE POPER, madžarska serija za otroke 18.15 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: PRIMORSKA 18.45 RISANKA 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.10 MANDELA, ameriška dokumentarna nadaljevanka, 1. del 22.20 DNEVNIK 22.35 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA 30 LET NAGRADE JELE nq0,6 studio $/ — a \®v’ Tel: 2®' Spored Studia D ČETRTEK, 12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri PETEK 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri SOBOTA 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika. 18.00 kronika, biba leze-biba gre. studio—D jutri NEDELJA 8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako.... repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa PONEDELJEK 12.00 začetek programa — pesem tedna, 12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika—ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14 30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D—jutri TOREK 12.00 začetek programa, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gre, studio D—jutri SREDA 12.00 začetek programa, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem ledna, biba leze-biba gre, studio—D jutri Siw Zato moramo prot meruve VKljučiti v ne in dolgoročne SAP LJUBLJANA ■ k. n. . » . TOZD STOJNA »MTEGRAL. KOČE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM! Kljub težavam dosegamo cMje Ob 45-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda kočevska občina slavi svoj praznik __________ Te dni mineva 45 let od pomembnega dogodka—Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal v Šeško-vem domu v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. Dan tega zasedanja smo občani Kočevja izbrali za svoj praznik, ki ga praznujemo v občini. Ob vsakokratnem praznovanju tega praznika analiziramo uspehe pri graditvi slovenske državnosti, gospodarske uspehe ali neuspehe v občini. Veliko je bilo napravljenega za napredek občine v preteklosti, v zadnjih letih pa se srečujemo z velikimi težavami — stagnacijo v razvoju, padanjem življenjske ravni prebivalstva. V letošnjem letu smo investirali za izbojšanje pogojev gospodarjenja sorazmerno malo sredstev. Pomembnejši posegi so bili: — Kmetijsko gospodarstvo: tehnološka posodobitev hleva in molzišča — računalniško vodena proizvodnja v Cvišlerjih. Povečanje silosnih kapacitet v Livoldu in Oneku. Gradnja senika na Mlaki. Posodobitev mešalnice z novo sodobno tehnologijo in povečanjem kapacitet. V zasebnem sektorju: far-miranje in posodobitev večjih družinskih kmetij. — Gozdno gospodarstvo: poleg vlaganj v gradnjo gozdnih komunikacij in obnovo gozdov izgradnjo mehaniziranega skladišča za lupljenje lesa v Podpreski in začetek gradnje le-tega v Kočevju. — Lik Kočevje: dokončanje investicij, začetih v preteklem letu, in izgradnja kotlovnice v obratu v Podpreski. — Inkop Kočevje: izgradnja oz. nabava in montaža lakirnice. — Snežnik Kočevska Reka: predelava toplarne iz ma-zutne na lesne odpadke, topli-fikacija naselja, modernizacija električnega omrežja, modernizacija naprav in opreme, predelava lesa. V drugih industrijskih obra- Alojz Eržen tih in organizacijah ni bilo pomembnejših vlaganj. Na področju vodne preskrbe so bili doseženi pomembni uspehi. Zaključen je vodovod Loški potok — Draga, tako da je dokončno rešena oskrba s pitno vodo v Dragarski dolini. Opravljene so delne adaptacije v KS Osilnica, v teku je adaptacija in razširitev omrežja na področju Jakšiči — Potok — Fara in KS Kočevska Reka. V Polomu so začeta dela na vrtini za pridobitev vodnega vira za naselji Polom—K-leč in drugih vasi v KS Struge. Na cestnem področju bo kljub velikim denarnim težavam zuključena modernizacija ceste Mirtoviči—Osilnica, delno polit odsek magistralne ceste Ortnek—Kočevje ter moderniziran odsek ceste Mo-zelj—Rajndol. Na komunalnem urejanju je Komunala dosegla vidne uspehe. Pomembnejše investicije na tem področju so dograditev kanalizacije Stara cerkev—Kočevje, ureditev podzemnih naprav ter cestišča in pločnikov v mestu Kočevje od Pošte do Galanterije (cca 300 m). V prihodnosti je še mnogo dela pri posodobitvi cestnega omrežja, zaščititi okolja (gradnja čistilnih naprav), telefonskih central in omrežja itd. Pomanjkanje kadrov, programov, kapitala, zaostrenih pogojev gospodarjenja, vrsta nerešenih sistemskih zadev Gradnja novega stanovanjskega naselja in struktura proizvodnje imajo za posledico stagnacijo v proizvodnji in nenehno padanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje v zadnjih letih. Da bi zaustavili te negativne trende in zagotovili določen razvoj v prihodnje, je bila v preteklem letu naročena obsežna študija o revitalizaciji občine. Študija bo končana v oktobru, zajema pa vsa področja gospodarjenja do opredelitve prostora in opreme tega prostora z infrastrukturira-nimi napravami in objekti. Osnovna cilja, ki jih programska zasnova študije zasleduje, sta: poselitev prostorov in revitalizacija (prestrukturiranje) gospodarstva. Poselitev prostora je dolgoročni cilj, revitalizacije gospodarstva pa se moramo lotiti takoj. Zastavljene cilje bomo lahko dosegli le, če bomo imeli večjo pomoč širše skupnosti in boljšo kadrovsko zasedbo na vseh nivojih in področjih. UG- dolgoročne programe republike. Kadre bomo pridobili s sodelovanjem le, če jih bomo ustrezno motivirali. Zatorej se moramo zavzeti in uvesti ustrezno politiko nagrajevanja in štipendiranja. Zavedajmo se, da brez znanja ni napredka in da smo v tem že veliko zamudili. V imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij čestitamo vsem občanom ob našem prazniku. Predsednik skupščine občine Kočevje ALOJZ ERŽEN /0 ljubljanska banka čestitamo vsem Gospodarska banka Ljubljana, član Poslovna enota Kočevje varčevalcem PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE KOČEVJE - 3. OKTOBER 1988 ČETRTEK 29 9 - 18.00 (Likovni salon) OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE IVANA BRUDARJA PETEK 30. 9. - 11.00 OTVORITEV PRENOVLJENE FARME V CVI- ŠLARJIH - 13.00 OTVORITEV DRUŽINSKE KMETIJE OVČARNI- KA v Nemški Loki - 16.00 TEK PO ULICAH KOČEVJA ŠEŠKOV DOM »KOSTELSKI KULTURNI VEČER« — KŠD KOSTEL - 19.00 OTVORITEV RAZSTAVE »KOSTELSKA LJUD- SKA NOŠA« - 20.00 PREDSTAVITEV KOSTELSKIH LJUDSKIH PLE- SOV IN PESMI - ODPRTI DAN LIK-a (predstavitev DO za občane Kočevja) SOBOTA 1.10. - 08.00 REPUBLIŠKO TEKMOVANJE SLUŽBENIH PSOV (v Gaju) - 11.00 ZASADITEV SPOMINSKE LIPE IN ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA JURIŠNEMU BA- TALJONU 18. DIVIZIJE NA SMUKI - 16.00 SREČANJE ŠPORTNIKOV KOČEVJA IN RABA (igrišča v Gaju) — v novometu, balinanju, tenisu, šahu in ribolovu) - 16.00 ODBOJKARSKI TURNIR (športna dvorana v Gaju) NEDELJA 2.10. - 18.00 VEČER Z JANIJEM KOVAČIČEM - PREGLED RAZVOJA KRITIČNE SLOVENSKE PESMI (MK »Škorc«) PONEDELJEK 3.10. - 10.00 SVEČANA SEJA DS LIK KOČEVJE OB 40. LET- NICI OBSTOJA (Šeškov dom) - 19.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA - MOLIE-RE: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG (Šeškov dom) SREDA 5.10. - 16.00 ROKOMETNI TURNIR igrišče v Gaju) ŽENSKE (rokometno SOBOTA 8.10. — 11.00 Zbor borcev 9. udarne Kočevske brigade (velika sejna dvorana v LB Kočevje) Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine. OBČANOM, SODELAVCEM IN DRUGIM POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE — S GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED KOČEVJE 61330 Kočevje Kolodvorska ul. 25 SOZD Gozdarstvo Kmetijstvo Kočevje n. sol. o. Čestitamo vsem de občanom OB PRAZNIKU OBČIN OBČANOM INDUSTRIJA KOV OPREME p. o. — KOČEVJE Proizvodni program: _ Kovinsko pohištvo — lestve — oprema za kopalnice — likalne mize — galvanske storitve TRIKON’ TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE KOČEVJE Poslovna enota konfekcije proizvaja: ženske, moške in otroške , hlače Poslovna enota pletenine proizvaja: garniture za dojenčke in ostale otroške pletenine Čestitamo vsem ČESTITAMO ZA PR splošno gradbeno podjetje kočevje n. sol. o. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! kovinar REŠKA CESTA 23 KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE SOZD KEMDA n. sol. o. M E Proizvodni program: L A IVI I NO laminati smole melatilmi čevljarska platna rT\ 9 Občanom občine SLOVENIJALES LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE Korenine Lesne industrije Kočevje segajo v leto 1948, ko je bil z izgradnjo nove žagalnice na sedanjem prostoru postavljen njen temelj. V 40 letih razvoja je LIK doživljal številne spremembe. Sprva je žaga, Kočevci so jo poimenovali Novogradnja, delala v sklopu Lesnoindustrijskega podjetja (LIP) samostojno. Leta 1954 se je LIP združil s KGP Kočevje, se 8 let kasneje odcepil ter se združil z INLESOM iz Ribnice. Na pot samostojnosti /e DO stopila 1986. Kot status se je večkrat '"''"i.,1 ‘udi proizvodni program. Za prva leta značilna primerna. žagarcUa finalizacije segajo v petdeseta leta, ko smo poskušali z uveljavitvijo različnih proizvodnih programov (kuhinjsko in sobno pohištvo, heraklit plošče, luščena embalaža...), ki pa se z izjemo šolskega pohištva v letu 1957 niso obdržali. Prelomnica v razvoju je leta 1966, ko se je s sprejemom novega razvojnega programa pričela strma, a težavna pot v moderno finalno proizvodnjo. Sledilo je obdobje intenzivne izgradnje, tehnološkega, programskega in organizacijskega razvoja; leta naporov, sa-moodpovedovanja (ob 20-letnici, leta 1968 je požar do tal uničil žago, ki so jo zaposleni obnovili v rekordnih 10 mesecih), uspehov in tudi porazov, vendar leta, v katerih se je LIK razvil v sodobno opremljeno delovno organizacijo z bogatim in raznovrstnim proizvodnim programom primarne in finalne proizvodnje. Danes je v njenem sestavu 6 temeljnih organizacij in delovna skupnost, ki dajejo delo in kruh 840 zaposlenim. Lesna industrija Kočevje si je v štiridesetih letih obstoja izpisala bogato zgodovino. Prepričani smo, da si je v tem obdobju, kljub vsem težavam, ki so nas pestile včeraj in so prisotne danes, postavila trdne temelje tudi za jutri. čestitamo za praznik občine s PROIZVODNO PODJETJE T\ oprema KOČEVJE nk kočevje / TOZD Težka konfekcija »SINTEP« TOZD LESNA PREDELAVA TOZD USLUGA Čestitamo vsem de občanom IN/I mercator—rožnik ljubljana n.sub.o. TOZD trgopromet 61330 Kočevje, Ljubljanska 18 OBČANOM, SODE DRUGIM POSLOVNIM PARTNERJEM Č PRAZNIK OBČINE 0- I TAJ PROIZVODNI PROGRAM ■ Prikolice in polprikolice • Avtomešalci • Cisterne-prikolice in polprikolice za prevoz materialov v razsutem stanju • Kontejner-cisterne za prevoz materialov v razsutem stanju • Polprikolice za prevoz kontejnerjev • Specialne kiper polprikolice za prevoz BULC kontejnerjev • Kiper prikolice in polprikolice • Postaje in oprema za pretovor materialov v razsutem stanju s pomočjo pnevmatskega transporta • Traktorske prikolice • Univerzalni raztrosevalniki umetnih gnojil in apnenca • Mešalnica-transporter za silirano živinsko krmo • Silosi za skladišč, živinske krme • Cisterne za prevoz živinske krme • Silosi za skladiščenje žitaric • Kroglična krmila Standardi 0 1000 mm in 1100 mm in ostale velikosti od 0 500 do 2200 mm in več • Aksialni ležaji velikih dimenzij 0 500 do 2200 mm • Specialni radialno-aksialni ležaji za velike obremenitve in posebne namene, 0 300 do 1200 mm OB ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM OBČINE PRIJETEN IN DOBER NAKUP novoles DELAVSKI SVET TOZD SIGMAT razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: zap. št. ime osn. sredstva letnik izklicna cena 1. osebni avto VISA C 15 D, karamboliran, nevozen 1988 9,800.000 din 2. osebni avto LADA 1200 — kombi, vozen, neregistriran 1984 2,950.000 din 3. kombi ZASTAVA 850 AT, vozen, neregistriran 1983 2,450.000 din Ogled licitiranih vozil bo možen eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacija bo 6.10.1988, za družbeni sektor ob 10. uri, za zasebni sektor ob 11. uri, v DO NOVOLES, TOZD Sigmat, C. prvih borcev 20, 68280 Brestanica (informacije na tel. 79-120, 79-126,79-206,72-207). Interesenti morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na blagajni TOZD Sigmat v Brestanici. Prometni davek ni zajet v izklicni iceni. Licitacija bo ustna. 485/39 Sl J OODELEK DL MIT. PRVA SOJENICA TUR. KRČ-MA/SL. SKLADATELJ (LOJZE) • SVETOPIS. OSEBA/SA REMICA V OČESU GOLIA PA-VEL/ODPR TO OGNJIŠČE V SOBI POKRAJINA V KANADI BAJESLOVNI LETALEC ZMRZNJENA VODA HERCEGO- VEC/ZBOR- NICA NAJVEČJI PROIZVAJALEC RAČUNALNIKOV NA SVETU ZAREBR- NICA ZAHODNO SLOVANSKI ROD UMAKNITEV /EINSTEIN ALBERT RIM. STENOGRAF DEBEL SAD KRjgNI VRHUNEC PERJE PRI REPI Orkan, največji toplotni stroj Tropski ciklon sprosti v enem dnevu toliko energije, kot je vsebuje milijarda ton nafte — Vetrovi pihajo 300 km na uro — Legenda o Hunrakanu, šepavem bogu Pred dnevi je bilo v vrhu vsakodnevnih radijskih in televizijskih novic in časopisnih stolpcev poročilo o divjanju orkana »Gilbert«, kije opustošil obale Srednje Amerike in kljub opozorilom (gibanje orkanov spremljajo sateliti in letala) vzel nekaj deset življenj in naredil škodo, ki jo merijo v desetinah milijonov dolarjev. »Gilbert« je sedmi orkan, ki je letos pustošil na karibskem območju, nekoliko več vrstic kot njegovim prehodni-kom so mu posvetili zato, ker je bil med naj večjimi, kar jih pomnijo sodobniki. Povprečno divja po Karibih in okolici osem orkanov na leto, ta orjaški vremenski pojav pa je znan tudi na drugih koncih sveta. Največ orkanov je med Maršalovimi otoki in Filipini, tam jim pravijo tajfuni in tudi begujo. Orkani terjajo veliko žrtev in napravijo škode tudi v Arabskem morju in Bengalskem zalivu, kjer imajo ime cikloni, znano orkansko gnezdo pa je tudi južni Indijski ocean ter Pacifik ob Avstraliji, kjer jim pravijo willy-willy. Ne glede na ime in kraj, kjer se pojavijo, so orkani uradno (torej v očeh vremenaijev) tropski cikloni. Tropski ciklon pa je najsilnejši vremenski pojav na našem planetu. Povprečen orkan, enooki termični stroj, sprosti v enem dnevu toliko energije, kot bije dobili, če bi skurili milijardo ton nafte. To je res neznanska količina energije, kar pove tudi primerjalni podatek, da porabi naša država na leto (le) 15 milijonov ton nafte. V tako imenovanem orkanovem očesu, ki ima premer do nekaj deset kilometrov, je sorazmerno mirno, zrak ne rotira, tu se zračne mase samo spuščajo od zgoraj navzdol kot v nekakšnem narobe obrnjenem dimniku. Tam, kjer se oko konča, ob tako imenovanem zidu očesa, se začenja orjaški vrtinec. Zračne mase divjajo horizontalno oziroma od spodaj navzgor okoli očesa orkana in dosegajo hitrost tudi čez 300 km na uro. Na severni polobli kroži vrtinec vedno v smeri, nasprotni gibanju kazalcev na uri, na južni polobli pa v smeri kazalcev. Premer tropskega ciklona je do 1000 km, vendar na srečo hitrost vetra upada z razdaljo od očesa ciklona. Ne glede na to pa orjaške termične sile upravljajo z dvema do tremi milijoni kubičnih kilometrov (!) zraka. Gledano v celoti, se orjaški vrtinec tropskega ciklona giblje sorazmerno počasi, z okoli 20 km na uro. Zato vremenarji lahko pravočasno opozo-re ladje in letala na nevarnost. Poleg tega veljajo pri gibanju orkana določene zakonitosti. Ko se karibski ciklon rodi nad Atlantikom, se vedno giblje proti zahodu. Nad Karibi skrene proti severozahodu, nato pa proti severu in severovzhodu. Tropski ciklon nad kopnim, to je v našem primeru ameriška celina, oslabi, termični stroj se počasi ustavi, ker nima dotoka energije. Kljub temu se zgodi, da oslabljeni hurikan zaide vse do jugovzhodne Kanade. Sreča pri tropskih ciklonih je, da so kljub svojim orjaškim meram, kot rečeno do' 1000 km, rušilni na sorazmerno ozkem območju zračnih oziroma vetrovnih zidov okoli očesa. Na območju vsakoletnih hurikanskih poti živi okoli 40 milijonov ljudi, le četrtina jih enkrat v življenju doživi pravo moč hurikana, kar pomeni, da je šlo čeznje središče orkana. Ostali se srečajo le z vetrovi z roba tropskih cik- m m KOLIKO ZA ZAVAROVALNINE? USD 2000 1508 1000 500 0 K n x 5 ». X H/) M :> PC o z ° ~ f- * S S u« => « * G* UA N N NAJVEČ DAJO ŠVICARJI — Podatki, ki govore, koliko dajejo državljani v nekaterih državah sveta letno za najrazličnejše vrste zavarovalnin, kažejo, da so v tem pogledu Švicarji daleč pred drugimi, saj povprečno zdajejo za zavarovalnine 1746 dolarjev letno. Za njimi so državljani Združenih držav Amerike, nato pa Japonci. Slede razvite evropske države, ZR Nemčija, Norveška in Velika Britanija, ter druge. Za primerjavo je v grafu prikazan še podatek za Češkoslovaško, kjer je povprečna letna vsota, ki jo namenjajo državljani za zavarovanja, največja v vseh socialističnih državah. In pa seveda še podatek iz naših logov: s 36 dolarji na prebivalca smo pač bolj na repu. Ionov. Ti vetrpvi seveda še zdaleč niso nedolžni, vendar nikakor ne katastrofalni. Tropski cikloni nastajajo samo na območju tropov, med 5 in 25 stopinjami severne ali južne širine. Vzemimo za primer tropski del Atlantika severno od ekvatorja. Na tem območju je sezona tropskih ciklonov avgusta, septembra in oktobra. Vsak dan izpari kvadratni meter morja okoli 5 litrov vode, če je vetrovno, še več. Po enem od scenarijev (vremenoslovci imajo več teorij o nastanku orkanov) je (ne edini) pogoj za nastanek tropskega ciklona temperatura morja 27§ Celzija in več. Izparela vlaga oziroma zrak, ki jo vsebuje, se dvigne do 13 km visoko. Med termičnim potovanjem navzgor se zrak seveda hladi, pri čemer se sproščajo neznanske količine toplote, med ohlajanjem pa se izloča tudi vlaga (topel zrak lahko vsebuje več vodne pare kot hladni), nastanejo oblaki z milijoni in milijardami ton vode, ki se spiralno ovijejo okoli očesa orkana. Kaj vse to poganja? Toplota. Med ohlajanjem zraka, ko se para kondenzira v oblake in nevihte, se sproščajo neznanske količine toplote, ki poganjajo in hranijo orkan, nekakšno naravno parno turbino. Orkan deluje le, dokler priteka energija, to je, dokler je nad dovolj toplim morjem. Nad celino ni dotoka energije, zato nad kopnim tropski ciklon opeša in umre, ob prihodu nad kopno, na stiku morje — obala, pa ima še neznansko moč. Od tod tudi žrtve in milijardna škoda. Zanimivo je, da porabi orkan za veter, ki včasih preseže 300 km na uro, vsega 3 do 4 odstotke svoje energije. Za konec še legenda. Domorodci na Karibih, kjer so orkani sestavni del leta in narave, niso nikoli nič vedeli o vlagi, termiki, fiziki in toplotnih strojih. V močnem vetru, kije prihajal z oceana, so spoznali jezo boga Hun-rakana (v jeziku Majev bog neviht). Iz imena tega boga smo dobili tudi danes mednarodni besedi kurikan, urgan in naš orkan. V nekaterih karibskih mitih je Hunrakan šepav, v drugih pa celo enonogi bog, od tod tudi njegova nejevolja. Srednjeameriški Indijanci so ga videli v ozvezdju, ki mu mi pravimo Veliki voz. Na geografskih širinah Karibov Veliki voz v avgustu in septembru (sezoni orkanov) deloma zaide za obzorje. Sovražniki so ga potopili v morje, zato besni in pošilja strašen veter, valove in dež. Kasneje, po oktobru, Veliki voz oziroma Hunrakan spet vzide na vzhodnem obzorju. Bog se je osvobodil ujetništva in sovražnikov. Svoboden je, zato tudi dobrodušen. Orkanov ni več. M. B. Da uspešno trgujemo, bomo lahko rekli takrat, ko bomo v Saudsko Arabijo izvažali pe- Strupi pred domačim pragom Afričani razprodajajo Afriko? — Na Danskem bodo zaprli vodnjake Čeprav so ekološke katastrofe že močno postale sestavine vsakdanjika, človeka še niso naredile toliko brezbrižnega, da ne bi zmeraj znova prebral sporočilo o njih. Takih sporočil pa je vse več, ker so bolj in bolj številne grožnje zdravi in čisti naravi. V zadnjem času je bila posebej v ospredju Afrika, ki so jo nekateri nameravali spremeniti v evropsko smetišče. V tej sebični nameri so Evropejci že skoraj uspeli, ker so si za mastne denarje delili črno celino s pomočjo — Afričanov, seveda izbrancev. Te so mnogi njihovi rojaki opozarjali na znake, ki jim jih nastavljajo evropski mešetarji z »mešanim blagom«, vendar so prekanjeni trgovci iz Evrope pregovorih marsikaterega afriškega domačina, da je v zameno za naravnost skromno od' škodnino vzel na svojo zemljo ce lo izredno strupene snovi. Tako je neki nigerijski farmar prevzel od Italijanov 2.500 ton PCB in za to dobil mesečno 100 dolarjev. Če prihajajo v Afriko strupi predvsem od zunaj, kdo zastruplja svet pred domačim pragom Evropejcem? Slej ko prej sami in s tem trpkim spoznanjem so se morali pred kratkim dokončno zbogati tudi prebivalci v okolici Kopenhagna in Aarhusa. V zadnjem času so morali na njihovem območju zapreti veliko vodnjakov s pitno vodo, in sicer zaradi alarmantnih znamenj, da je vsa podtalnica na tamkajšnjem področju zastrupljena s kemikalijami. Takoj so pregledali vse vodne izvire in strokovnjaki so priporočili grozljive ukrepe: zaradi zastrupljenosti tal bodo morali zapreti najbrž nekaj tisoč skupnih vodnih zajetij in več deset tisoč zasebnih vodnjakov. Bi svetilko iz konzerve? Svojevrstna predelava odpadnega materiala — »Kultura pločevink« zaposluje in čisti okolje V ne tako davni preteklosti so tudi v naših krajih zbiralci odpadnih materialov iskali star papir, steklo, staro železo in odslužen tekstil, kar vse so prodajali velikim zbiralnicam surovin. Potujočih zbiralcev zdaj na naših cestah skorajda ni več, a to ne pomeni, da je omenjenemu opravilu povsod odklenkalo. Nasprotno. Zbiranje odpadnih materialov prav zdaj doživlja razcvet, čeprav je res, da mu je današnji čas nadel sedanjim razmeram Slabi časi za bavarske kragulje Ljubitelji živali o iztrebljanju ptic — Mnogo »iz-jemnih« dovoljenj Nasprotujoč množičnim lovskim pogonom, so nemški ljubitelji živali postregli s podatki o škodi, ki jo je zaradi pušk utrpel pernati in drugi živalski svet. Upoštevali so vse od jelena do srake in pravijo, da so pri njih samo leta 1986 pobili 4.145.810 sesalcev in ptičev, ki bi skupaj tehtali več milijonov kilogramov. Nekateri so prepričanj, daje številka še premajhna glede na dejansko število pokončanih živali. Za take ocene se ogrevajo zlasti tisti, ki prisluhnejo uradnim informacijam o plenjenju na Bavarskem. Bavarska deželna zveza za zaščito ptičje namreč sporočila, da je na njenem območju v zadnjih petih letih padlo pod kroglami mqd drugim 878 kraguljev in 981 kanj. Ce sta tak davek lovcem plačali ti dve vrsti, ki sta v Nemčiji kot drugod po Evropi vse leto zaščiteni, koliko je bilo pobitih šele tistih ptičev, ki so zaščiteni krajši čas ali sploh niso, pravijo ogorčeni nasprotniki lovcev. Opozarjajo, da oblasti izdajajo dovoljenja za streljanje omenjenih ujed, svoje ravnanje pa uradi pojasnjujejo z izgovorom, da so ujede narušile naravno ravnovesje. Kragulji in kanje naj bi se bili preveč namnožili, tako daje v deželi že nastopilo izjemno stanje, ki naj bi ga normalizirali z izdajanjem dovoljenj za streljanje. Sicer gre za izjemna dovoljenja, vendar jih pristojni uradi trmasto izdajajo prav množično. Za izdajanje potrdil so pooblaščeni nižji uradniki, ki pa so večinoma sami tudi lovci. Je potemtakem kaj čudnega, če je »izjemnih« dovoljenj zmeraj več? L. M. ustrezno podobo. Novost je v tem, da zbiralci ne prodajajo odpadkov za staro šaro, ampak jih domiselno uporabijo za izdelovanje najrazličnejših koristnih predmetov. Tako se je ponekod v svetu že močno okrepila nova dejavnost, ki kuje dobiček s preprosto potezo, da prodaja svetu, kar je le-ta malo prej zavrgel. Za to novodobno obrt so sociologi poiskali praktično ime »kultura pločevink«. Ta svojevrstna predelava odpadnega materiala v cenjene predmete se je razrasla zlasti z brezposelnimi državljani preobloženem tretjem svetu. Poznavalci postavljajo v tem pogledu za zgled Maroko in Pakistan, kjer človeška ustvaijalnost na svojstven način postavlja ob bok izdelkom iznajdljivih vzhodnjaških rokodelcev predmete iz odpadkov sodobne civilizacije. V pakistanskih prodajalnicah Evropejec najbrž ne bi mogel hladno obiti stojnic s svetilkami, siti, kuhinjsko posodo, kovčki, škropilnicami, z lijaki, s čevlji, sandali in torbicami. Čudil bi se, za kaj vse zvita pamet uporablja zavržene pločevinke in zlizane avtomobilske pnevmatike. Taka obrt ni danes nič manj ugledna in močna od zlatarske. V Karačiju so zbiralci odpadkov zasedli s svojimi delavnicami cele ulice. Toda posel ne cvete le v Karačiju, saj je nove vrste izdelkov mogoče kupiti na številnih bazarjih in tržnicah širom po svetu. Vse drobnarije pa zaposlujejo veliko rok in domnevajo, daje število ljudi, ki se ukvarjajo s tem nekdaj neuglednim opravilom, širom po svetu že naraslo v milijone. Nemara zavoljo tega »kulturi plo-čevnik« skorajda pojejo slavo. Za zdaj še nekako plašno ji podajajo roko tudi ekologi, saj zbiralci odpadkov znosijo v svoje delavnice pre-nekateri kos civilizacijske navlake in tako hote ali nehote zmanjšujejo onesnaženost okolja. Zato pa so nad njo manj navdušeni stari mizarski, čevljarski in lončarski mojstri, ki v novih rokodelcih dobivajo tekmece. L. M. (Vir: Kosmos) Ko bo Amerika v devetdesetih letih kihnila, bodo države tretjega sveta dobile pljučnico. Bedo, ki jo predvidevam za mesta Indije, Mehike, Brazilia, Pakistana, Egipta in ostanke tretjega sveta, presega mojo sposobnost opisovanja. dr. Ravi Batia, indijski ekonomist Z morsko gobo nad aids? Kakšna zdravilna snov se skriva v Boki Kotorski? — Uspešno zdravljenje levkemije živali sek, na Japonsko jedilne pa ličice, v Italijo pa čevlje. C. VVilliam verity, minister trgovine ZDA V Kotoru in Beogradu proučujejo posebno snov, ki jo vsebujejo morske gobe in za katero nekateri trdijo, da pomaga pri zdravljenju aidsa. Gre za avarol, ki so ga našli v morskih gobah Disidea avara. Z zdravilnimi lastnostmi te snovi se trenutno najbolj ubadajo v Mainzu. Časopisi so celo objavili novico, daje tamkajšnji profesor Werner Muli er našel zdravilo proti aidsu, vendar imenovani znanstvenik svari pred prevelikim optimizmom. Da ne gre za prazna ugibanja, potrjujejo nekateri učinki avarola. Za to snov namreč trdijo, da sejo da uspešno uporabiti proti levkemiji, sicer pa so strokovnjaki pridobili iz teh morskih gob, ki prebivajo tudi v Boki Kotorski, še dve snovi, koristni pri zdravljenju nekaterih tumorjev. Učinke avarola preučujejo tudi v Tokiu in Washingtonu. Očitno je, daje Mainz nekako v spredju, morda tudi zato, ker tam že od polovice lanskega leta omenjeno snov preizkušajo na bolnikih z aidsom. Američani in Japonci doslej niso ugotavljali njenih učinkov na ljudeh, tako da nimajo podatkov o tem. Ker pa so strokovnjaki ozdravili z avarolom 90 odstotkov živali, ki so imele levkemijo, je poznavalcem to dovolj za obetaven sklep, da bodo s pomočjo morskih gob zdravili tudi kugo dvajsetega stoletja. Glavni razlog, da omenjene snovi še ne preizkušajo na ljudeh, je po besedah strokovnjakov nerešeno vprašanje, kako novo odkrito zdravilo z injekcijami vbrizgavati bolnikom. Denar je verjetno manjši problem, čeprav raziskovanje zdravilnih uzči-nkov morskih gob stane Nemce letno prek 300.000 mark. Brez dvoma želijo tudi s financiranjem narediti vse, da bi rodili uspeh raziskovalni napori profesorja Mullerja, ki je skupaj z nekim tokijskim izvedencem za raka pred dvema letoma avarol odkril in Jaz sem se seznanjal z življenjem tako kot opice. Opazoval sem svoje starše. princ Charles, britanski prestolonaslednik sčasoma toliko pojasnil njegove učinke, da nemško časopisje zdaj že napoveduje serijsko proizvodnjo te snovi. Toda znanstveni krogi trmasto molčijo o tem, ali so z uporabo avarola pri obolelih ljudeh zaustavili napredovanje aidsa ali ne. Kdaj so umrli britanski mamuti? Nove domneve o bivanju teh orjaških živali na an- gleških tleh__________________ Kar zadeva mamute na angleških tleh, je še do pred kratkim veljalo strokovno mnenje, da so izumrli pred približno 20.000 ali 18.000 leti. Zdaj so izvedenci za zemeljsko prazgodovino zavrgli take ocene. S pomočjo izredno natančnih raziskovalnih metod so časovno prestavili mamute za dobrih 15.000 let bolj proti sedanjemu času. Ob tem spoznanju so se znanstvenikom podrle tudi dosedanje predstave o živalstvu tistega obdobja Zemljine zgodovine. Do teh novih spoznanj so se angleški znanstveniki dokopali potem, ko so našli v bližini Shrewsburyja dobro ohranjene ostanke odraslega mamuta in treh mladičev. Domnevajo, da so »ledenodobni sloni« padli v ledeniško razpoko, od koder se niso več mogli rešiti. Led, ki jih je tako vkoval v luknji, jih je pomagal ohraniti skozi tisočletja. Ko sojih znanstveniki odkrili, so sicer zrušili prejšnje domneve o tem, kdaj je Anglija nazadnje gostila mamute, toda ali bi pri ponovnem proučevanju znova našli v ostankih dokaz, da so orjaške živali prebivale na angleških tleh mnogo kasneje, kot je kazalo doslej? Kakorkoli že, zdaj bo nekaj časa veljalo, da so se mamuti najbrž doselili tja po ledeni dobi iz Azije. Prišli naj bi bili po kopnem, naravnem mostu med Veliko Britanijo in celino. POTA in sm/ •2* Vratarica presenetila vlomilca Zaradi vloma v kiosk Franc Tekavec obsojen na enotno kazen 15 let zapora — Pogum in odločnost Vide Potočar — Le tri mesece na prostosti__________________ NOVO MESTO — Letošnjega 30. aprila je bil 38-letni Franc Tekavec iz Novega mesta pogojno izpuščen iz KPD Dob, kjer je prestajal 15-letno kazen zaradi uboja, ki gaje storil pred trinajstimi leti. Kot je sam te dni govoril novomeškim sodnikom, je bilo ob njegovem prihodu iz zapora dogovorjeno, da se bo zaposlil v novomeški pekarni, vendar zaradi slabega vida ni dobil ustreznega zdravniškega spričevala, tako da je ostal brez službe in denarja za preživljanje. poročajo PRED GOSTILNO IZGINILO KOLO — Neznan storilec je 23. septembra med 21. in 22. uro pred gostilno Bajte v Hrastu ukradel kolo z motorjem, last domačina Slavka Hostiča. Motorček je sivo srebrne barve s kovinskimi blatniki, vreden pa je 2,2 milijona din. Storilca in vo-zilce seveda še iščejo. UKRADENI AVTO NAŠLI KA-R AMBOLIRAN — 23-letni Janez Grlica iz Biške vasi je 24. septembra ob 19.50 parkiral svoj osebni avto pred stanovanjsko hišo. Očitno se je počutil dovolj varnega, saj je v vozilu pustil tudi ključe, kar je olajšalo delo neznanemu tatiču. Slednji je z avtomobilom odpeljal v neznano smer, vendar ni prišel daleč. Avtomobil so kmalu našli, vendar kar precej poškodovan. ODNESEL AKUMULATORJA — V noči na 24. september je neznanec izjo-vornjaka, ki gaje imel lastnik Branko Šu-tar iz Novega mesta parkiranega na parkirišču pri križišču Ulice Slavka Gruma in Irče vasi, odnesel dva akumulatorja, vredna okoli 800 tisočakov. Predrzneža in plen miličniki še iščejo. OKRADEN VIKEND — Med 19. in 22. septembrom je neznanec vlomil v vikend Ljubljančanke Terezije Stanko v Biški vasi pri Mirni peči. Vlomilec je iz vikenda odnesel ročno svetilko, brivski aparit, delovno obleko in dve odeji, tako daje lastnica oškodovana za 2,5 milijona dinarjev. Tekavec je poskušal še drugod, naposled je opravljal razna priložnostna dela vse do letošnjega julija. Po lastnem pripovedovanju je bil v tistem času dva ali tri dni brez dela, nič ni jedel, zato se je 26. julija ob 22.45 odločil za dejanje, zaradi katerega je moral pred dnevi sesti na zatožno klop novomeškega sodišča. Pri hotelu Metropol v Novem mestu je tisti večer pobral granitno kocko ter se z njo v roki odpravil do kioska tobačne tovarne Ljubljana, tozd Novo mesto, na Smihelski cesti. S kocko je nato raz- Kdo je vrgel baklo v brunarico? 31-letni Marjan Ovniček z Dolža ostal brez strehe DOLŽ — Miličnikom in kriminalistom novomeške UNZ do zaključka naše redakcije še ni uspelo izslediti storilca, ki je 21. septembra ob 3.45 zažgal stanovanjsko brunarico 31 -letnega Marjana Ovnička z Dolža. Ovniček je to noč mirno spal v svoji brunarici, ko je nekaj pred četrto uro zjutraj prišel od nekod neznanec in skozi odprto okno vrgel v brunarico goreči predmet. Takoj zatem jo je urno popihal v noč, ogenj pa seje hitro razširil po objektu. Lastniku je uspelo rešiti le golo kožo, vse ostalo so uničili zublji. Po prvih podatkih je škode za vsaj 50 milijonov din, o domnevnem požigalcu pa preiskovalci še zbirajo podatke. ŠE ENKRAT Iz samice na prostost Pojasnilo KPD Dob na naše pisanje o pobegu kaznjenca Darka Škoda iz zapora S prestajanja zaporne kazni je pobegnil obsojenec Škoda Darko. Takoj po dogodku so se v sredstvih javnega obveščanja pojavili komentarji, ki obsojajo ta ihtevajo njegovo analiziranje. Temu se delavci zavoda nikakor ne dogodek in zahtevajo i. _ upiramo in tudi ne bežimo pred ugotavljanjem odgovornosti. Tudi vsak dosedanji tovrsten dogodek je bil podvržen temeljiti analizi, četudi takšne zahteve niso postavljali niti sredstva javnega obveščanja niti širša javnost. Podatki o klasičnih pobegih obsojencev iz zaprtega dela zavoda v zadnjem desetletju nam pokažejo, da smo imeli v letu 1978 osem tovrstnih pobegov. V vseh nadaljnjih letih so bili takšni pobegi z manjšimi nihanji v postopnem upadanju. V letu 1987 je v zavodu uspel en pobeg, v letu 1988 pa je pobeg Darka Škode drugi tovrstni primer v zavodu. V vseh letih je bilo v okviru preventivnega delovanja odkritih več posamičnih in skupinskih priprav na pobege in tudi preprečenih poskusov pobega. Celotni sistem fizičnega zavarovanja zavoda se v obdobju od njegove izgradnje in tudi v zadnjih desetih letih v svoji zasnovi ni spreminjal. Zavodu ni uspelo slediti vsem tehničnim dosežkom na tem področju. Strokovnjaki trdijo, praksa v svetu in pri nas pa to potrjuje, da sistemov fizičnega zavarovanja, ki bi bili sami zase 100-odstotno zanesljivi, ne poznamo nikjer, zato se, žal, tovrstnih neprijetnih dogodkov ne more v celoti otresti nobena država v svetu. Povsod je potrebno sistem tehničnega zavarovanja dopolnjevati z osebnim zavarovanjem in z različnimi oblikami individualnega in skupinskega preventivnega delovanja med obsojenimi osebami. Praksa zadnjih let kaže, da se na ta način dosegajo večji uspehi, kot zgolj s hermetičnim zapiranjem fizičnega za varovanja okrog zavoda. Takšna usmeritev je skladna tudi s penološko teorijo ir prakso, kije verificirana od strokovnih družbenoplitičnih institucij v SR Sloveni ji. To seveda ne pomeni, da v razmerah KPD Dob, kjer v vsakem trenutku prestaja 40 do 50% vseh obsojenih oseb v SR Sloveniji in med njimi tudi večina tistih, ki najbolj mislijo na beg, ne bo potrebno investirati v obnovo in dopolnitev sistema fizičnega zavarovanja zavoda. To spoznanje ni novo, dogodki (četudi manj pogosti kot v preteklosti, zato pa toliko bolj odmevni) postavljajo zahtevo po pospešenem iskanju boljših tehničnih rešitev. Vsak tovrstni dogodek pa znova odpira pred penološko stroko vprašanja klasifikacije in razporejanja posebej problematičnih in begosumnih obsojenih oseb tako znotraj posameznega zavoda kot med zavodi. Slovenska penološka teorija in praksa se nista odločili za ločeno nastanitev posebej problematičnih in begosumnih obsojencev. Namestitev v posebne prostore bi sicer omogočila posebne ukrepe tehničnega in osebnega zavarovanja,ki bi do določene mere zmanjšali nevarnost pobegov, toda tudi zelo izolirani sistemi poleg vrste negativnih posledic izolacije ne zagotavljajo, da do pobega ne bo prišlo. V sedanjih razmerah pa sc zdijo sama s seboj v nasprotju javna vprašanja, kako je mogoče, daje pobegnil »kriminalec svetovnega slovesa«. Če se že moramo sprijazniti z dejstvom, da občasno v določenem spletu okoliščin posameznim obsojencem uspe prelisičiti vse oblike varovanja, potem je vendarle logično pričakovati, da bo to prej uspelo najbolj begosumnim in tudi sicer posebej problematičnim obsojencem. Okoliščine, v katerih je pobegnil Škoda, analiziramo z vso skrbnostjo. Podrobnosti pojasnjujemo tudi z rekonstrukcijo posameznih možnih variant. Ugotovitve in zaključki bodo služili nadaljnji obdelavi v strokovnih službah zavoda in Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo za ugotavljanje odgovornosti zaposlenih delavcev in za iskanje izboljšav v sistemu zavarovanja zavoda. Škoda je v času pobega prestajal disciplinsko kazen oddaje v samico s pravico do dela. Vsebina izvrševanja tovrstne disciplinske kazni ni popolna izolacija, kot gotovo sklepajo nepoznavalci. Taka obsojena oseba hodi na delo med ostale v redno proizvodnjo, hodi na vse obroke hrane v skupno jedilnico, hodi na po zakonu obvezni dnevni sprehod na zavodsko sprehajališče, odide pa tudi na obisk, če ga dobi v času prebivanja disciplinske kazni. Preostanek dneva in noč preživi v posebnem sprostoru — samski sobi, ki se po opremi in zavarovanju bistveno ne razlikuje od ostalih bivalnih sob v zavodu. Pred nastopom samice in tudi v času njenega izvrševanja se opravlja kontrola vnašanja nedovoljenih predmetov z osebnim pregledom. Osebni pregled ne daje zanesljive garancije, da posameznim obsojencem ne bi uspel prenos drobnih kovinskih predmetov v samico. Dosedanja praksa v svetu in pri nas kaže, daje obsojencem tudi v izredno izoliranih in nadziranih sistemih to uspelo na najrazličnejše, včasih skorajda neverjetne načine. Rekonstrukcija te faze dogajanja je pokazala, da ropota, kije nastajal pri premagovanju ovir v samici, ni mogoče slišati v sosednjo sobo ali na hodnik. Betonska ograja z varovalnim sistemom v posebnih časovnih in vremenskih okoliščinah za nekatere fizično najsposobnejše obsojence v sedanjem stanju ne predstavlja zadostne ovire. Ne glede na nekatere navedene in tudi ostale objektivne okoliščine, ki so v celotnem spletu dogajanja pripomogle k uspešnemu pobegu, se nikakor ne želimo izmikati ugotavljanju osebne odgovornosti delavcev, katerih delo temeljito analiziramo. Zoper vse, ki so opravljali kakršnokoli delo v zvezi z dogodkom, je uveden postopek za ugotavljanja njihove odgovornosti. Vsak bo za ugotovljene pomanjkljivosti pri svojem delu nosil svoj del odgovornosti. KPD Dob pri Mirni upravnik JOŽE JEVNIKAR bil steklo in se skozi nastalo odprtino splazil v notranjost kioska. Hotel seje založiti z denarjem, jestvinami in cigaretami, imel pa je smolo, da je ropot in žvenket stekla slišala Vida Potočar, vratarica v novomeški bolnišnici. Z lučjo v roki je stopila do kioska, in ko je videla, kaj se v njem dogaja, pogumno in brez pomislekov ustavila osebni avtomobil Jožeta Jermana. Slednji je skupaj s Po-točarjevo prijel vlomilca, ki mu je uspelo vzeti le 4.150 din. Prijetju se niti ni upiral, medtem pa je Jermanova žena na pomoč poklicala še miličnike. Ti so Tekavca seveda odpeljali v pripor, kjer je počakal na sojenje. Sodnikom je Tekavec dejanje odkritosrčno priznal, izgovarjal pa seje, daje vlom storil zaradi razmer, v katerih je živel, bil je brez denarja in brez hrane. Ob upoštevanju tega in njegove težke Mirko Štukelj, zmagovale v kategoriji voznikov avtobusov, prejema pokal iz rok predsednika ZSAM Slovenije Vinka Možeta. (Foto: J. Miklavc) Velik uspeh šoferjev novomeškega ZŠAM ŽALEC — Minulo soboto je bilo v Žalcu 9. republiško tekmovanje šoferjev in avtomehanikov, ki se ga je od dolenjskih udeležilo le novomeško društvo. Nastopajoči so se pomerili v treh kategorijah, največ uspeha pa je Novomeščanom prineslo tekmovanje voznikov avtobusov, kjer je med 22 nastopajočimi zmagal Mirko Štukelj. Kot zanimivost omenimo, daje v tej kategoriji nastopila tudi edina ženska, Novomeščanka Rozi Luzar. V kategoriji voznikov tovornjakov — na tekmi jih je bilo 28 —■ je Dušan Kovačič iz novomeškega ZŠAM zasedel 4. mesto, Marjan Božič pa 11. Še pogled med šoferje lahkih tovornjakov, kjer je Mirko Saje v konkurenci 32 voznikov zasedel 6. mesto, Anton Praznik pa sedmo. V ekipnem seštevku je zmagala ekipa ZŠAM Ljutomer, medtem ko je bila vrsta ZŠAM Novo mesto odlična druga. Udeležbo Novomeščanov v Žalcu je omogočila IMV. Dodajmo za konec še, da se letošnjega republiškega tekmovanja ni udeležila ekipa ZŠAM Brežice, kije bila na julijskem regijskem tekmovanju prva. mladosti, po drugi strani pa dejstva, da gre za specialnega povratnika, gaje senat novomeškega sodišča obsodil na 1 leto zapora. Pri tem je novomeški senat preklical pogojni izpust iz zapora, kjer je Tekaec prestajal 15-letno zaporno kazen zaradi uboja, in mu izrekel enotno kazen, vnovič 15 let bivanja za rešetkami. Od te kazni se mu seveda odšteje čas, prebit v priporu, in že prestana kazen od 11. maja 1977. Sodba še ni pravnomočna. OSUMLJEN TATVIN V IMV NOVO MESTO — Kriminalisti novomeške UNZ bodo te dni napisali ovadbo zoper 34-letnega I. J. iz Vinice, ki je utemeljeno osumljen, da je v letošnjem septembru v novomeški IMV ukradel več rezervnih delov. Po podatkih novomeške UNZ naj bi bil I. J. iz IMV, tozd Tovarna avtomobilov Novo mesto, jemal predvsem dele za osebna vozila R-4 in R-18, ukradeno robo pa prodajal naprej. Nekaj delov so med hišno preiskavo našli pri njem doma. po doslej zbranih podatkih je ukradene robe za 633.037 din. TRAKTORIST PREZRL OTROKA DOBOVA — 62-letni Jože Gerje-vič iz Malega Obreža je 21. septembra ob 12.50 peljal traktor iz Dobove proti domu. Med vožnjo je ob desnem robu ceste prezrl 11-letno Marijo Štraser iz Kapel, ki je hodila pravilno iz nasprotne smeri. Dekle je Gerjevič zadel in ga zbil na travnato bankino, po nezgodi pa je, ne da bi se zmenil za dogodek, odpeljal domov. Ob 17. uri so ga izsledili miličniki. Štraserjeva je bila v nezgodi hudo ranjena in so jo odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Le s tečajem do izpita Obvestilo izpitne komisije zakona Novost novega Komisija za vozniške izpite pri SO Novo mesto obvešča vse kandidate za voznike motornih vozil, da bodo morali po 12. oktobru letos obvezno obiskovati tečaj avto šole za teoretični del izpita. Za tiste, ki se bodo za izpit prijavili še pred tem datumom, ta novost ne velja. Seveda ta zahteva ni muha Novomeščanov, temveč to izrecno predpisuje novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki bo pričel veljati 12. oktobra in kateremu smo že posvetili nekaj besed. Zakon namreč pravi, da lahko po omenjenem datumu opravlja vozniški izpit le kandidat, ki se je za preizkus znanja pripravljal v tečaju avtošole. Te in številne druge novosti v zakonu so med vozniki motornih vozil razumljivo vzbudile veliko zanimanje, še posebej zaradi novih kazni, ki so kar nekajkrat višje od dosedanjih. Vsebini novega zakona in bližajoči se akciji za zmanjšanje števila prometnih nezgod z nazivom »Akcija -10 odstotkov« je bila posvečena tudi včerajšnja seja republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije, o kateri pa nekaj več prihodnjič. Ob nekaj hudih prometnih nes- rečah minule dni, v katerih so bili udeleženi pešci, še posebej pa otroci, je nemara prav, da pogledamo, kako je za varnost in dolžnosti pešcev poskrbljeno v novem zakonu. Pešec, ki ne hodi ob levem robu vozišča, ki ob zmanjšani vidljivosti ali temi ne nosi ustreznih odsevnih teles, ki nepravilno prečka cesto, bo na mestu prekrška kaznovan s 15.000 din, če pa je s takšnim svojim obnašanjem še ogrozil varnost v prometu, se kazen lahko zviša na 20 do 120.000 din. Krepko pa so se z novo zakonodajo povečale dolžnosti voznikov do pešcev. Šofer mora voziti tako, da lahko v vsakem trenutku ustavi vozilo, če je to potrebno. To seveda velja za dele cest, koder hodijo otroci in kjer na njihovo navzočnost v prometu opozarja ustrezen znak. Novost je tudi v tem, da mora voznik obvezno ustaviti vozilo, če so na zaznamovani prehod za pešce stopili ali stopajo otroci, starejše osebe ali invalidi. Ža nespoštovanje teh določil bo moral voznik globoko seči v žep, kazni so namreč od 25.000 do 200.000 din, grozi pa mu tudi odvzem vozniškega dovoljenja za dobo od treh mesecev do enega leta. B. B. Spečim potnikom jemai denar Devet mesecev zapora za Safeta Cucka, ki je kradel na mednarodnem ekspresnem vlaku — Miličnike pričakal zaklenjen v stranišču — Le delno priznanje DOBOVA, NOVO MESTO — Od letošnjega 21. junija je 24-letni Safet Cu-cak, doma iz Sjenice, v priporu čakal na sojenje pred senatom novomeškega temeljnega sodišča. Cucka so namreč miličniki prijeli zaklenjenega v WC mednarodnega ekspresnega vlaka številka 1292, ki vozi med Istambulom in Zahodno Evropo. Cucak je dobro vedel, zakaj se je zaklenil v stranišče. Letošnjega 22. aprila je prišel s prestajanja kazni v zaporih Padinska skela, kjer je bil zaradi večjega števila vlomov v osebne avtomobile in ropa. Cucak ni dolgo čakal, pač pa seje kmalu vnovič odpravil na kriva pota. Tako je v noči na letošnji 18. junij brez vozovnice in osebnih dokumentov stopil na omenjeni mednarodni ekspresni vlak, koder je spečim potnikom jemal denar. Tako se je najprej odpravil v kupe, kjer je spal Ivan Pranjič. Iz žepa obešene jakne mu je zmaknil 16 tisočakov, a je to na srečo opazila Pranjičeva nečakinja, kije strica zbudila. Slednji je urno stekel za zmikavtom, ga prijel in od njega izterjal svoj denar. To pa Cucka očitno ni motilo, pač pa je kradel še naprej. Americu Maderju, ki je prav tako dremal v zatemnjenem kupeju, je segel v okoli vratu obešeno vrečko in iz nje vzel 20 ameriških dolatjev, 9.000 din, potni list, vozovnico, ki jo je seveda s potnim listom kmalu odvrgel, denar pa obdržal. V STANOVANJU NAŠLI MRTVO KRIŽE — V kuhinji njene stanovanjske hiše so 24. septembra ob 17.30 našli mrtvo 61-letno Moniko Pirc iz Križ pri Brežicah. Ogled kraja smrti in opravljena preiskava sta ovrgli sume, da gre za morebitno nasilno smrt. Tuja krivda je izključena, natančen vzrok smrti pa še ni znan. MULJ IN ILOVICA ZALILA JAŠEK MOTORIST IZSILIL PREDNOST SENOVO — V rudniku Senovo seje 26. septembra ob 11. uri zgodila nesreča. Na koti 96 je prišlo do vdora mulja in ilovice v odkopni jašek. Zalilo gaje v dolžini kakih dvajsetih metrov, zalilo pa je tudi opremo. Pet delavcev, ki je bilo v času nesreče v jašku, je nevarnost pravočasno opazilo in sc umaknilo. Povzročena škoda še ni ocenjena, zagotovo pa bo precejšnja, še posebej, če računamo tudi zastoj v proizvodnji. Naposled je Cucak segel še v desni zadnji hlačni žep spečega potnika Siniša Iliča, vendar je to na srečo opazil potnik Milorad Usainovič, kije tatiča pregnal. Kot že rečeno, so bili o neznanem zmikavtu na vlaku obveščeni tudi miličniki, ki so Cucka kmalu našli zaklenjenega v stranišču. Ker se je to zgodilo na delu proge med Dobovo in Ljubljano, so zmikavta izročili posavskim miličnikom, ti pa novomeškemu preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Na sojenju je Cucak priznal le tatvino denarja Pranjiču, ostale je zanikal. Pojasnil je tudi, daje bil na vlaku zategadelj, ker je potoval na Jesenice, kjer naj bi dobil zaposlitev. No, naj bo kakorkoli, sodišče je imelo na voljo dovolj dokazov, da ga je obsodilo za navedene tatvine na 9 mesecev zapora in mu pripor podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Pri izreku ni moglo mimo tega, da je bil Cucak za premoženjske prestopke že nekajkrat pravnomočno kaznovan. ODPOVEDALE ZAVORE SEVNICA — 24. septembra ob 12.55 seje skozi naselje heroja Maroka v Sevnici peljal na kolesu z motorjem 20-letni Roman Skubic iz Dolnjega Boštanja. Mladenič je v naselju zavijal na levo in pri tem izsilil prednost osebnemu avtomobilu, ki gaje nasproti vozil 22-letni Aleš Kolman iz Pečjega pri Sevnici. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil Skubic hudo ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. PO TRČENJIH POBEGNIL MOSTEC PRI BREŽICAH — 27-letni Rajko Barbič iz Gorice pri Krškem je 23. septembra ob 22.35 peljal tovornjak s priklopnikom po ozki vaški poti skozi naselje Mostec pri Brežicah. Med vožnjo je pri stanovanjski hiši št. 5 najprej trčil v leseno ograjo Jožeta Počka, nato pa še v streho stanovanjske hiše Marije Priveršek, opeka pa je poškodovala tudi fasado hiše Staneta Pirnerja. Barbič se za trke ni zmenil, temveč je vozil dalje in so ga prijeli šele miličniki v Krškem. Ni odveč pripomniti, da je vozil pod vplivom alkohola, škoda, ki jo je povzročil, pa je ocenjena na 12 milijonov din. Mrtev na kraju trčenja V nedeljo zvečer huda prometna nezgoda v Gorenj-Z neregistriranim kombijem na sredo ceste cih PO DOLENJSKI DEŽELI • Nekdo je v času med 11. in 23. septembrom vlomil v lovsko kočo, last zelene bratovščine iz Mirne peči. Lovci so po opravljeni inventuri ugotovili manko 50 tisočakov. Bojda bodo za povrnitev škode povečali odstrel divjadi. • Z vlomi sta povezani tudi naslednji notici. Prejšnji teden je neznanec obiskal zidanico v Gaberju pri Soteski in Topličanu Stanislavu Senici zmak- nil kar krepko malico. Odnesel je po kilogram bržole in slanine, grlo pa sije poplaknil z nekaj žganja. Da znajo možje postave primerno ceniti tovrstne kulinarične dobrote, kaže podatek, da so ukradeno hrano ovrednotili na 200 tisočakov. • Nedeljsko noč pa je nekdo izkoristil za obisk zidanice Novomeščana Rudolfa Riflja na Tržki gori. Okus lanskega vina mu očitno ni prijal, zato je raje vzel s seboj štiri steklenice piva in 10 dag kave. Ali mu bo letošnji pridelek bolj všeč, se bo odločil ob naslednjem obisku. B. B. BREZOVICA — Na vaški cesti v Brezovici pri Bizeljskem je prišlo 23. septembra ob 8. uri do hude nesreče. 58-letni Milan Strunjak iz Čemehovca se je s traktorjem, na katerem je sedela tudi njegova žena Marija, peljal po klancu navzgor. Nekaj pred vrhom je hotel motor prestaviti v nižjo prestavo, ker pa zavore niso delale, je traktor pričel drseti nazaj. Voznik je izgubil oblast nad vozilom, tako da seje traktor prevrnil po nasipu. Voznik in žena sta izpadla, Milan seje pri tem huje poškodoval, Marija pa laže. Oba so prepeljali v brežiško bolnišnico. OPLAZIL PEŠCA GORENJCI — V nedeljo, 25. septembra, zvečer je prišlo na regionalni cesti med Vrhovci in Adlešiči do hude prometne nezgode, v kateri je umrl 54-letni voznik osebnega avtomobila Niko- KOLESARKA HUDO RANJENA ŠENTRUPERT — 25. septembra ob 17. uri seje 63-letna Marija Zupan iz Drage peljala s kolesom po lokalni cesti od doma proti Šentrupertu. Med vožnjo skozi desni pregledni ovinek po klancu navzdol jo je zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati, tako da kolesa ni več obvladala. Izgubila je ravnotežje in padla po cesti, pri tem pa se hudo poškodovla. Zupanova se zdravi v novomeški bolnišnici. la Žunič iz Žuničev. Ura, je bila okoli 19. ko seje 32-letni Miran Požek iz Adlešičev peljal z neregistriranim kombijem novomeške IMV, kije imel odrezano streho, po regionalni cesti proti Adlešičem. Med vožnjo po blagem klancu navzdol je v naselju Gorenjci dohitel osebno vozilo, ki je stalo ob desnem robu ceste. Požek je zapeljal mimo avtomobila in pri tem zavil na sredo ceste, po kateri pa je prav takrat nasproti z osebnim avtom pripeljal 54-letni Nikolaj Žunič. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, med katerim je Žunič hudim poškodbam podlegel že na kraju nezgode, hudo ranjen pa je bil tudi Miran Požek, ki so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na zviti pločevini je bilo za osem milijonov din. V. ZARADI UTRUJENOSTI V BETONSKI JAŠEK — 40-letni Slavko Kasunič iz Kranja seje 20. septembra ob 8.30 peljal z osebnim avtomobilom iz Podturna proti Žužemberku. Ko je vozil skozi vas Gaber pri Semiču, je v blagem nepreglednem ovinku po klancu navzdol zaradi utrujenosti zapeljal čez cesto na travnato bankino, vozil po njej 20 metrov, nato pa se s prednjim delom avtomobila zaletel v betonski jašek. Avtomobil se je zatem prevrnil, v nesreči pa seje 64-letni sopotnik Nikola Kasunič iz Kranja laže poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljenje v no- je bilo za 3 milijone dinariev. KRIVA PREVELIKA HITROST OTROK STEKEL PRED AVTOMOBIL NOVO MESTO — Minuli petek, 23. septembra, ob 12.40 seje na Cesti herojev v Novem mestu proti Ločni z osebnim avtom peljala 28-letna Miroslava Kos. Blizu Osnovne šole Katja Rupena, kjer so opozorilni in obvestilni prometni znaki o šolarjih ob cesti, je pešačila skupina otrok. Ko se jim je Kosova približala, je čez cesto stekel 7-letni Mihael I., katerega je Kosova navzlic zaviranju zadela in zbila po tleh. Otrok je padel na pločnik in se pri tem huje ranil, odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. KRMELJ — 27-letni Marjan Hribar iz Krmelja se je 21. septembra ob 22.10 peljal na kolesu z motorjem po mestni ulici skozi Krmelj. Pri stanovanjskem bloku št. 30 je dohitel pešca, kije hodil po levi strani ceste, zaradi vožnje po sredini vozišča pa ga je Hribar zadel. 48-letni Drago lovaneti iz Krmelja je zato padel po tleh in se hudo poškodoval. vomeško bolnišnico, materialne škode pa 20. septembra ob 18.30 seje 17-letni Štefan Ilnikar iz Gabija peljal na kolesu z motorjem iz Pangrč Grma proti Gabiju. V križišču enakovrednih cest za Hrušico in Gabrje ga je med zavijanjem v desno za smer Gabrje zaradi prevelike hitrosti za- neslo na levo, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 23-letni Edvard Rudman iz Gabrja. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Ilnikar laže ranil. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Na zviti pločevini je za okoli 2 milijona dinaijev škode. Poleg VN Krke še skupna zmaga Izredno uspešen vikend novomeškega kolesarja Bogdana Ravbarja — Na mednarodnem kriteriju na Drski 180 kolesarjev — Zmagoslavje Novomeščanov NOVO MESTO — Letošnja tradicionalna kolesarska dirka za Veliko nagrado Krke je bila precej okrnjena, saj iz objektivnih razlogov nismo videli memorialne cestne preizkušnje na krožni progi med Novim mestom in Otočcem, zato pa sobotna kriterijska vožnja na Drski ni bila nič manj zanimiva. Ude- ležilo se je je kar 180 kolesarjev iz Avstrije in zahodnonemškega Langenhagna ter seveda vsi najboljši jugoslovanski kolesarji z izjemo olimpijcev in tekmoval- ZMAGOSLAVJE NOVOMEŠČANOV — Sobotne mednarodne kriterijske kolesarske dirke na Drski seje udeležilo prek 180 tekmovalcev iz Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Posnetek je z dirke mlajših mladincev, ki jo je prepričljivo dobil član KD Krka Bogdan Fink, s tem pa je postal tudi skupni zmagovalec v točkovanju za kriterij slovenskih mest med mlajšimi mladinci. Njegov uspeh sta v soboto dopolnila še Judež z zmago med starejšimi mladinci in Ravbar z zmago med :ston člani. Slednji je dan kasneje s 3. mestom v Novi Gorici prav tako postal skupni zmagovalec članske konkurence v kriteriju slovenskih mest, medtem ko je pri starejših mladincih ta naslov osvojil Metličan Puš. (Foto: B. Budja) cev ljubljanskega Roga. Za največje veselje je poskrbel član domače Krke Bogdan Ravbar, kije zmagal v članski konkurenci in tako zaokrožil bero novomeških zmag na sobotni prireditvi. Najprej so na 2 kilometra dolgo krožno progo odšla dekleta, po pričakovanju pa je zmagala Vida Uršič iz Dola, medtem ko sta drugo in tretje mesto zasedli domači tekmovalki Krnčeva oziroma Sajovčeva. Zmagoslavje novomeških kolesarjev seje pričelo že v naslednji kategoriji, ko so se na 30 kilometrov dolgi krožni progi pomerili mlajši mladinci. Prepričljivo je zmagal Bogdan Fink z 18 točkami, drugi je bil Pilar (Sava), tretji. Vodeb (Merx) in četrti Novomeščan Stangelj. Tudi zmaga med starejšimi mladinci je os- tala doma. 50 kilometrov dolgo preizkušnjo je dobil Roman Judež, medtem ko so si preostala tri mesta razdelili kolesarji kranjske Save Cvetičanin, Žumer in Zlati znački tudi na Dolenjsko PREMOČNA ZMAGA LOPATIČEVE Podelitev priznanj mentorjem šolskih športnih društev — Najvišji priznanji tudi Janezu Kuhlju in Miranu Stojsu — Ostali nagrajenci________________________________ LJUBLJANA — V dvorani kina Union v Ljubljani je bila minuli petek slovesnost, na kateri so podelili priznanja najboljšim in najmarljivejšim mentorjem šolskih športnih društev, poleg njih pa še učencem, društvom in šolskim pedagogom. To tradicionalno srečanje je pripravil Center šolskih športnih društev pri Zavodu SRS za šolstvo, med nagrajenci pa je bilo tudi nekaj dolenjskih imen. Medpetin rja ŠSD je Prvo je vsekakor Janez Kuhelj iz Šentjerneja, kije bil med petimi dobitniki zlate značke mentorja ŠSD, najvišjega republiškega priznanja na področju šolskega športa. Janez Kuhelj je že pred 26 leti na OŠ Martina Kotarja v Šentjerneju ustanovil ŠŠD Polet, domala dve desetletji pa je že mentor tega društva, ki je pred leti dobilo tudi Bloudkovo plaketo. V okviru ŠŠD deluje več sekcij, največ odličnih rezultatov je zagotovo dosegla atletska, Janez Kuhelj pa je bil tudi pobudnik pred časom ustanovljenega Športnega društva Šentjernej. Njegova osnovna šola je v pe tek prejela tudi zlato plaketo za dosedanje dosežke pri razvoju šolskega.jlporta, enako Vsega en trener za dva ligaša Problemi in obeti kočevske ženske in moške odbojke KOČEVJE — Prihodnjo soboto, 8. oktobra, se pričenja prvenstvo v II. zvezni odbojkarski ligi za dekleta, kamor so se po uspešno prebrodenih kvalifikacijah uvrstile tudi igralke Kočevja. In s kakšnimi možnostmi ter obeti startajo Kočevke? Zdi se, da odgovorni v klubu niso dovolj resno vzeli dejstva, da tekmovanje v zvezni ligi zahteva precej več od republiških ligaških nastopov. Ekipa je nerazumljivo kasno pričela s pripravami in zato se ni čuditi slabi volji treneija Tineta Knavsa. »Morda še huje od tega pa je, da v klubu nimamo pravega zaledja, da ne vemo, katera od mladih igralk lahko zamenja izkušene članice prve vrste. Danes je v ekipi šest standardnih igralk, ki so tudi v pretekli sezoni in v kvalifikacijah nosile glavno breme, vse ostale so mlade in neizkušene,« razmišlja trener Knavs, ki je ekipo prevzel od Toneta Krkoviča. Že zaradi vsega tega je izredno težko karkoli napovedovati, obljubljati obstanek v ligi. V Kočevju menijo, da bi bil to že pravi podvig, še posebej, ker je Levstikova prenehala z igranjem, medtem ko je Ahačeva obljubila pomoč le na tekmah, ki se bodo igrale v mestu ob Rinži. Veliko vedrejše je vzdušje v moškem taboru. Fantje so se lani uvrstili v prvo republiško ligo, njihov edini cilj v tej sezoni pa je obstanek v ligi. Pravijo, da je to povsem realen cilj, čeprav sta sc od odbojke poslovila dva igralca prve postave, Planinc in Papež. Ekipa je pričetek prvenstva vzela dovolj resno, priprave so izkoristili za dober trening in igranje prijateljskih tekem. Trener Tine Knavs, ki bo vodil tudi moško ekipo, medtem ko ga bo v njegovi odsotnosti zamenjeval Tone Krkovič, je zato optimist, še posebej, če bodo tudi možje v klubski upravi držali obljubo in zagotovili dovolj denarja za ligaške nastope. M. GLAVONJIČ SLAVIJA—ELAN 1:0 (0:0) priznanje pa so prejele še OŠ Katje Rupe-ne, XV. divizije Grm in XII. SNOUB Bršl-jin. Ko smo že pri osnovnih šolah, poglej; mo še prejemnike srebrnih plaket: OS Ivana Kovačiča Efenka iz Mirne peči, OŠ Jože Gorjup Kostanjevica in OS Milke Šobar-Nataše Šmihel. Bronaste plakete so prejele: OŠ Bratov Ribar iz Brežic, OŠ Gubčeve brigade iz Otočca, OŠ Škocjan, OŠ 29. oktober iz Šmarjete, OŠ Belokranjski odred iz Semiča, OŠ Vinko Pade-ršič iz Brusnic, OŠ Maks Pleteršnik iz Pišec, OŠ Artiče in OŠ Janeza Trdine, Stopiče. Priznanje za sodelovanje je dobila OŠ VII. korpusa iz Žužemberka. Še pogled medvsrednje šole. Zlato plaketo, so prejela ŠŠD gimmnazija Brpžjce, ŠŠD gimnazija Novo mesto in ŠŠD Boris Kidrič iz Novega mesta. Dobitnika srebr-nihjjlaket sta novomeška ekonomska šola in ŠŠD Črnomelj, bronasto pa gostinska in turistična šola Novo mesto. torja SSD je bil ob Janezu Kuhlju še Miran Štojs iz Sevnice, ki ima za seboj že 19 let pedagoškega dela, njegovo ŠŠD Zvezda iz osnovne šole Savo Kladiuk pa je bilo ustanovljeno že leta 1962. Štojs, bivši rokometaš, se je še posebej posvetil lej športni zvrsti, njegovi varovanci pa so že zmagali na republišem pionirskem prvenstvu. Sicer pa med ostalimi petkovimi nagrajenci omenimo še OŠ Kostanjevica, ki je prejela priznanje za posebne dosežke, v prvi vrsti za organizacijo odlično organizirane šole v naravi, ki soji letos dodali že POSTOJNA — Minuli vikend so atletski delavci iz Postojne in Kopra s skupnimi močmi pripravili letošnje odprto prvenstvo Slovenije v deseteroboju za člane in starejše mladince ter v sedmeroboju za članice in starejše mladinke. V skromni in okrnjeni udeležbi je naslov članske prvakinje premočno osvojila Vladka Lopatič iz Brežic, kije v sedmih disciplinah zbrala 4.344 točk in drugouvrščeno tekmovalko prehitela za domala 1.600 točk. DRŽAVNI REKORD MATIJEVIČA Sovinec. Člani so morali prevoziti 40 krogov po dva kilometra, največ točk pa je na ciljih nabral Bogdan Ravbar. Zmagal je le s točko naskoka pred svojim klubskim tovarišem Janezom Božičem, tretji je bil As-trijec Goseh, četrti Polanc iz Save, peti Bojane in šesti Robič (oba KD Krka). Omenjeni uspeh je Ravbarju veliko pripomogel tudi k temu, da je postal skupni zmagovalec v članski konkurenci v točkovanju za kriterij slovenskih mest. V nedeljo je namreč nastopil še v Novi Gorici na kriteriju po mestnih ulicah, kjer je zasedel tretje mesto, kar mu je tudi zadostovalo za končni uspeh. Skupno zmago sije v točkovanju za kriterij slovenskih mest privozil tudi Bogdan Fink med mlajšimi mladinci, pri starejših pa je prvo mesto pripadlo Metličanu Pušu. Sicer pa poglejmo dosežke dolenjskih kolesarjev v Novi Gorici še nekoliko podrobneje: med pioniji A je Gimpelj (Krka) zasedel tretje mesto, pri mlajših mladincih je bil Majde (Krka) prav tako tretji, preizkušnjo starejših mladincev pa je dobil Puš (Metlika), drugi pa je bil Judež (Krka). Slednji je v skupnem seštevku letošnjih kriterijskih nastopov v svoji kategoriji zasedel tretje mesto. CELJE — V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško prvenstvo v mnogobojih za mlajše mladince in mladinke ter pionirke in pionirje. Med doseženimi izidi velja vsekakor na prvem mestu omeniti rezultat mla-iliMTii Rrežičnna Miša Matijeviča, ki ie dega Brežičana Miša Matijeviča, ki je v osmeroboju mlajših mladincev zbral 9.739 točk in s tem dosegel tudi nov državni rekord. Uspeh Matijeviča je s tretjim mestom dopolnil njegov klubski kolega Gregorc, ki je /bral 9.240 točk. :.: .y: • Milan Štojs: »Telovadnice nimamo, zato smo prisiljeni kar najbolj izkoristiti zunanja igrišča. Na srečo nam veliko pomagajo delovne organizacije in društvo Partizan. Zlate značke ne jemljem kot osebno priznanje, pač pa kot nagrado za vse nas.« • Janez Kuhelj: »Čeprav sem končal študij zemljepisa in zgodovine, mi šport danes v šoli vzame največ časa. Ustanovili smo sedem sekcij, svojo dejavnost pa razširili tudi izven šole. Uresničili smo namreč zamisel o ustanovitvi šent-jemejskega športnega društva.« Pavlič zmagal v dveh kategorijah Izredno uspešen nastop na zadnji dirki na Grobniku gozdno šolo, in osnovna šola s prilagojenim programom Ljubo Šercer iz Kočevja; slednja za vzorno organizacijo jubilejnih 20. športnih iger učencev šol s prilagojenim programom. Posebno priznanje učencem organizatorjem je prejel tudi Boštjan Koren iz brežiške srednje šole. ZMAGAL DERSTVENŠEK Janez Kuhelj: »Delamo v odličnih razmerah, poleg velike telovadnice imamo ob šoli še atletsko stezo, igrišče za rokomet, odbojko in košarko, manjka nam le sredstev.« Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice za mesec september je zmagal Franc Derst-venšek s 4,5 točke, 2. do 3. mesto sta osvojila Engels Blas in Ivan Levičar — po 4 točke, 4. mesto Martin Povše 3,5 itd. V skupnem seštevku devetih turnirjev je vodil Povše s 75 točkami, Lazič jih ima 66, Derstvenšek 65, Levičar 63 itd. J. BLAS Dvojno vodstvo v ženski ligi Uspešna sobota v ženski SRL — Ribničani v zadnji minuti rešili točko Drugo kolo v moški in ženski republiški rokometni figi je že dalo nekoliko jasnejšo podobo o tem, na koga je moč računati v boju za vrh in na koga v obračunih pri dnu prvenstvenih lestvic. Medtem ko je pri moških že jasno, da dolenjske ekipe ne bodo igrale kake vidnejše vloge, sta v ženski zaenkrat na vrhu ekipi šentjernejske Iskre in IMV Novo mesto. Slednje tega mesta zagotovo ne bodo obdržale, zato pa Šentjcnejčanke lahko tudi letos računajo na boj za najvišje mesto. SRL MOŠKI — lnels Riko — Šoštanj 23:23 (13:11) — Zanimivo, da so bili Itas: Filipovič, Klarič 1, Fajfar 4, Guš- tin, Vuk, Jerič 12, Bejtovič, Dragičevič, Štefanišin. irihodnjega kola: Črnomelj — ‘rule — Inles, Krško - - Fuzinar tokrat po koncu tekme nezadovoljni v obeh taborih. Ribničani, ker so igrali dobro in vodili v začetku drugega polčasa že s 15:12, Šoštanjčani pa, ker so v zadnjih minutah vodili s 23:20, so prednost vseeno zapravili. Gostitelji so namreč v finišu srečanja vnovič dobro zaigrali in ob koncu zapored dosegli tri zadetke. Inles: Lapajne. Mikulin 4, Dejak 1, Jurič 3, Tomšičvl, S. Mihelič 1, Lesar 2, A. Mihelič 1, Šilc, Mate 6, Fajdiga 4, Parezanovič. Pari r Jadran, 1 itd. SRL ŽENSKE — Cerkno — ltas Kočevje 20:22 (11:12) V izredno izenačenem in do konca negotovem srečanju so imele Kočevke v finišu mirnejše roke in več sreče. Ekipi sta se menjavali v vodstvu vse do zadnjih minut, ko so si gostje zagotovile izredno pomembno zmago. GROBNIK — Na Grobniku pri Reki je bila v nedeljo letošnja zadnja preizkušnja motociklistov v tekmovanju za državno prvenstvo in je dolenjskemu zastopstvu prinesla letos največji uspeh. To se je zgodilo predvsem po zaslugi člana novomeškega AMD Lojzeta Pavliča, kije zmagal tako v razredu do 80 kot tudi do 175 kubikov. Uspeh Pavliča v kategoriji do 175 kubikov je dopolnil t^egov klubski kolega Robert Hmeljak, kije zasedel tretje mesto. Omeniti velja, daje Pavlič v tej kategoriji nastopil z motorjem Janeza Pintarja, ki se je na treningu poškodoval. V skupnem seštevku letošnjih šestih dirk za državno prvenstvo je v razredu do 80 kubikov Pavlič zasedel tretje mesto, četrti pa je bil Brane Rokavec iz. AMD Trebnje, kar je tudi za Trebanjca lep uspeh. V razredu do 175 kubikov je Hmeljak zasedel nehvaležno četrto mesto, medtem ko je bil Pavlič 11., Rokavec pa mesto za njim. Na nedeljski dirki je novomeško AMD zasedlo 5. mesto s 35 točkami. SPREJEM ZA NEMŠKE GOSTE NOVO MESTO — Na predvečer sobotnega kolesarskega kriterija na Drski so pripravili v Novem mestu sprejem za športno delegacijo iz Langenhagna, v kateri je bil tudi langenhagenski bivši kolesarski šampion Aute Lampe. Novomeški gostitelji, občinska telesno kulturna skupnost, OK ŠZDL Novo mesto in kolesarski klub Krka, so obiskovalcem iz. pobratenega mesta izročili v znak pozornosti priložnostna darila, podobno pa so se za gostoljubje oddolžili tudi gostje s Spodnje Saške. Aute Lampe je ob tokratnem obisku v Novem mestu podaril KK Krka pokal, ki ga bo novomeški kolesarski klub podeljeval kot prehodni pokal. OLIMPIJA — ISKRA 14:21 (7:9) — Šentjernejčanke so vnovič zaigrale izredno domiselno in učinkovito, še posebej razpoložena je bila Selanova. Igralke Iskre so tako potrdile, da so izredno dobro pripravljene na letošnje prvenstvo in da bodo imele eno glavnih besed v boju za vrh. Iskra: Jakše, Gorenc 3, Dolar, Keglje-vič 2, Radovan, Selan 11, Vide 5, Martinčič, Lužar, Kos. LJUBLJANA -Novomeški nogometaši so v 5. kolu OČL - zahod doživeli svoj prvi poraz, v letošnjem prvenstvu. Gostje so sicer imeli več od igre, v zaključnih akcijah pa so bili premalo zbrani, kar se jim je še kako maščevalo. S tem porazom so Novomeščani zdrknili ra drugo mesto. Možnost za popravni izpit imajo že v nedeljo, ko jim v goste prihaja ekipa Save. Omenimo še, da so igralci Elana med tednom v pokalnem srečanju doma jgnali mirensko Dano s 4:1. M. GORENC FUŽINAR — ČRNOMELJ 31:27 (13:12) — Belokranjci šobili v prvem polčasu celo boljši nasprotniki, vendar tega niso znali izkoristiti. To se jim je v nadaljevanju še kako maščevalo, saj so gostitelji zaigrali bolj zbrano in povezano, tako da so na koncu prepričljivo zmagali. Črnomelj: Kmetič, M. Papež 6, Kavšek, Žunič, Novak 2, Možina, J. Papež 7, S. Gabrijan 5, B. Gabrijan 3, Adlešič 3, Kuzma 1, Kolbezen. STT RUDAR — KRŠKO 28:22 (14:12) — Rokometaši Krškega so prijetno presenetili v Trbovljah in se favoriziranim gostiteljem dobro upirali. Vse do 25. minute sta bila igra in rezultat izenačena in šele ob koncu srečanja so si rokometaši Rudarja priigrali odločilno prednost, s katero so zasedli vrh lestvice. KRŠKO: Kuhar, Kekič 1, Šerbec 3, Šebalj 2, Iskra 7, Bogovič 2, Bernardič, Žagar, Novak 6, Voglar 1, Božič. LESTVICA: 1. STT Rudar 4... 5. Inles 3, 11. Krško 0, 12. Črnomelj 0. INLES RIKO—TATRA 18:28 (9:13) RIBNICA — Večkratni državni prvaki ČSSR, ekipa rokometašev Tatre iz Koprivnice, se je na poti iz Malega Lošinja, kjer so bili na pripravah, ustavila v Ribnici in odigrala prijateljsko tekmo z Inlesom. Gostje so bili prepričljivo boljši in pred 300 gledalci zanesljivo zmagali. Največ zadetkov za gostitelje sc dali Fajdiga (8), Dejak in Lesar pa po 3. M. G-c. BELA KRAJINA— PRIMORJE 2:2 (1:0) ČRNOMELJ — V srečanju 5. kola območne nogometne lige — zahod so igralci črnomaljske Bele krajine po borbeni in hitri tekmi iztržili točko v srečanju s Primorjem. Po prikazani igri je tak rezultat še najbolj pravičen, oba zadetka za gostitelje pa je prispeval Perčec. Belokranjci igrajo v nedeljo popoldne doma z ekipo Triglava. TEČAJ ZA KOŠARKARSKE SODNIKE Ljubljane. Vabljeni! Mladim Stopičanom dve finalni (Grki NOVO MESTO — Sobotno mednarodno kriterijsko dirko na Drski so organizatoiji izkoristili tudi za izvedbo finalnega tekmovanja kolesarjev novomeških osnovnih šol. Največ uspeha so imeli mladi tekmovalci iz OŠ Katje Rupena in Stopič. Rezultati: Pionirji — 5. in 6. razred: 1. Popovič (OŠ Grm), 2. Gašperin (Katja Rupena, 3. Pešič (Vavta vas); 7. in 8. razred: 1. Mihalič (Stopiče), 2. Škufca (Grm), 3. Dular (Vavta vas); pionirke od 5. do 8. razreda: 1. Kuzma, 2. Nemanič (oba Stopiče), 3. Košmrl (Katja Rupena). V ekipnem seštevku osnovnih šol je zmagala OŠ Katje Rupena s 53 točkami, sledijo pa: OŠ Jožica Venturini, Vavta.vas 46; OŠ XV. divizije Grm 42; OŠ Janeza Trdine, Stopiče, 40; OŠ Milke Šobar-Nataše iz Šmihela 16 itd. KARATE KLUB VABI TREBNJE — Karate klub iz Trebnjega vpisuje nove člane vsak torek in četrtek med 19.30 in 20. uro v dvorani trebanjske osnovne šole. Ljubitelji borilnih veščin, vabljeni! H««« ttzV.V«:«* »*»«* ij lovoittri PRESENETILE VSE — Mlade pionirke novomeškega Laboda, ki so prijetno presenetile z uvrstitvijo na finalni turnir štirih najboljših ekip Slovenije, kije bil minulo nedeljo v novomeški športni dvorani pod Marofom. Novomcščanke so tudi tokrat prikazale dobro igro, resda so prvo tekmo proti favorizirani Iskra Delta Ježici visoko izgubile s 34:71 (10:34), zato pa so v srečanju za tretje mesto kmalu vnovič pripravile presenečenje; z Loka Odejo so izgubile s 43:45 (22:20). Zmagale so po pričakovanju pionirke iz Ljubljane, Marles je bil drugi. Odeja tako tretja, Labod pa četrti. (Foto: B. B.) POLANA — IMV NOVO MESTO — 17:20(8:10) — V srečanju pomlajenih ekip so bile Novomeščanke precej boljše in zasluženo osvojile še drugi par točk. Dve zmagi v prvih dveh kolih sta vsekakor izredno spodbuden začetek prvenstva, v katerem je edini cilj Novomeščank kar najbolje uigrati ekipo za naslednjo sezono, ko bodo cilji ekipe zagotovo višji. Novo mesto: Butala, Pale 2, Knafeljc, Klobučar 3, Šmalc 1, Veselič 1, Rebolj 3, Simončič 1, Opruc 8, Hočevar. LESTVICA: 1. Iskra 4, 2. IMV Novo mesto 4. ...9. ltas Kočevje 2 itd. Pari prihodnjega kola: IMV Novo mesto — Olimpija, Iskra — Fužinar, ltas — Paloma, itd. NOVO MESTO — V domu športov na Loki, Župančičevo sprehajališče 1, bo v petek, 6. oktobra, s pričetkom ob 17. uri začetni tečaj za košarkarske sodnike. Predaval bo Igor Štrucl, zvezni sodnik iz Članski dresi pionirkam Nov veter v novomeški ženski košarki — Bojan Peljhan o novi usmeritvi in prvih rezultatih NOVO MESTO — Pet let je tega, kar je Bojan Peljhan iz Maribora prišel v Novo mesto in vse bolj očitni so sledovi, ki jih je v tem času pustil v novomeški košarki. Bivši igralec zveznega in republiškega ligaša Time Maribor je po prihodu na Dolenjsko dve sezoni igral v Novolesu, vendar je moral z aktivnim igranjem košarke zaradi poškodb prenehati. Igri pod koši pa s tem še zdaleč ni dal slovesa. Po razsulu in klavrnih rezultatih novomeške ženske košarkarske vrste so se odgovorni v klubu lani spomnili na Peljhana in ga pregovorili, da je prevzel skrb nad ekipo. Rezultati so kmalu postali vse očitnejši, v klubu je zavel nov veter. »Lanskega maja smo v klubu pričeli iznova. Prenovili smo vrste, na novo zastavili delo, poudarek pa dali izključno mladim igralkam Čeprav sem skrbel za člansko ekipo, sem se zavedal, da te brez dobrega zaledja ne bo, zato smo pričeli s treningi po šolah, šolskih športnih društvih. Takšna usmeritev se nam je še kako obrestovala. Naša pionirska vrsta je te dni dosegla izreden uspeh, uvrstila se je med štiri najboljše ekipe Slovenije, ki so se v nedeljo merile na finalnem turnirju v naši športni dvorani. Takšnega podviga nihče še v sanjah ni pričakoval, vedeti moramo, da ima naša vrsta za seboj vsega eno leto skupnega treninga, ostale že po tri. Zavedali smo se obetavnosti te ekipe, zato smo ji tudi posvetili največ pozornosti, za razliko od drugih ekip smo pričeli s treningi že v začetku avgusta, 10 dni smo imeli skupnih priprav na Rogli. To se nam je še kako poplačalo. Štiri naše igralke, Diana Žagar, Irena Kmet, Damjana Zupančič in Polona Šetina, so bile tudi na taboru najobetavnejših mladih košarkaric, kar je dodatno priznanje našemu delu.« Prav pionirke pa bodo ob nekaterih le malo starejših kolegicah tudi sestavljale letošnjo člansko ekipo novomeškega Laboda, ki jo po lanskem izpadu iz prve republiške lige čaka nastopanje v II. SKL. »Našo člansko ekipo bo letos ses- tavljalo kar 6 pionirk, ob njih pa še nekaj mladink in edina igralka prejšnje generacije Avguštinova. Z drugimi besedami: razpustili smo celotno lansko člansko vrsto in sklenili nadaljevati izključno z mladimi. Tako bodo ob štirih prej imenovanih barve Laboda letos branile še Berlanova, Ban-jačeva, Čavlovjčeva, sestri Verstovšek, Mateja Šetina, Leskovškova, Počrvinova, Kosova in Kostelčeva. Cilj te ekipe je za letos predvsem spoznanje lige in nasprotnic ter seveda čim višja uvrstitev. Če se bo pokazala priložnost za najvišje mesto, jo bomo poskušali izkoristiti, sicer pa je naskok na prvo mesto za pisan med cilji prihodnje sezone. Z letošnjimi ligaškimi obračuni pričenjamo 5. novembra. Prvi dve koli bomo igrali doma, najprej s Cerknico, nato še s Salonitom. Kot zanimivost velja omeniti, daje letos v ligi 8 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Ekipe bodo med seboj igrale po dvokrožnem sistemu, ki mu bo sledil play off. Ze prvi dve koli bosta pokazali, ali nemara lahko cilje prihodnje sezone skušamo uresničiti že letos. Novo mesto si namreč tudi v ženski ligi brez dvoma zasluži predstavnika v družbi najboljših republiških ligašev.« p g Bojan Peljhan: »Člansko vrsto smo razpustili in pričeli iznova. Ogrodje ekipe bodo sestavljale pionirke in mladinke.« Mamograf postaja resničnost Dolenjci, Belokranjci in Posavci so prek radia darovali več kot 60 milijonov din — Objavili bomo imena vseh darovalcev — Do sedaj zbranega že polovico potrebnega denarja — Akcija »Darujmo zase« še ni končana NOVO MESTO — Na regionalni radijski postaji Studio D je v petek, 16. septembra, tekla velika javna dobrodelna akcija za mamograf, aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki. V enajstih urah so na treh telefonih sprejeli kar 1600 klicev darovalcev. Mnogim, ki so želeli darovati, pa številk Studia D ni uspelo priklicati, zato odbor za drage medicinske aparate njihov prispevek pričakuje na žiro računu sklada 52100-678-80144. Danes objavljamo prvo skupino imen darovalcev prek radia, v naslednjih številkah Dolenjskega lista pa bodo objavljena imena vseh, ki so že ali pa bodo še dar,ovali. Do sedaj je zbrano že polovico denarja. Za mamograf so darovali: Adamlje, Novo mesto, Cesta herojev 66 — 20.000 din; Adlešič, Adlešiči, Purga 5 — 20.000; Adlešič, Boršt 14, Gradac — 10.000 din; Ahec, Gradac, Gradac 11 20.000 din; Amana Dorniš, Črnomelj, Vrtna ulica 11 20.000 din; Zlata-Karmen Ambrožič, Novo mesto, Ragovska 16 — 20,00 din; AMZS TB Otočec, Drago Dolenšek, Novo mesto — 200.000 din; Marjan Andrijaš, Leskovec, Brege 20 50.000 din; Miha in Vida Andrijaš, Leskovec, Brege 20 50.000 din; Milan Andrijaš, Krško, Leskovška 16 20,000 din; Ansambel Iskra, Novo mesto, Prečna 49 — 20.000 din; — Ansambel Proteus — 20.000 din; Antončič, Novo mesto, Lobetova 2 — 20.000 din; Tončka Antončič, Šentjernej, Pra-proČe 8 20.000 din; Slavka Antulič, Split, Pa- jičeva 20/12 20.000 din; Aš, Novo mesto, Brezov log 5 — 50.000 din; Fani Aš, Straža, Zavrtnica 1 — 10.000 din; Avguštinčič, Semič, Mladica 11 — 20.000 din; Avguštinčič, Trebnje, Trdinova 4 — 30.000 din; Jožica AguŠtinčič, Veliki Gaber, Mali Gaber 20 — 20.000 din; Niko Avsenik, Straža, Dol. Straža 125 — 50.000 din; Avtokleparstvo Avgust Modic, Novo mesto, Karlovška — 100.000 din; Avtoprevoznik Stanko Jordan, Kostanjevica, Ul. talcev 29 — 50.000 din; Avtoservis Stibrič, Novo mesto, Bršljin 29 — 100.000 din; Bajc, Raka, Po-dulce lOa — 20.000 din; Rezka Bajc — Julka Žertoš, Novo mesto, Zagrebška 3 — 20.000 din; Mimica Bajuk, Metlika, Čurile 21 — 30.000 din; Samo Bajuk, Metlika, Cankarjeva 34 — 50.000 din; Mojca Balas, Artiče, Arnovo selo 30 — 20.000 din; Marica Balkovec, Črnomelj, Danila Bučarja 14 — 20.000 din; Nada Bambič, Šentjernej, Cesta oktobrskih žrtev 31 — 30.000 din; Fanika Banovec, Črnomelj, Dobliče 49 — 30.000 din; Ivan Barbič, Krško, Prešernova 4 — 20.000 din; Olga Barbič, Leskovec, Brege 62 — 60.000 din; Barbo, Otočec, Lešnica 19 — 40.000 din; Barbo, Trebnje, Dol. Nemška vas 56 — 20.000 din; Barborič Jože, Otočec, Žiho-vo selo 5 a — 20.000 din; Nevenka Barborič, Novo mesto, Slavka Gruma 66 — 20.000 din; Ivanka Barle, Veliki Gaber, Vel. Gaber 21 — 30.000 din; Vida-Marjan Barle, Trebnje, Štefan 30 — 30.000 din; Rejna Bartelj, Novo mesto, Mestne njive 11 — 20.000 din; Slavko Bartolac, Metlika, Ganglova 4 — 10.000 din; Bartolj, Novo mesto, K Roku 75 — 50.000 din; Bartolj, Novo mesto, Ločna 44 — 50.000 din; Bartolj, Novo mesto, Kettejev drevored 49 — 20.000 dih; Bartolj, Novo mesto, Mestne njive 2 — 20.000 din; Frenk Bartolj, Mirna, Cesta 3. bat. — 30.000 din; Ivan Bartolj, Straža, Dol. Straža 27 — 30.000 din; Vida Baznik, Novo mesto, Cesta Herojev 24 — 20.000 din; Ivanka Bec, Novo mesto, Mestne njive 9 — 20.000 din;Mar-jeta Bedek, Straža, Hruševec 61 — 50.000 din; Ana Belai, Novo mesto, Cesta herojev 56 — 20.000 din; Minka Bele, Novo mesto, Pade-ršičeva 20 — 20.000 din; Belt Črnomelj, Mirko Jadrič — Kontrl. Livar., Črnomelj — 70.000 din; Bencinski servis, Novo mesto, C. Herojev 50 — 200.000 din; Bergant, Novo mesto, Srebrniče 1 — 70.000 din; Anica Terk, Šentrupert, Prilesje 27 — 30.000 din; Viktor Berk, Šentrupert, Prilesje 13 — 20.000 din; Berkopec, Novo mesto, Gor. Težka voda 7 — 30.000 din; Anica Berkopec, Straža, Dol. Straža 63 — * 20.000 din; Berlan, Novo mesto, V Brezov log 9 — 50.000 din; Janez Berlan, Novo mesto, Cesta brigad 38 — 50.000 din; Polona Berzin — Iskra, Šentjernej, Kotarjeva 2 — 70.000 din; Beti, TOZD Konfekcija, Metlika — 50.000 din; Bevc, Mokronog, Puščava 21 — 20.000 din; Marjan Bevc, Novo mesto, Volčičeva 13 — 20.000 din; Jože Bevec, Trebnje, Grm 3 — 30.000 din; Jože-Vera Bezek, Novo mesto, Ob Težki vodi 59 — 20.000 din; Bife Anton Hodi-na, Senovo, Bohorska 10 — 20.000 din; Bife Metka Podlesnik, Senovo — 20.000 din; Lavra Bistro, Straža, Na Žago 14 — 50.000 din; Ciril-Pepca Bizjak, Šentrupert, Rakovnik 4 — 40.000 din; Magdalena Bizjak, Žužemberk, Sela Šum-berk 25 — 50.000 din; Blatnik, Šentjernej, Le-deča vas 3 — 20.000 din; Blatnik, Škocjan, Zlo-ganje 26 — 20.000 din; Lado Blatnik, Novo mesto, Majde Šilc 22 — 20.000 din; Blažič, Novo mesto, Veliki Slatnik 22 — 30.000 din; Marija Bobek, Novo mesto, Slavka Gruma 58 — 30.000 din; Bobnar, Novo mesto, C. Brigad 10 — 30.000 din; Dragica Bobnar, Novo mesto, Kristanova 32 — 20.000 din; Bogovič, Krško, Dol. vas 20 — 20.000 din; Bogovič, Novo mesto, Jedinščica 47 — 20.000 din; Bolnišnica Novo mesto, Pošk. Odd. — Milka Colarič, Novo mesto — 100.000 din; Almira-Milan Bon, Novo mesto, Mačkovec 20 — 50.000 din; Dragica-Vili Bon, Novo mesto, Zagrebška 6a — 20.000 din; Joži-Rafko Borin, Trebnje, Rimska 14 — 20.000 din; Borsan, Novo mesto, Lebarjeva 58^ — 30.000 din; Božič, Novo mesto, Nat/Mlini 8 — 20.000 din; Božič, Novo mesto, Ljubljanska 14 — 20.000 din; Jože Bradač, Dol. Toplice, Selišče 4 — 50.000 din; Štefan Brajdič, Novo mesto, Ob potoku 42 —* 10.000 din; Slavka Bratkovič, Novo mesto, C. herojev 68 — 40.000 din; Bregar, Novo mesto, KoŠtialova 39 — 50.000 din; Alojz Breznik, Trebnje, Ul. Cankarjeve brigade 37 — 20.000 din; Anica Breznikar, Šentrupert, Straža 13 — 10.000 din; Štefka Breznikar, Novo mesto, Nad Mlini 44 — 50.000 din; Brglec,Brestanica, Elektrarniška 24 30.000 din; Ljubica Brodarič, Metlika, Zupančičeva 2 — 20.000 din; Brodgessel, Novo mesto Ragovska 16 — 20.000 din; Brudar, Novo mesto, Ivana Roba 25 — 20.000 din; Brudar, Novo mesto, Ul. talcev 10 —^O.OOO din; Frančiška Brudar, Novo mesto, Ul. Talcev 10 — 20.000 din; Miro Brudar, Novo mesto, Levstikova 5 — 20.000 din; Brulc, Novo mesto, Krka 23 — 30.000 din; Brunskole, Črnomelj, Dobliče 47 — 20.000 din; Bucik, Črnomelj, Mihelja vas 1 — 20.000 din; Anton Bucik, Črnomelj, Mihelja vas 10 — 20.000 din; Jože Bučar, Dolenjske Toplice, Businec 5 — 50.000 din; Štefka Bučar, Novo mesto, Zalog 9 — 20.000 din; Jelka Bukovec, Novo mesto, Kettejeva 12 — 25.000 din; Jožica Bukovec, Črnomelj, Mihelja vas 11 20.000 din; Snežna Bukovec, Straža, Vavta vas 70 — 50.000 din; Bundešek-Lamovšek, Mirna, Lunačkova ul. 8 — 30.000 din; Burger, Novo mesto, Šmihel 8 — 30.000 din; Burja, Novo mesto, Slavka Gruma 10 20.000 din; Burja, Novo mesto, Milana Majcna 7 — 30.000 din; Butala, Črnomelj, Otovec 7 — 20.000 din; Butala, Vinica, Drenovec 21 50.000 din; Alojz Butala, Črnomelj, Nazorjeva 11 — 20.000 din; Cekuta, Rupar, Šentjernej, Ostrog 42 40.000 din; Centralne kurjave — Dule, Šmarješke Toplice, Stranje 7 — 50.000 din; Cerkovnik, Šentjernej, Gornje Vrhpolje 1 — 30.000 din; Anica Cerovšek, Novo mesto, Ločna 14a — 50.000 din; Cesar, Novo mesto, Prečna 3 —- 30.000 din; Emil Cesar, Novo mesto Muhaber 6a — 20.000 din; Jožefa Cesar, Novo fnesto, Belokranjska 25 — 100.000 din; Pavla Cesar, Novo mesto, Prečna 41 — 15.000 din; Stane Cimerman, Novo mesto, Šmihelska 5 — 40.000 din; Cimermančič, Novo mesto, Ivana Roba 66 — 20.000 din; Cimermančič, Stopiče. Vel. Orehek 16 — 30.000 din; Cizelj, Novo mesto, Cesta herojev 66 — 20.000 din; Colarič, Podbočje, Slivje 5 — 50.000 din; Janez CrnčiČ, Otočec, Lutrško selo 18 — 20.000 din; Marija in Sandi Cugelj, Semič, Kot 71 — 50.000 din; Cukut, Novo mesto, Nad mlini 21 20.000 din; Curk, Črnomelj, Prešernova 22 — 20.000 din; Cvelbar, Mokronog, Sp. Lakence 23 — 30.000 din; Fanika Cvelbar, Šentjernej, Zameško 19 30.000 din; Marija Cvelbar, Mokronog, Hrastovica 27 — 20.000 din; Silva Cvelbar,Šentjernej, Šmarje 2 — 160.000 din; Stanka Cvelbar, Šentjernej, Kotarjeva 6 — 15.000 din; Anton Cvetan, Trebelno, Češnjice 14 — 20.000 din; Franc Cvetan, Mokronog^ Češnjice 13 — 20.000 din; Francka Čadonič, Črnomelj, Trubarjeva 12 — 20.000 din; Milena Čegovnik, Straža, Podgora 12 30.000 din; Čelič, Urbančič, Uršna sela, Uršna sela 94 — 50.000 din; Čeme, Trebnje, C. Gubčeve brigade 14 — 40.000 din; Černelič, Novo mesto, Cankrajeva 9 — 30.000 din; Irena Češnovar, Raka, Mali Koren 1 a — 40.000 din; ČGP Delo, podružnica Novo mesto, Novo mesto — 50.000 din; Štefan Črnec, Novo mesto, Majde Šilc 22 — 20.000 din; Jože Črnič, Adlešiči, Pučkovci 5 — 50.000 din; Čulk, Mirna, ZDO 8 — 20.000 din; Nada-Blaž Curči, Metlika, Zupančičeva 8 — 20.000 din; Silva Dajčman, Semič, Kal 15 — 20.000 din; Nikola Dančulovič, Novo mesto Glavni trg 4 — 50.000 din; Derčar, Straža, Podgora 15 30.000 din; Ivan Derčar, Straža, Podgora 31 — 30.000 din; Leopold Derenda, Medvode, Sp. Pirniče 79 20.000 din; Derganc, Novo mesto, Volčičeva 41 — 20.000 din; Derganc, Mirna peč, Češnjice 19 — 20.000 din; Derganc, Semič, Krvavčji vrh 8 - 20.000 din; Alojz in Nada Derganc, Novo mesto, Češča vas 16 — 30.000 din; Lerka Dežman, Novo mesto, Mačkovec 6 — 50.000 din; Dido-vič, Semič, Semič 34c 20.000 din; Marinka Dihelberger, Semič, Kašča 11 — 20.000 din; Marjan Dimc Leskovec, Senuše 9 - 20.000 din; Olga Dimc, Gradac, Gradac 130 50.000 din; Disko Bar Žir — Hrast, Predovič, Novo mesto, Ragovska 6 100.000 din; Dolenjka, Samopostrežba Šmihel, Novo mesto -^50.000 din; Angelca Dolinšek, Črnomelj, Cankarjeva 1 — 10.000 din; Marjetka Dolinšek, Črnomelj, Pod Smreko 6 50.000 din; Amalia Dorniš, Črnomelj, Vrtna ul. 11 — 20.000 din; Dragan, Trebelno, Štatenberg 6 — 30.000 din; Dragoš, Črnomelj, Ločka cesta 25 — 30.000 din; Dra-gutinovič, Črnomelj, Moše Pijade 2 — 20.000 din; Milan Drenik, Novo mesto, Bršljin 29 100.000 din; Tončka Drenovec, Novo mesto, Smolenja vas 3 20.000 din; Društvo invali- dov Metlika, tov. Martina Molek, Metlika 25.000 din; Društvo reg. sodnikov, Ivan Brulc, Novo mesto, Šegova 3 25.000 din; Društvo upok. Dvor pri ZBK, Dvor — ŽBK — 30.000 din; družina Abram, Kostanjevica, Dobrava 9 — 100.000 din; družina Ambrožič, Otočec, Lutrško selo 38 20.000 din; družina Arh, Cerklje, Boršt 7 - 20.000 din; družina Avguštin, Novo mesto, Cesta herojev 66 — 40.000 din; družina Avsec, Novo mesto, Belokranjska 37 — 30.000 din; družina Banjac, Novo mesto, Cesta herojev 22 — 100.000 din; družina Bartolovič, Črnomelj, Danila Bučarja 8' — 30.000 din; družina Bec, Trebnje, Klemenčičeva 8 — 20.000 din; družina Bojane, Novo mesto, Lobetova 3 — 20.000 din; družina Brezovar, Novo mesto, Belokranjska 36 — 30.000 din; družina Bukovec, Novo mesto, Adamičeva 23 — 50.000 din; družina Ciglar, Senovo, Reštajn 40 — 20.000 din; družina Colarič, Novo mesto, Cegelnica 34 — 30.000 din; družina Črnič, Črnomelj, Čardak 11 — 20.000 din; družina Da-miš, Novo mesto, Cesta herojev 60 — 20.000 din; družina Damjanovič, Novo mesto Kristanova 14 — 20.000 din; družina Derčar, Novo mesto Prečna 3a — 50.000 din; družina Derganc, Novo mesto, Češča vas 4 — 30.000 din; družina Dežan, Novo mesto, Prečna 88 30.000 din; družina Dihelberger, Črnomelj, Pod gozdom nh— 20.000 din; družina Dobovičnik, Novo mesto, Dol. Kamence 76 — 30.000 din; družina Dolinar, Otočec, Lutrško selo 16 — 50.000 din; družina Dragan, Novo mesto, Vel. Cikava 3 — 20.000 din; družina Dragovan, Semič, Praprot 1 — 20.000 din; družina Draku-lič, Metlika, Ulica 1. maja 4 — 20.000 din; družina Drobnak, Brežice, Kržišnikova 23 — 20.000 din; družina Dule, Straža, Hruševec 14 — 20.000 din; družina Dudovič, Novo mesto, Slavka Gruma 54 — 20.000 din; družina Fink, Novo mesto, Mala Cikava 8 — 40.000 din; družina Frenk, Mirna, Jamska 11 — 20.000 din; družina Gazvoda, Novo mesto, Šegova 1 — 20.000 din; družina Germek, Krško, Aškerčeva 7 — 30.000 din; družina Glušič, Mokronog, Puščava 23 — 50.000 din; družina Golobič, Straža, Jurka vas 6 — 20.000 din; družina Gorenc, Šentjernej, Selo 8 — 20.000 din; družina Goričar, Podbočje, Slivje 2 — 200.000 din; družina Gornik, Šentjernej, Dol. Vrhpolje 25 — 30.000 din; družina Gosenca, Novo mesto, Pot na Gorjance 7a — 20.000 din; družina Grahek, Novo mesto, Mirana Jarca 7 — 40.000 din; družina Grahek, Črnomelj, Doblička gora 10 — 100.000 din; družina Gregorčič, Novo mesto, Petelinjek 15 — 40.000 din; družina Gregorčič, Novo mesto, Adamičeva 3 — 40.000 din; družina Gregorič, Novo mesto, Lobetova 25 — 30.000 din; družina Hren, Novo mesto, Potov vrh 42 — 60.000 din; družina Hrovat, Trebnje, Cankarjeve brigade 37 — 20.000 din; družina Hrovat, Novo mesto, K Roku 3 — 40.000 din; družina Hudoklin, Šentjernej, Vrh 20 — 20.000 din; družina Hudoklin, Šentjernej, Doljne Gradišče 18 — 40.000 din; družina Ivančič, Novo mesto, Cegelnica 33 — 30.000 din; družina Ivanuša, Novo mesto, Cesta herojev 68 — 20.000 din; družina Jakše, Novo mesto, V Brezov log 8 — 20.000 din; družina Jančar, Novo mesto, Češča vas 25 — 20.000 din; družina Jazbec, Novo mesto Prečna 78, Novo mesto — 20.000 din; družina Jožef, Novo mesto, Pod Trško goro 60 —- 20.000 din; družina Jurajc-včič, Novo mesto, Zagrebška 13 — 15.000 din; družina Kafolj, Novo mesto, Belokranjska 23 30.000 din; družina Kalčič, Novo mesto, Gotna vas 5, — 40.000 din; družina Kambič, Novo mesto, Kurirska pot 13 — 20.000 din; družina Kastelic, Črnomelj, Blatnik nh, — 20.000 din; družina Kastelic, Straža, Gor. Polje 13 — 30.000 din; družina Kavšček, Straža, Vavta vas 94 — 20.000 din; družina Klobučar, Novo mesto, Zagrebška 3 20.000 din; družina Kocjan, Črnomelj, Stražji vrh 16 — 20.000 din; družina Kočevar, Črnomelj, Petrova vas 3 — 20.000 din; družina Kolenc, Mirna, Jamska 24 — 40.000 din; družina Korče, Novo mesto V Brezov log 23 - 20.000 din; družina Kos, Novo mesto, Slavka Gruma 8 — 10.000 din; družina Kos, Novo mesto, Ločna 7 100.000 din; družina Košak, Šentjernej, Drama 24 — 30.000 din; družina Košiček, Novo mesto, KoŠtialova 30 — 50.000 din; družina Košir, Straža, Dol. Straža 6 — 50.000 din; družina Kovačič, Novo mesto, Smolenja vas 68/B, 20.000 din; družina Kozlevčar, Novo mesto, Sokolska 14 20.000 din; družina Krajnc, Uršna Sela, Gor. Sušice 10 20.000 din; družina Kramar, Otočec, Lutrško selo 7 — 50.000 din; družina Kranjc, Gradac, Krasinec 18 — 50.000 din; družina Kren, Straža, Na žago 29 20.000 din; družina Krese, Novo mesto, Lobetova 39 30.000 din; družina Križman, Novo mesto, Lobetova 36 — 40.000 din; družina Kum, Novo mesto, Mali Slatnik 30 — 30.000 din; družina Kumer, Novo mesto, V Brezov log 54 — 40.000 din; družina Kumer, Novo mesto, Majde Šilc 22 40.000 din; družina Kupljenik, Otočec, Dobrava 83 — 20.000 din; družina Lah, Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 43 20.000 din; družina Lamprez, Novo mesto, Zagrebška 8 a — 50.000 din; družina Lctnar, Leskovec, Ul. Anke Salmič 7 — 30.000 din; družina Lipej, Šentjernej, Cerov log 38 40.000 din; družina Logeren, Semič, Semič n.h. 20.000 din; družina Longer, Trebnje, Dol. Police — 20.000 din; družina Luzar, Novo mesto, Ivana Roba 27 — 50.000 din; družina Lužar, Novo mesto, Kuzarjev kal 5 20.000 din; družina Majerle, Črnomelj, Jelševnik nh 20.000 din; družina Malenšek, Novo mesto, Na lazu 10 — 20.000 din; družina Matjašič, Metlika, Cankarjeva 29 - 30.000 din; družina Matkovič-Šepic, Novo mesto, Pod Trško goro 73 80.000 din; druži- na Medved, Novo mesto, Pod Trško goro 5 60.000 din; družina Mfiglič, Trebnje, Obrtniška 2 30.000 din; družina Merzel, Trebnje, Klemenčičeva 8 20.000 din; družina Metelko, Črnomelj, Petrova vas 15 20.000 din; druži- na Mežnaršič, Novo mesto, Prečna 32 20.000 din; družina Mihelič, Novo mesto, Petelinjek 9 — 40.000 din; družina Mikec, Mirna peč, Doljni Podboršt 1 20.000 din; družina Movrin, Črnomelj, Na Bregu 29 — 40.000 din; družina Movrin, Črnomelj, Na Bregu 16 60.000 din; družina Miiller, Črnomelj, Partizanska pot 19 30.000 din; družina Muhič, Kočevje, Koprivnik 40 10.000 din; družina Murgelj, Novo mesto, Ul. stare pravde 5 20.000 din; družina Novak, Raka, Ravno 17 20.000 din; družina Novak, Vel. Gaber, Pristavica 4 — 30.000 din; družina Ovniček, Novo mesto, Smolenja vas 79 - 20.000 din; družina Pečarič, Metlika, Čurile 7 — 30.000 din; družina Perko, Novo mesto. Ob Težki vodi 55 — 50.000 din; družina Petrič, Metlika - CBE 46 20.000 din; družina Petrič, Novo mesto, Prečna 23 — 20.000 din; družina Petrič, Novo mesto, Maistrova 21 30.000 din; družina Pe- trinčič, Novo mesto, Kurirska pot 13 — 20.000 din; družina Piberčnik, Otočec, Sevno 1 — 20.000 din; družina Plaveč, Žužemberk, Vrtača 1 30.000 din; družina Poljanec, Novo mesto, Šmihel 82 — 30.000 din; družina Potočar, Novo mesto, Cesta herojev 60 — 20.000 din; družina Potočar, Ljubljanska 19 20.000 din; družina Potočar, Novo mesto, Lamutova 1 la — 50.000 din; družina Povhe, Raka, Smednik 13 — 20.000 din; družina Požez, Trebnje, Ul. Cankarjeve brigade 36 30.000 din; družina Prah, Krško, C. 4. julija 64 20.000 din; družina Premru, Šentjernej, Gruče 8 5.000 din; družina Prešeren, Trebnje, Dol. Nemška vas 48 — 20.000 din; družina Prešeren, Novo mesto, Pod Trško goro 4 — 30.000 din; družina Prus, Novo mesto, Smolenja vas 10 a — 20.000 din; družina Puntar, Krško, Partizanska 1 50.000 din; družina Radešček, Straža, Jurka vas 6 — 20.000 din; družina Rajk, Novo mesto, Šegova 8 — 20.000 din; družina Redek, Novo mesto, Ločna 40a — 40.000 din; družina Ro-bek, Novo mesto, Ragovska 6a — 60.000 din; družina Romih, Novo mesto, Šegova 18 — 50.000 din; družina Rozman, Črnomelj, Ul. 21. oktobra 4a — 20.000 din; družina Rožič, Novo mesto, K Roku 93 — 30.000 din; družina Saje, Novo mesto, Šukljetova 29 20.000 din; družina Saje, Novo mesto, Cesta herojev 68 — 30.000 din; družina Simonič, Črnomelj, Vojna vas 3 — 20.000 din; družina Skorenšek, T rbovl-je, Salomina 3b — 10.000 din; družina Skubic, Ivančna gorica, Mala Dobrava 6 — 30.000 din; družina Smrekar, Ljubljana, Linhartova 64 - 20.000 din; družina Sotošek, Krško, Stari grad 35 — 30.000 din; družina Ines Stepišnik, Brežice, Kettejeva 12 —- 20.000 din; družina Stopar, Metlika, Gubčeva 20 — 50.000 din; družina Strniša, Trebnje, Gor. Medvedje selo 8 — 40.000 din; družina Šaponja, Novo mesto, Adamičeva 53 — 30.000 din; družina Šinkovec, Novo mesto, Ob Težki vodi 90 — 20.000 din; družina Šinkovec, Novo mesto, Slakova 7 — 20.000 din; družina Škodnik, Novo mesto, Slavka Gruma 10 — 20.000 din; družina Škrili, Novo mesto, Ločna 14 — 50.000 din; družina Šmajdek, Novo mesto, Ob Težki vodi 19 — 40.000 din; družina Špolar, Mirna, Jamska 3 — 20.000 din; družina Šterk, Novo mesto, K Roku 37 — 40.000 din; družina Šterk, Črnomelj, Kočevja 19 a — 30.000 din; družina Štukelj, Novo mesto, Ivana Roba 30 — 30.000 din; družina Tomašič, Novo mesto, Šegova 8 — 30.000 din; družina Tomašič, Novo mesto, Šegova 8 — 30.000 din; družina Tomič, Šentjernej, Cerov log 38 — 30.000 din; družina Tomše, Šentjernej, T uropolje 10 — 40.000 din; družina Travnik, Žužemberk, Sela Šumberk 25 — 30.000 din; družina Travnikar, Otočec, Žihovo selo 10 — 20.000 din: družina Urško, Raka, Celine 8 — 30.000 din; družina Valenčič, Novo mesto, Slavka Gruma 8 — 10.000 din; družina Vene, Otočec, Dolenja vas 5 — 30.000 din; družina Verbič, Novo mesto, Ljubljanska 15 — 20.000 din; družina Vidrih, Otočec, Žihovo selo 10 — 20.000 din; družina virant, Mokronog, Hrastovica 17 — 50.000 din; družina Vrščaj, Novo mesto, V Brezov log 64 — 20.000 din; družina Weiss, Črnomelj, Gor. Paka 11 — 20.000 din; družina Zagorc, Šentjernej, Gor. Vrhpolje 58 — 50.000 din; družina Zagorc, Novo mesto, like Vaštetove 12 — 100.000 din; družina Zidarič, Šentjernej, Dobravica 12 — 40.000 din; družina Zore, Črnomelj, Dol. Paka 9 — 20.000 din; družina Zoretič, Šentjernej, Dol. Vrhpolje 35 — 20.000 din; družina Zupanc, Krško, C. 4. julija 64 — 20.000 din; družina Zupančič, Novo mesto, Regerča vas 62 20.000 din; družina Žgavec, Črnomelj, Moše Pijadejeva 6 — 30.000 din; družina Žlebnik, Trebnje, Ul. Cankarjeve brigade 35 — 20.000 din; družina Žulič, Novo mesto, Nad Mlini 13 a - 40.000 din; družina Žulk, Mirna, Ul. ZDO 8 — 20.000 din; družina Žužek, Trebelno, Gor. Zabukovje 15 — 20.000 din; Državna založba Črnomelj, Črnomelj, Staneta Rozmana 6 — 50.000 din; Dular, Novo mesto, Pod Trško goro 69 — 30.000 din; Darinka Dular, Straža Vavta vas 12 - 50.000 din; Ivan Dular, Novo mesto, Cegelnica 40 25.000 din; Marija Dular, No- vo mesto, Ob Težki vodi 88 — 20.000 din; Dule, Šmarješke Toplice, Stranje 7 100.000 din; Anica Dule, Otočec, Luterško selo 18 20.000 din; Dvojmoč, Šentjernej, Ostorog 36 — 30.000 din; Dvojmoč, Črnomelj, Kanižarica 20.000 din; Elitna konfekcija Novost, obrat Črnomelj, Črnomelj — 50.000 din; Emona Dolenjka Teh. odd., druga izmena, Novo mesto 30.000 din; Zoran Ercegovčevič, Novo mesto, Ragovska 10 50.000 din; Erjavec, Novo mesto, Ruperč vrh 3 20.000 din; Erjavec, Dolenjske Toplice Pionirska cesta 8 — 40.000 din; Jože Erlah, Novo mesto, Vel. Slatnik n.h. 30.000 din; Sanda Eržen, Novo mesto, Kristanova 22 — 40.000 din; Fabjan, Šentjernej, Dol. Gradišče 6 20J)00 din; Dora Fabjan, Novo mesto, Kristanova 39 20.000 din; Fab- jančič, Šentjernej, Gor. Maharovec 11 30.000 din; Alenka Fajdiga, Novo mesto, Belokranjska 19 — 60.000 din; Angelca Fajt, Novo mesto, Šegova 4 20.000 din; Justina Farago- na, Šentjernej, Hrastje 2 — 20.000 din; Anton Femec, Trebnje, Gor. Nemška vas 8 - 20.000 din; Ferenček, Novo mesto, Slavka Gruma 66 — 20.000 din: Ferenček, Novo mesto, Majde Šilc 3 - 30.000 din; Ferfolja, Novo mesto, Cankarjeva 22 20.000 din; Maks Ferme, Krško, Ul. 4. julija 64v-r- 20.000 din; Anica Filipčič, Novo mesto, Majde Šilc 7 - 30.000 din; Filipič, Trebnje, Golije trg 10 20.000 din; Fink, Dol. Toplice, Podturen 85 a — 20.000 din; Fink Alojz, Dobrnič, Dol. Selce 16 20.000 din; Florjančič, Šentrupert, Vesela gora 26 — 40.000 din; F1 orjančič, Trebnje, Jurčičeva 14 50.000 din; Florjančič-Počrvina, Novo mesto, Muhaber 17 — 100.000 din; Foršček, Novo mesto, Adamičeva 34 40.000 din; Foršek, Šentjernej, Ledeča vas 19 — 30.000 din; Foto Atelje Asja, Novo mesto, Glavni trg 15 100.000 din; Fotokopiranje Vesna Frlan, Novo mesto, Uke Vašte 5 — 50.000 din; France, Novo mesto, Ruperč vrh 57 — 20.000 din; Frizerski salon Tina, Raka — 50.000 din; Furar, Šentjernej, Šmalčja vas 14 - 50.000 din; Furjanič, Metlika, Cankarjeva 13 50.000 din; Marija Gabrijel, Ljubljana, Celovška 181 — 20.000 din; Marija Gabrijel, Trebnje, Pristava 4 — 50.000 din; Majda Gačnik, Trebnje, Dol 7 — 20.000 din; Gala tisk Igor Babnik, Novo mesto, Maistrova 7 — 100.000 din; Boris in Francka Galič, Novo mesto, Jedinščica 49 20.000 din; Galič Dragica, Novo mesto, Jedinščica 49 — 20.000 din; Gasilski pevski zbor Šmihel, K Roku 60 (Milan Zupančič), Novo mesto 150.000 din; Gašperič, Črnomelj, Prešernova 6b - 20.000 din; Gazvoda, Novo mesto, Šegova 10 — 30.000 din; Lojzka Gazvoda, Novo mesto, Jedinščica 39 — 20.000 din; Marija Gazvoda Novo mesto Mirana Jarca 4 — 100.000 din; Marija Gazvoda, Novo mesto, Ul. Ivana Roba 63— 100.000 din; Tatjana Gazvoda, Novo mesto, Ul. Ivana Roba 63 — 100.000 din; Jožica Gcrden, Trebnje, Gor. Nemška vas 5 40.000 din; Ivan Gerdešiuč, Črnomelj, Čudno selo 10 20.000 din; Zvone Gerjevič, Ljubljana, Bratovževa ploščad 16 — 20.000 din; Germovšek, Trebnje, Kidričeva 20 — 50.000 din; Viktor Germovšek, Trebnje, Rimska cesta 4 — 30.000 din; GIP Pionir, teh. priprava — Matjaž Golob, Novo mesto — 50.000 din; Franc Glavan, Dobrnič, Gor. Selce 12 — 20.000 din; Mimi Glavan, Straža, Resa — 20.000 din; Gliha, Dvor pri Žužemberku, Lašče 7 — 20.000 din; Globevnik, Šentjernej, Trdinova 7 — 30.000 din; Globokar, Novo mesto, Adamičeva 42 — 30.000 din; Marjeta Glušič, Šentrupert, Gor. Jesenice 26 — 20.000 din; Tone Godina, Šentjernej, Orehovec 30 — 30.000 din; Tone Godina, Kostanjevica, Orehovec 30 — 30.000 din; Gole, Novo mesto, Žabja vas 20 50.000 din; Golob, Trebnje, Nemška vas 58 25.000 din; Golob, Straža, Praproče 22 — 20.000 din; Golob, Šentjernej, Prvomajska 21 — 60.000 din; Ana Golob, Novo mesto, Ruperč vrh 3 — 20.000 din; Mihela in Marinka Golob, Trebnje, Dol. Nemška vas 16 — 20.000 din; Andrejka Golobič, Semič, Štrekljevec 4 — 30.000 din; Janez Golobič, Semič, Sela pri Semiču 30.000 din; Zvonko Gomilšek, Krško, Pot na Polščo 17 — 30.000 din; Gorenc, Novo mesto, Zagrebška 18 — 30.000 din; Gorenc, Novo mesto, Mali Slatnik 25 — 40.000 din; Gorenc, Šentjernej, Dol. Brezovica 18 — 20.000 din; Franc Gorenc, Novo mesto, Cesta herojev 74 — 100.000 din; Gorišek, Novo mesto, Ob Težki vodi 54 — 20.000 din; Tončka Gorišek, Šentjernej, Ostrog 20 — 30.000 din; Pavle Gorkič, Novo mesto, Partizanska 11 — 20.000 din; Pavle Gorkič, Novo mesto, Partizanska 11 — 20.000 din; Gojko Gornik, Novo mesto, Kristanova —10.000 din; Milena Gorše, Otočec, Gor. Kronovo 8 — 100.000 din; Gosenca, Novo mesto, Šegova 97 — 20.000 din; Gostilna Badovinac, Suhor, Jugorje —100.000 din; Gostilna Brunskole, Suhor, Hrast — 100.000 din; Gostilna Drenik, Novo mesto, Bršljn 29 — 100.000 din; Gostilna Drenik, Novo mesto, Bršljin 29, 20.000 din; Gostilna Grmada, Marta Zupančič, Trebnje — 50.000 din; Gostilna Senica, Senovo, Titova cesta 89 — 50.000 din; Gostilna Šolaja, Leskovec pri Krškem, MDB 1 — 50.000 din; Gostilna Voglar, Leskovec, Anke Salmič 11 — 50.000 din; Gostilna Vovko, Brusnice, Ratež — 250.000 din; Gostišče Barbara, Krmelj, Krmelj — 40.000 din; Gotenc Andrej, Novo mesto, Kristanova 34 — 20.000 din; Grabnar, Šentjernej, Roje 10 — 20.000 din; Jože Grabrijan, Adlešiči, Velika sela 11 — 20.000 din; Grahek, Črnomelj, Stražnji vrh n.h. — 20.000 din; Mateja Grahek, Črnomelj, Sela pri Otovcu n.h. — 45.000 din; Matija Grahek, Črnomelj, Sela pri Otovcu — 30.000 din; Stane Grahek, Semič, Semič 51 — 30.000 din; Marica Graša, Novo mesto, Cesta herojev 54 — 20.000 din; Gra-verstvo Kečkeš, Šentjernej, Turopolje 13 — 60.000 din; Lojze Grčar, Mirna, Pot na Laze 10 20.000 din; Marica Grdin, Mirna, Trstenik 32 — 10.000 din; Marinka Gregorčič, Novo mesto, Majde Šilc 21 — 20.000 din; Stevo Grgič, Črnomelj, Heroja Starihe la — 50.000 din; Jožica Grm, Gabrovka, Tlaka 10— 10.000 din; Grmaš, Novo mesto, K Roku 72 — 20.000 din; Franc Grojzdek, Ljubljana, Podgorica 37 — 50.000 din; Mitja Grojzdek, Ljubljana, Ocvirka 37 — 10.000 din; Jože Grozde, Trebnje, Ul. Cankarjevih brigad 31 — 20.000 din; Jože Grozde, Trebnje, Ul. Cankarjevih brigad 31 — 20.000 din; Božo-Martina Groznik, Avtoklepar, Trebnje, Valvazorjeva 1 — 50.000 din; Aleksandra Gršič, Novo mesto, Šegova 16 — 20.000 din; Grubar, Novo mesto, Vel. Bučna vas 46 — 40.000 din; Grubar, Novo mesto, Ob Težki vodi 73 — 20.000 din; Anton Grubar, Šentjernej Gor. Vrhpolje 1 — 20.000 din; Stane Grubar, Šentjernej, Dol. Vrhpolje 1 — 50.000 din; Marija Guštin, Novo mesto, Kristanova 26 — 20.000 din; Pavle Hervol, Novo mesto, Mestne njive 4 10.000 din; Hiti, Črnomelj, Sela pri Otovcu — 20.000 din; Franc in Dragica Hiti, Črnomelj, Sela pri Otovcu 20 — 10.000 din: Hlade, Trebnje, Ul. II. grupe odreda 18 20.000 din; Hlebec, Metlika, Kidričevo naselje 2 30.000 din; Hočevar, Novo mesto, Zalog 3 — 20.000 din; Dušanka Hočevar, Novo mesto, Pod Trško goro 101 — 20.000 din; Horvat, Črnomelj, Pod Smreko 8 j- 40.000 din; Hotel grad Otočec, Milan Mrak, Novo mesto — 130.000 din; Hozner, Črnomelj, Petrova vas 8 — 20.000 din; Alenka Hozner, Črnomelj, Petrova vas 8 — 20.000 din; Hrast, Novo mesto, Nad Mlini 44 — 20.000 din; Barbara Hrastov, Ozalj, Boševac 4 - 10.000 din; Hren, Mokronog, Martinja vas 29 — 30.000 din; Anica Hren, Stopiče, Črmošnjice 37 20.000 din; Brigita-Boštjan Hribar, Novo mesto, K Roku 79 — 100.000 din; Jože Hribar, Novo mesto, Cesta herojev 22 — 30.000 din; Albin Hrovat, Novo mesto, Kettejev drevored 43 - 20.000 din; Slavka in Ivan Hrovat, Novo mesto, Brod 16 — 50.000 din; Silvo Hruševar, Raka, Kržišče 8 — 20.000 din; Rudi Hrvatin, Novo mesto, Irča vas 31 50.000 din; Hudoklin, Dol. Toplice, Ob Sušici 15 20.000 din; Tončka Hudoklin, Brusnice, Vel. Brusnice 35 — 20.000 din; Hu-dorovec, Metlika, Cesta 15. brigade 20 20.000 din; Franc Humer, Novo mesto, Irča vas 18 — 50.000 din; Humljan, Novo mesto, Cesta herojev 64 20.000 din; Silvo Hutelj, Semič, Gradnik 5 — 30.000 din; Mira Ilič, Medvode, Verje 9 20.000 din; Ilijaš, Stopiče, Pangrč grm 16 — 50.000 din; IM V konferenca mladih ZSMS, Novo mesto 100.000 din; IMV TOZD Commerc, OOS, tov. Mirko Zupančič, Novo mesto 100.000 din; IMV Viličaristi in prevz.,,pop. izmena, Novo mesto' — 70.000 din; IMV Proizvodnja 5-izmena A, Janez Jamnik, Zagrebška 11 80.000 din; IMV Čr- nomelj — Tov. Koželj, Črnomelj, Tribuče 1 — 50.000 din; IMV Semič — pop. izmena, Jernej Cindrič, Semič — 70.000 din; Marija Irt, Novo mesto, Drska 46 — 20.000 din; ISKRA — Hi-pot, odd. Hibridi, pop. izmena, Šentjernej 200.000 din; Iskra — Upori, menza, Šentjernej — 100.000 din; Iskra Bršljin — nočna izm., Novo mesto — 50.000 din; Iskra Hipot, Jože Cigoj, Šentjernej — 200.000 din; Iskra Kostanj, žični upori, pop. izmena, Kostanjevica — 135.000 din; Iskra Šentjernej, Nevenka Grubar, Šenternej — 20.000 din; Iskra Upori, Vida Pavlič, Šentjernej — 117.000 din; Iskra-Orod-jarna, TOZD Hipot, pop. izmena — Robert Krajnc, Šentjernej — 50.000 din; Fanika Ivanc, Mirna, Ul. Zapadno dol. odreda 1 20.000 din; Ivanetič, Novo mesto, Levstikova 4 60.000 din; Antonija Ivanež, Novo mesto, Nad Mlini 28 — 30.000 din; Ana Ivanič, Novo mesto, Jedinščica 47 — 10.000 din; Kristina Ivnik, Otočec, Gumberk 8 — 60.000 din; Slavica Ja-covič, Črnomelj, C. 21. okt. 19a — 10.000 din; Hedvi Jaklič, Šentrupert, Šentrupert 31 — 70.000 din; Katja Jakofčič, Dragatuš, Dragatuš 43 — 20.000 din; Jakša, Semič, Kot 71 — 20.000 din; Breda Jakša, Gradac, Gradac 108 — 20.000 din; Jakše, Novo mesto, Škrjanče 4 — 20.000 din; Jaške, Novo mesto, Šmihel 62 — 50.000 din; Jakše, Novo mesto, Brod 18 — 30.000 din; Fani Jakše, Šentjernej, Prvomajska 22 — 20.000 din; Franc Jakše, Šentjernej, Orehovica 25 — 50.000 din; Ivanka Janežič, Mirna, Spomeniška 1 —20.000 din; Jožica Janežič, Stopiče, Črmošnjice 52 — 30.000 din; Jankovič, Straža, Pod vinogradi 6 — 20.000 din; Milka Jankovič, Črnomelj, Čardak 2 — 10.000 din; Slavica Jankovič, Metlika, Gubčeva 26 — 50.000 din; Olga Janžekovič, Črnomelj, Cankarjeva 1 — 10.000 din; Jarc, Novo mesto, Prečna 36 — 30.000 din; Jelka Jarc, Trebnje, Gubčeva brigada 12 — 30.000 din; Slavica Ja-rkovič, Krško, CKŽ 136 — 20.000 din; Jasna Ignjatič, Novo mesto, Ul. Danila Bučarja 12 — 20.000 din; Peter Jazbec, Dol. Toplice, Meniška vas 37 — 20.000 din; Jelen, Novo mesto, Srebrniče 1 — 20.000 din; Jelenc, Mokronog, Mokronog 239 — 20.000 din; Darinka in Jože Jelovčan, Otočec, Otočec 70 — 50.000 din; Je-nkole, Novo mesto, Pot na Gorjance 20 — 30.000 din; Anica Jerele, Otočec, Lutrško selo 18 — 30.000 din; Zvonka Jerin, Novo mesto, Mestne njive 9 — 20.000 din; Mirko in Tončka Jerman, Črnomelj, Ul. 1. oktobra 7 — 30.000 din; Jevnikar, Trebnje, Kresetova 14 — 140.000 din; Jevnišek, Novo mesto, Slavka Gruma 20 — 20.000 din; Jevšček, Črnomelj, Ul. 21. oktobra 20 — 30.000 din; Jordan, Novo mesto, Slavka Gruma 14 — 50.000 din; Jordan, | Straža, Jurka vas 14 — 40.000 din; Jordan, Šentjernej, Zameško 22 — 30.000 din; Anica Jordan, Metlika, Ganglova 1 — 30.000 din; Marina Jordan, Šentjernej, Ilirska 9 — 15.000 din; Jovič, Novo mesto, Šegova 16 — 50.000 <• din; Judež, Novo mesto, Šegova 16 — 50.000 j din; Judež Novo mesto, Krka 9 — 20.000 din; Ana-Franc Judež, Novo mesto, Lobetova 14 — 20.000 din; Milena Judež, Leskovec, Brege 51 — 20.000 din; Jurajevčič, Črnomelj, Cankarjeva 6 — 30.000 din; Jurečič, Šentjernej, Ledeča vas 18 — 20.000 din; Jutranjka Sevnica, TOZD Orlica Brežice, Brežice, izmena Prah — 320.000 din; Kaferle, Novo mesto, Prečna 13 —v j 50.000 din; Mevlida Kaič, Novo mesto, Kette- j jev drevored 47 — 20.000 din; Kalčič* Novo mesto, Lebanova 41 — 30.000 din; Kambič, Črnomelj, Čardak 8 — 20.000 din; Kambič, Črnomelj, Zelena pot 21 — 50.000 din; Kamnoseštvo Marjan Jakša, Krško, CKŽ 28 — 50.000 din; Kamnoseštvo Marjan Jakša, Krško, CKŽ 28 — 20.000 din; Justina Kandorfer, Novo mesto, Kurirska 3 — 10.000 din; KandžiČ, Črnomelj, Ul. 21. oktobra 15 a — 20.000 din; Kapitelj — Ančka Kavšček, Novo mesto, Trubarjeva 3 — 40.000 din; Kaplan, Novo mesto, Zagrebška 15 — 20.000 din; Stane Kaplan, Šentjernej, Ilirska 105 — 20.000 din; Kapš, No-vt^nesto, Prečna 37 — 30.000 din; Kastelic, Žužemberk, Vovčje jame 3 — 30.000 din; Anica Kastelic, Novo mesto, Bršljin 19 — 30.000 din; Franc Kastelic, Vel. Gaber, Babna gora nh — 20.000 din; Marjana Kastelic, Novo mesto, Gotna vas 7 — 20.000 din; Martin Kastelic, Novo mesto, Žabja vas 39 — 30.000 din; Matilda Kastelic, Semič, Semič 50/C — 40,000 din; Nace Kastelic, Dobrnič, Gor. Selce 10 — 20.000 din; Viktor Kastelic, Novo mesto, Srebrniče 11 — 30.000 din; Kastrevc, Novo mesto, Stritarjeva 4 — 20.000 din; Kastrevc, Novo mesto, Vel. Bučna vas 7 — 50.000 din; Ana Kastrevc, Novo mesto, Vidmarjeva 58 — 30.000 din; Kasunič, Črnomelj, Ul. 11. avgusta 6 — 20.000 din; Kavčič, Krško, C. 4. julija 62a — 50.000 din; Franc Kavčič, Novo mesto, Cesta herojev 22 — 50.000 din; Zvonka in Ludvik Kebe, Novo mesto, Kristanova 4 — 50.000 din; Kebelj-Kaferle, Novo mesto, Mestne njive 15 — 50.000 din; Janez Kerin, Krško, Straža 4 — j 20.000 din; Kern, Otočec, Lutrško selo 28 — 20.000 din; Rozi Kikelj, Novo mesto, Srebrniče 17 — 50.000 din; Kink, Senovo, Mali Kamen 20 — 30.000 din; Matilda Kirn, Novo rr.esto, Ragovska 7-— 10.000 din; Rajko Kirn, Novo mesto, Ragovska 7 — 25.000 din; Terezija Kirn, Novo mesto, Mali Slatnik 29 — 20.000 din; J Klemenčič, Novo mesto, Šegova 7 — 20.000 | din; Klemenčič, Novo mesto, K Roku 85 — ! 50.000 din; Klemenčič, Novo mesto, Petelinjek 36 — 50.000 din: Klinar, Novo mesto, Ločna 24 — 30.000 din; Klinar, Novo mesto, Marjana Kozine 27 — 30.000 din; Klobučar, Novo mesto, Kristanova 48 — 50.000 din; Anton Klobučar — 30.000 din; Kmet. Kombinat Hladil- | nica, Blanca, Blanca — 70.000 din; Milan j Knafelj, Novo mesto, Gubčeva 12 — 20.000 | din; Knafeljc, Novo mesto, Milke Šobar 4 — J 20.000 din; Anton Knafeljc, Novo mesto, Nad j Mlini 18 — 20.000 din; Jože Knafeljc, Novo mesto, Gubčeva 12 — 20.000 din; Jože Kna- j feljc, Novo mesto, Gubčeva 10 — 20.000 din; j Zofka Knafeljc, Novo mesto, Šegova 18 — ; 40.000 din; Helena Knaflič, Novo mesto, Slavka Gruma 32 — 20.000 din; Janez Knapič, Novo mesto, C. herojev 30 — 60.000 din; KO Rdeči križ Anica Tisovec, Straža, Gor. Straža 18 — 60.000 din; Kobe, Stari trg ob Kolpi, Stari trg ob Kolpi — 50.000 din; Anica Kobe, Novo | mesto, Mestne njive 9 — 20.000 din; Katarina in Vinko Kobe, Stari trg ob Kolpi, Stari trg 35 — 30.000 din; Kocjan, Novo mesto, Vel. Cikava 16 — 50.000 din; Katarina Kocjan, Medvode, Veije 9 — 20.000 din; Marija Kocjan, Novo mesto, K Roku 72 — 20.000 din; Janez Kocjančič, Otočec, Otočec 79 a — 30.000 din; Kocmut, Straža, Jurka vas 35 — 20.000 din; Ana Kocmut, Straža, Jurka vas 35 — 20.000 din; Lojze Kočevar, Gradac, Gradac 32 — 70.000 din; Marija-Bernard,Kodelja, Karlovac — Za-grebačka 77 — 40.000 din; Kolbezen, Črnomelj, C. padlih borcev 5 — 30.000 din; Kolektiv Interevropa, Mojca Bec, Novo mesto, Šolska 5 — 380.000 din; Anka Kolenc, Trebnje, Dol. i Nemška vas 15 — 20.000 din; Jožefa Kolenc, ' Trebnje, Dol. Nemška vas 15 — 20.000 din; Kolesarski klub Krka, Marjan Zupanc, Novo mesto — 100.000 din; Nada Količ, Črnomelj, Zadružna 27 — 20.000 din; Kolinska Belsad-Banovec L., Črnomelj, Kočevje 30 — 60.000 I din; Kolšer, Krško, C. 4. julija 50 — 50.000 din; Komet, OOS, Metlika — 50.000 din; Komet OO RK, Metlika, 34.000 din; Konček, Novo mesto, Uršna sela 134 — 10.000 din; Končina-Jankovič, Krmelj, Krmelj 19 — 30.000 din; ! Konfekcija Komet, popoldanska izmena, Me- | tlika — 200.000 din; Marjan Kopina, Novo mesto, Gor. Kamence 24 — 30.000 din; Tanja Kopina, Leskovec, Vel. vas 32 — 10;000 din; Ana Koprivnik, Novo mesto, Milke Šobar 20 — 20.000 din; Ivan Koračin, Novo mesto, Dol. Kamence 6a — 50.000 din; Janja Koren, Šentrupert, Šentrupert 111 — 20.000 din; Kos, Novo mesto — Kristanova 24 — 20.000 din; Martina Kos, Novo mesto, Šegova 8 — 20.000 din; Mirko Kosar, Brestanica, Trg 7 — 30.000 din; Tilka Kostrevc, Šentjernej, Prvomajska 4 — 20.000 din; Košiček, Otočec, Lešnica 23 — 20.000 din; Dušan Košiček, Novo mesto, Zagrebška 12 — 50.000 din; Anica Košir, Straža Pod Goro 48 — 30.000 din; Drago Košir, Velika Loka. Dol. Praproče 13 — 100.000 din; Košir-Slapničar, Straža, Novomeška 7 — , 40.000 din; Jože Košljar, Novo mesto, Trška gora 43 a — 20.000 din; Košmrlj, Novo mesto, Adamičeva 43 — 40.000 din; Kristina Kotar, Trebnje, Vel. Ševnica 4 — 20.000 din; Kotar, Homan, Šentjernej, C. Oktobrskih žrtev 61 — 30.000 din; Kotnik, Novo mesto, Šegova 38 — 30.000 din; Anica Kotnik, Novo mesto, Mestne njive 170 — 50.000 din; Kovač, Straža, Vavta vas 38 — 40.000 din; Kovač, Novo mesto, Šegova 58 — 50.000 din; Danica Kovač, Novo mesto, Kettejev drevored 47 — 10.000 din; Jože Kovač, Novo mesto, Bršljin 48 a — 50.000 din; Kovačič, Šentjernej, Šmarje 13 — 100.000 din; Marjan-Marjeta Kovačič, Šentjernej, Cerov log 50b — 40.000 din; Peter Kovačič, Novo mesto, Jerebova 14 — 50.000 din; Kovinoplastika Grm, Jože Slavič, Trebnje, 50.000 din; Kovinoplastika Laharner, Novo mesto, Nad Mlini 55 — 100.000 din; Anica Kozjan, Novo mesto. Ul. 12. udarne brigade 27 — 20.000 din; Kozlevčar, Novo mesto, Ragovska 16 — 30.000 din; Anamarija Kozlevčar, Novo mesto, Prečna 67 — 20.000 din; Kozmetični salon Marolt, Novo mesto, Valantičevo 16 — 150.000 din; Kragelj, Novo mesto, Cesta herojev 60 — 30.000 din; Kralj, Šentjernej, Kotarjeva 1 — 50.000 din; Kralj, Novo mesto, Uršna sela 140 — 50.000 din; Kralj, Gradac, Boršt 10 — 40.000 din; Kralj, Raka, Smednik 19 — 20.000 din; Kralj, Raka, Smednik 19 — 20.000 din; Kralj, Črnomelj, Rodine 4 — 20.000 din; Albina Kralj, Šentjernej, Trdinova c. 5 — 20.000 din; Tone Kralj, Metlika, Griblje 60 — 50.000 din; Kramar, Šentrupert, Rakovnik 19 — 20.000 din; Jože Kramarič, Blatnik, Črnomelj — 20.000 din; Jasna Kranjc, Trebnje, Ul. heroja Slavka 3 — 30.000 din; Justin Kranjčič, Novo mesto, Pot na Gorjance 5 — 20.000 din; Kravcar, Trebnje, Belšinja vas 11 — 30.000 din; Božidar Kravcar, Trebnje, Praproče 13a — 20.000 din; Marija Krese, Straža, Podgora 2 — 30.000 din; Zdenka Krhin, Novo mesto, Bršljin 57 — 10.000 din; Kristan, Novo mesto, Koštia-lova 33 — 20.000 din; Krivic, Trebelno, Češnjice 15 — 20.000 din; Krka, Konferenca sindikata, Novo mesto — 500.000 din; Krka — Tabletni obrat, Jožica Gorenc, Novo mesto — 123.000 din; Krka Izolacije — Jankovič, Novo mesto, Bršljin — 72.000 din; Krka, TOZD Izolacije, izmena c, Novo mesto — 80.000 din; Krka, TOZD Izolacije, Marjan Judež — skladiščniki, Novo mesto — 35.000 din; TOZD Kozmetika, Ivan Šiška, Novo mesto — 54.000 din; Krka, TOZD Tehnoservis, (tov. Marija Brinovec), Novo mesto — 50.000 din; Krka, TOZD Zdravila, Farmacevtika, soba 204, Novo mesto — 70.000 din; Franc Krnc, Novo mesto, Kolarjeva 4 — 20.000 din; Franc Krnc, Novo mesto, Žabja vas 6 — 50.000 din; Dimič Krojaštvo, Novo mesto, C. brigad 8 — 50.000 din; Majda Krojs, Mirna, Ul. zapadno dol. odreda 1 — 20.000 din; Dušan Krštinc, Straža, Prapreče 21 — 50.000 din; Ida — Marija Krštinc, Straža, Hruševec 33 — 40.000 din; Kruh, Novo mesto, Regerča vas 57 — 20.000 din; Kržan, Raka, Zaloke 9 20.000 din; Jožica Kube — Novoteks, Novo mesto, V Brezov log 21 — 215.000 din; Kuhar, Cerklje, Grad 59 — 20.000 din; Kuhar, Cerklje na Gor., Grad 40 20.000 din; Franček Kuhar, Cerklje na Gor., Grad 59 — 10.000 din; Marinka Kuhar, Šentrupert, Bistrica 20 10.000 din; Natalija Kuhelj, Šentjernej, Šmarje 9 — 10.000 din; Fani Kukman, Bršljin 9 10.000 din; Kulovec, Straža, Vavta vas 81 — 50.000 din; Kulturno društvo Prečna, Franc Kozlevčar, Novo mesto, Prečna 67 — 50.000 din; Kumer, Novo mesto, Ragovska 14 — 30.000 din; Srečko Kumer, Novo mesto, Prečna 52 — 30.000 din; Kump, Novo mesto, Šukljetova 18 — 20.000 din; Kušer, Novo mesto, Majde Šilc 16 — 30.000 din; Leon Kušljan, Šentjernej, Trubarjeva 25 — 100.000 din; Ljubica Kvas, Črnomelj, C. 21. okt. 17c — 100.000 din; KZ Krka-Saldakonti, Novo mesto, Novo mesto — 30.000 din; Labes, Leskovec, Ul. Anke Salmič 11 — 30.000 din; Milena Lampret, Novo mesto, Lobetova 31 — 50.000 din; Jožica Lapš, Šentrupert, Bistrica 24 — 20.000 din; Alojz Laterner, Črnomelj, Prešernova 4 — 50.000 din; Lazar, Novo mesto, Mali Slatnik 8 — 40.000 din; LB, PE Črnomelj — Štajdohar L., Črnomelj — 40.000 din; Legan, Kragelj, Novo mesto, Cesta herojev 60 — 10.000 din; Lekarna Metlika, Mihelčič Marija, Metlika — 20.000 din; Karolina Lekša, Leskovec, Senuše 10 a — 20.000 din; Lenič, Trebnje, I Dol. Ponikve 39 — 50.000 din; Lesar — Modne pletenine, LTD, Kočevje — 30.000 din; Lešnjak, Novo mesto, Kristanova 55 — 20.000 din; Franc Lešnjak, Novo mesto, Kristanova 55 | — 20.000 din; Irena Lešnjak, Novo mesto, Kristanova 10 — 20.000 din; Levak, Novo mesto, Šegova 55 — 50.000 din; Angela Levičar, Leskovec pri Krškem, Veniše 53 — 20.000 din; Marica Levstik, Leskovec, Senuše 18 — 20.000 din; Vika in Franc Levstik, Straža, Podgora 37 — 20.000 din; Marija-Franc Limarčič, Novo mesto, Gotna vas 4 — 20.000 din; Lindič, Šent- I jernej, Ilirska cesta 13 — 40.000 din; Cveto Lindič, Novo mesto, Kristanova 3a — 50.000 din; Lipar, Novo mesto, Vel. Cikava 19 — 30.000 din; Lipoglavšek, Dobrnič, Gor. vrh 14 — 20.000 din; Alojz Ljubi, Novo mesto, Ragovska 16 — 20.000 din; Ana Lorber, Novo mesto, Cesta herojev 60 — 10.000 din; Mija Lovko, Novo mesto, Ul. Mirana Jarca 39 — 50.000 din; Lozar, Črnomelj, Petrova vas 11 — 20.000 din; Lozar, Gradac, Gribelj 44 — 30.000 din; Marjan Lukšič, Novo mesto, Kristanova 30 — 50.000 din; Milena Lukšina Krško, C. 4. julija 139 — 30.000 din; Luzar, Škocjan, Škocjan 48 — 250.000 din; Anton Luzar, Šentjernej, G. Brezovica 13a — 20.000 din; Fani Luzar, Šent- jernej, Dol. Stara vas 35 — 20.000 din; Franc Luzar, Šentjernej, G. Brezovica 13 a — 20.000 din; Jožica Luzar, Črnomelj, Blatnik n.h. — 20.000 din; Kristina Luzar, Šentjernej, G. Brezovica 13 — 20.000 din; Pepca Luzar, Novo mesto, Črmošnjice 20 — 30.000 din; Slavko Luzar, Šentjernej, G. Brezovica 13 — 50.000 din; Štefka-Albin Luzar, Novo mesto, Majde Šilc 7 — 20.000 din; Macele, Novo mesto, Kristanova 22 — 30.000 din; Peter Madronič, Vinica, Drenovec 8 — 150.000 din; Majer, Trebnje, Rimska c. 1 — 30.000 din; Anica Majerle, Stari trg, Stari trg ob Kolpi 15 — 20.000 din; Jože-Igor Majerle, Novo mesto, Lobetova 21 — 150.000 din; Mimica Majerle, Črnomelj, Je-lševnik n.h. 20.000 din; Milka Makor, Šentvid pri Stični, Šentjurje 10 — 20.000din; Malenšek, Raka, Mikote 1 — 20.000; Malenšek, Novo mesto, Gubčeva 39 20.000 din; Malc-rič, Črnomelj, Čardak 22 — 20.000 din; Jožica Mali, Novo mesto, Bršljin 57 — 10.000 din; Anica Malnarič, Semič, Kašča 10 — 20.000 din; Malnik, Šentjernej, Gor. Maharovec 12 — 20.000 din; Marentič, Novo mesto, Simončičeva 9 — 20.000 din; Marija Marolt, Novo mesto, Kettejev drevored 41 — 75.000 din; Karlo Mar-jetič, Novo mesto, Kristanova 34 — 30.000 din; Markelj, Novo mesto, Dol. vrh 25 — 40.000 din; Market Šentjernej, Koletiv, Šentjernej — 140.000 din; Ludvik Markovič, Dol. Toplice, Podturn 82 — 50.000 din; Peter Markovič, Krško C. 4. Julija 50 — 50.000 din; Marn, Otočec, Dolenja vas 4 — 30.000 din; Tone Marn, Trebnje, Lukovek 11 — 25.000 din; Matekovič, Metlika, Staneta Rozmana 2 —- 50.000 din; Cveta Matjašič, Novo mesto, Maistrova 15 — 40.000 din; Jože Matjaž, Mizarstvo, Veliki Gaber, Bič 18 — 100.000 din; Edvard Matko, Novo mesto, Mali Slatnik 20 — 50.000 din; Jože Matkovič, Metlika, Vidošiči 5 — 20.000 din; Jelka Matkovič, Dolenjske Toplice, Kopališki trg 13 — 100.000 din; Jože Matkovič, Metlika, Vidošiči 5 — 20.000 din; Martina Matoh, Novo mesto, Slavka Gruma 39 — 30.000 din; Vili Mavrin, Novo mesto, Dol. Kamcnce 78 — 20.000 din; Mavsar, Črnomelj, Čudno selo n.h. — 20.000 din; Stanka Mavsar, Semič, Semič 50/e 20.000 din; Medic, Črnomelj, V iševnik 8 — 20.000 din; Franc Medle, Šmarješke Tp-plice, Šmarjeta 22 — 50.000 din; Marjan Medved, Šentjernej, Volčkova vas 20 - 50.000 din; Jože-Marjcta Medvešek, Šentjernej, Hrastje 1 — 50.000 din; Meglaj, Novo mesto, Cesta herojev 20 — 30.000 din; Mejač, Novo mesto, Žabja vas 25 — 30.000 din; Mclaher, Novo mesto, Kristanova 34 — 20.000 din; Mercator — samopostrežba, Metlika, Sestova — 90.000 din; Mercator Agrokombinat—Krško, Aktiv kmeč- kih žena — Živič M, CKŽ 54 —500.000 din; Mercator—Blagovnica, Grubar Tončka, Šentjernej — 100.000 din; Mercator—Blagovnica, kolektiv, Metlika — 100.000 din; Tone Mestnik, Novo mesto, Lobetova 11 — 100.000 din; Metalka Lj. — Poslovalnica 10, Metlika — 100.000 din; Meteljko, Raka, Mikota 8 — 20.000 din; Drago Meze, Krško, Mizarstvo — 30.000 din; Vladka Mežan, Trebnje, Ul. Herojev 22 — 40.000 din; Marjan Mežik, Novo mesto, Slavka Gruma la — 20.000 din; Štefka Mežik, Novo mesto, Kotarjeva 5 — 20.000 din; Mežnar, Novo mesto, Veliki Slatnik 20 — 20.000 din; Marija Mežnaršič, Trebnje, Ul. Cankarjeve brigade 23 — 20.000 din; Anton Mihalič, Novo mesto, Vel. Cikava 2 — 40.000 din; Mikec, Novo mesto, Mali Slatnik 14 — 20.000 din; Frančiška Mikec, Stopiče, Črmošnjice 34 — 20.000 din; Ivan Mikec, Novo mesto, Mali Slatnik 10 — 50.000 din; Olga Mikec, Šentrupert, Bistrica 20 — 10.000 din; Slavka Mikec, Novo mesto, Šegova 12 — 40.000 din; Anton Miklavčič, Novo mesto, Nad Mlini 44 — 20.000 din; Miksič, Vinica, Vinica 42C — 20.000 din; Miler, Črnomelj, Ločka 6 — 50.000 din; Božena Miler, Črnomelj, Vrtna 35 — 30.000 din; Milič, Adlešiči, Adlešiči n. h. — 20.000 din; Minerstvo Brodnik, Novo mesto, Gor. Kamence 27 — 100.000 din; Miodrago-vič, Črnomelj, Pod Smreko 2 — 30.000 din; Marko Mišica, Črnomelj, Trubarjeva 9 — 20.000 din; Miškovič, Novo mesto, Slavka Gruma 20 — 20.000 din; Mizarstvo Jože Rom, Črnomelj, Ručctna vas 19 — 100.000 din; Mizarstvo Blatnik, Novo mesto, Črmošnjice 4 — 100.000 din; Mizarstvo Gale, Krško, CKŽ 102 — 20.000 din; Mizarstvo Jaklič, Dvor pri ŽBK, Dvor 11 — 100.000 din; Mizarstvo Tine Novak, Leskovec, MDB 7 — 20.000 din; Mladinska Knjiga, Novo mesto, Glavni trg — 50.000 din; Mlakar, Škocjan, Hrastovlje 10 - - 30.000 din; Vesna Mlakar, Leskovec pri Krškem, Žadovinek 14 — 20.000 din; Vinko Moravec, Novo mesto, Birčna vas 2 — 20.000 din; Anica Modic, Straža, Potok 34 — 20.000 din; Mohorko, Pucelj, Novo mesto, Drejčetova pot 4 — 40.000 din; Mojstrovič, Škocjan, Škocjan 5 — 20.000 din; Zora, Janez Mole, Črnomelj, Kočevje 26 — 20.000 din; Molek, Metlika, Tomšičeva 6 — 40.000 din; Molek, Metlika, Tomšičeva 4 — 50.000 din; Marija Molek, Metlika, Navratilova pot 2 — 20.000 din; Martina Molek, Metlika, Navratilova pot 2 — 20.000 • din; Moravec, Trebnje, Štefan 1 — 30.000 din; Mojca Movrin, Črnomelj, Vodnikova 1 — 20.000 din; Može, Novo mesto, G. Kamence 22 — 20.000 din; Fanika Mrak, Novo mesto Jerebova 3 — 20.000 din; Anica Mravinec, Črnomelj, Vodnikova 7 — 20.000 din; Barbara Mravinec, Vinica, Drenovec 5A — 50.000 Franci Mravinec, Črnomelj, Kanižarica 40 — 40.000 din; Tončka Muhič, Novo mesto, Hudo 12 — 20.000 din; Murgelj, Novo mesto, Slavka Gruma 16 — 20.000 din; Silvo Murgelj, Novo mesto, Bršljin 12 — 20.000 din; Murn, Trebnje, Heroja Majcna 2 — 30.000 din; Murn, Trebnje, Ul. Cankarjeve Brigade 23 — 20.000 din; Marinka Murn, Kostanjevica, Dol. Prekopa 18 — 50.000 din; Muršec, Brežice, Jurčičeva 10 — 20.000 din; Kristina Musič, Črnomelj, Prešernova 2 — 50.000 din; Mušič, Gradac, Podzemelj 18 B — 30.000 din; Marija-Darko, Mušič, Metlika, Cesta 9. maja 2 — 20.000 din; Nada-Anica Mušič, Gradac, Podzemelj 22 — 20.000 din; Nadu, Gradac Vranoviči 13 — 20.000 din; Nagelj, Mokronog, Beli grič 3 — 20.000 din; Jože Nagelj, Novo mesto, Vel. Cikava 5 — 100.000 din; Slavko-Tončka Nagelj, Novo mesto, Smolenja vas 34 A — 50.000 din; Nahtigal, Novo mesto, Prečna 77 — 30.000 din; Anton Nahtigal, Trebelno Češnjice 8 — 20.000 din; Urh Nahtigal, Trebeljno, Češnjice 6 — 20.000 din; Nečimer, Novo mesto, Slavka Gruma 14 — 20.000 din; Helena Nedoh, Otočec, Šempeter 38 — 20.000 din; Marija Nemanič, Metlika, Želebej 3 — 20.000 din; NK Križe, Bartolj, Novo mesto, Potov vrh 42 — 20.000 din; NK Vas Krka, Anton Radešček, Novo mesto, Krka 22 — 20.000 din; NK Zabukovje — Cveto Kocjan, Trebelno, Dol. Zabukovje — 50.000 din; Nose, Šentjernej, Gornji Maharovec 1 — 40.000 din; Novak, Metlika, Cesta 15. brigade 9 — 20.000 din; Novak, Raka, Rovno 24 — 30.000 din; Novak, Trebnje, Zidani most 4 — 50.000 din; Novak, Gradac, Gradac 87 — 50.000 din; Novak, Otočec, Dolenja vas 10 — 20.000 din; Novak, Žužemberk, Žužemberk 118 — 50.000 din; Novak, Otočec, Dolenja vas 10 — 30.000 din; Ciril Novak, Novo mesto, Nad Mlini 21 30.000 din; Jože-Blanka No- vak, Šentjernej, Orehovica 52 — 50.000 din; Marija in Drago Novak, Novo mesto, Ob Potoku 42 10.000 din; Nada Novak, Metlika, Zupančičeva 2 20.000 din; Lojzka Novina, Novo mesto, Kristanova 3 - 30.000 din; Marjan Novina, Otočec, Gumberk 11 — 40.000 din; Novoles-Trebnjc, pop. izmena — Franc Bartolj, Trebnje 105.000 din; Novoteks, OOS TOZD Predilnica, Metlika 100.000 din; Novoteks-Apretura.GustaStipič končni preg., Novo mesto — 70.000 din; Novoteks-OOS, proizvodnja preje, Novo mesto — 70.000 din; Novoteks-Ind. gas. društvo, Stanko Vavpotič, Novo mesto — 100.000 din; Novšak, Studenec, Znojile 2 — 30.000 din; Občina T rebnje. Sekretariat za ljud. obram., Trebnje — 35.000 din — Občinski sindikalni svet, Novo mesto 100.000 din; Oberč-Poslek, Otočec, Trška gora 18 — 40.000 din; Milan Obradinovič, Novo mesto, Skalickega 1 — 30.000 din; Ograjšek, Novo mesto, Mestne njive 9 — 20.000 din; Franc Ogrinc, Novo mesto, Šentrupert 94 210.000 din; Joži Ogrinc, Novo mesto. Cesta herojev 22 — 20.000 din; Jože in Milena Ogu-lin, Semič, Hrib pri Cerovcu 2 30.000 din; Okrepčevalnica Jurček, Krško, Hočevarjev trg 2 — 50.000 din; OO DPO T rebnje, T rebnje 40.000 din; OO ZSMS Veliki Orehek, Marija Klobučar, Novo mesto, Vel. Or. 21 50.000 din; OOS Belsad Črnomelj, Črnomelj — 100.000 din; OOS Doma za učence M. Šilc, Novo mesto, Ul. Milke Šobar 24 — 100.000 din; OOS OŠ Milka Šobar Nataša, Novo mesto — 100.000 din; OOS OŠ Novo mesto, Skupne službe. Novo mesto 100.000 din; Opel servis — Danica Krevs, Novo mesto, Črmošnjice 4A — 100.000 din; Orlič, Črnomelj, Tomšičeva 7 — 30.000 din; Orodjarna Tesnil, Stane Šcpic, Trebnje 20.000 din; OS Zverze sindikatov Trebnje, občina Trebnje (tov. Jurak), Trebnje — 200.000 din; Osnovna organizacija DPO, občina Trebnje, Trebnje 40.000 din; Osolnik, Novo mesto. Vel. Bučna vas 29 A — 60.000 din; Ostič, Novo mesto, Scvno na Trški gori 14 — 30.000 din; OŠ Katja Rupena, čistilke, Novo mesto — 50.000 din; Martin Oštir, Šentjernej, Zameško 16 — 20.000 din; Stane Ovčak, Medvode, Veije 5A — 10.000 din; Stane Ovčak, Medvode, Verje 5A — 10-.000 din; Marinka Ovniček, Črnomelj, Metliška 11 100.000 din; Vinko Ovniček, Novo mesto. Šmihel 81 50.000 din; Ozimek-Kolar, Žužemberk, Sela Šumberk 6 — 50.000 din; Pacek, Leskovec, GrebenČeva 7 — 20.000 din; Pacek, Leskovec, Drnovo 69 — 50.000 din; Mojca Padovan, Novo mesto, Kotarjva 2 — 20.000 din; Pahlina, Novo mesto, Nad Mlini 44 — 40.000 din; Pajo, p. p. 46, Šentjernej — 20.000 din; Pepca Pakar, Otočec, Ul. nad Krko — 20.000 din; Palčar, Novo mesto, Drska 46 — 20.000 din; Papež, Črnomelj, Staneta Rozmana 12 — 20.000 din; Papež, Trebelno, Vel. Strumica 12 — 20.000 din; Papež, Novo mesto, Cesarjeva 16 — 50.000 din; Papež, Trebnje, Prijateljeva 10 A — 20.000 din; Brane-Francka Papež, Novo mesto, Pod Trško goro 61 40.000 din; Jože Papež, Leskovec pri Krškem, Jelše 7 — 40.000 din; Pa-rketarstvo Jože Pirc, Leskovec, MDB 7 — 50.000 din; Marija Paternoster, Novo mesto, Nad Mlini 2 — 40.000 din; Pavec, Novo mesto, Cankarjeva 27 — 20.000 din; Pavlenič, Šentjernej, Hrastje 13 — 20.000 din; Pavlič, Šentjernej, Dobravica 31 — 30.000 din; Milan Pavlič — dimnikarstvo, Šentjernej, Roje 8 — 50.000 din; Nežka Pavlič, Šentjernej, Ilirska cesta 2 — 50.000 din; Pavliha, Gradac, Klošter 9 — 30.000 din; Anica Pavlin, Novo mesto, Milana Majcna 9 — 20.000 din; Darja Pavlin, Novo mesto, Jurčičeva 5 — 20.000 din; Jožica Pavlin, Šentjernej, Orehovica 30 — 30.000 din; Rozalija Pavšič, Črnomelj, Jelševnik 3 — 100.000 din; Pekarija Novo mesto, Stane Bohte, Novo mesto — 60.000 din; Peko trgovina, Novo mesto — 60.000 din; Pekol-Filipi, Novo mesto Cesta herojev 29 A — 50.000 din; Pekolj, Trebnje, Levstikova 18 — 20.000 din; Alojz Pekolj, Dobrnič, Občine 5 — 50.000 din; Franc Penca, Šentjernej, Volčkova 7 — 20.000 din; Franc-Tončka Penič, Podsreda, Podsreda 59 — 20.000 din; Valter Perc, Šentjernej, Prvomajska 5 — 30.000 din; Emilija Perdec, Novo mesto, Pod Trško goro 90 — 50.000 din; Perhavec, Črnomelj, Viniška 11 — 20.000 din; Perhne, Črnomelj, 21. oktober 17 B — 50.000 din; Justina Perhne, Šentjernej, Orehovica 15 — 20.000 din; Franc Perme, pranje tekstila, Šmarješke Toplice, Šmarjeta 69 — 50.000 din; Perucci, Trebnje, Rimska 21 — 30.000 din; Jože Peskar, Trebnje, Vel. Ševnica 15 — 20.000 din; Jelena Pestič, Novo mesto, Majde Šilc 10 — 20.000 din; Ivanka Pešec, Leskovec, Mrtvice 60 — 20.000 din; Gregor Pešl, Črnomelj, Rožič Vrh 7 — 20.000 din; Tončka Petan—Krka, Novo mesto, Vrh pri Ljubnu 11 — 25.000 din; Petan, Rudman, Novo mesto, Gor. Mraševo 7 — 30.000 din; Marjana Peteline, Brežice, Ul. Borisa Kraigherja 15 — 30.000 din; Peterle, T rebel-no Drečji vrh 20 — 20.000 din; Petrič, Novo mesto, Segova 16 — 20.000 din; Petrič, Novo mesto, Birčna vas 16 — 10.000 din; Petrič, Boštjan, Jelovec 12 — 20.000 din; Petrol — Martin Solomun, Brestanica, Cesta Prvih borcev 17 — 50.000 din; Petrovčič, Gradac, Vranoviči 27 — 20.000 din; Julka Petrovčič, Črnomelj, Kočevje 26 — 10.000 din; Silvo Petrovčič, Črnomelj, Ul. 21. oktobra 19 B — 20.000 din; Pevec, Novo mesto, Slavka Gruma 2 — 20.000 din; Pevec, Novo mesto, Mestne njive 2 — 20.000 din; Anton Pevec, Šmarješke Toplice, Grič pri Kleve-vžu — 20.000 din; Pezdcršek, Straža, Hruševec 51 — 50.000 din; Pezdirc, Črnomelj, Tomšičeva 13 — 20.000 din; Pezdirc, Novo mesto, Pod Trško goro 35 — 50.000 din; Pezdirc, Novo mesto, Maistrova 1 — 20.000 din; Pintarič-Galič, Novo mesto, K Roku 26 — 40.000 din; Pirc, Straža, Jurka vas 9 — 30.000 din; Pirc, Krško, Naselje NEK 10 — 50.000 din; Stojana Pirc, Mirna, Jamska 2 — 30.000 din; Pirnar, Novo mesto, Cesta Brigad 18 — 30.000 din; Pirnar, Šentjernej, Lcdeča vas 4 — 20.000 din; Pirnar, Šentjernej, Gor. Gradišče 6 — 20.000 din; Pirnar, Novo mesto, Pod Trško goro 31 — 30.000 din; Pirnar, Novo mesto, C. brigad 18 — 30.000 din; Pizzerija, Marija Turk, Novo mesto, Glavni trg 1 — 40.000 din; Vinko Plankar, Novo mesto, Pod Trško goro 44 t— 100.000 din; Plaveč, Novo mesto, Prečna 2 — 50.000 din; Ivanka-lvan Plaveč, Novo mesto, Lamutova 22 — 50.000 din; Marjan Pleskovič, Šentjernej, Gor. Gomila 4 — 40.000 din; Plot, Dvor pri Žužemberku, Dvor 76 — 20.000 din; Plut, Novo mesto, Marjana Kozine 23 — 30.000 din; Plut, Novo mesto, Šegova 49 — 50.000 din; Franc Plut ml.. Novo mesto, Zalog 11 — 50.000 din; Franc Plut st., Novo mesto, Zalog 11--------- 20.000 din; Helena Plut, Črnomelj, Vojna vas 17 — 20.000 din; Tine Plut, Vinica, Prcloka 29 — 20.000 din; Vida Plut, Metlika, Zupančičeva 10 30.000 din; Počrvina, Straža, Jurka vas 24 50.000 din; Ivan Počrvina, Novo mesto, Birčna vas 58 B — 40.000 din; Pepca Podbe-všek, Novo mesto, Zagrebška 3 — 20.000 din; Podgornik, Novo mesto, Cesta herojev 24 30.000 din; Alojz Podlesnik, Krško, Delavska 2 20.000 din; Podobnik, Vel. Gaber, Vel. Ga- ber 78 — 40.000 din; Alenka Podržaj, Novo mesto, Kettejev drevored 46 — 30.000 din; Franc Podržaj, Novo mesto, Maijana Kozine 45 — 50.000 din; Marija Podržaj, Novo mesto, Marjana Kozine 45 — 50.000 din; Majda Podvinski, Brežice, Peš pot 4 — 20.000 din; Avgust Poglajen, Dolenjske Toplice, Veliki Rigelj 4 — 20.000 din; Rozi Poglavc, Straža, Dol. Straža 118 — 30.000 din; Zlata Poljak, Novo mesto, Ob Potoku 8 — 20.000 din; Poljanec, Novo mesto, Pod Trško goro 63 — 20.000 din; Stane Polovič, Krško, 4. julija 18 — 30.000 din; Ponikvar, Kuhar, Šmarješke Toplice, Stranje 11 — 60.000 din; Barbara Popit, Novo mesto, Dol. vrh 25 — 20.000 din; Poplašen, Novo mesto, Cesta herojev 20 — 20.000 din; Potočar, Dvor, Dvor 56 — 50.000 din; Povhe, Raka, Mikota 4 — 20.000 din; Justina Povše, Novo mesto, Slakova 7 — 20.000 din; Povšič, Trebelno, Češnjice 29 — 20.000 din; Sonja Požar, Novo mesto, Mestne njive 3 — 20.000 din; Prahne, Črnomelj, Nova loka 45 — 20.000 din; Marija Prašnikar, Metlika, Ulica 1. maja 4 — 50.000 din; Tone Pravne, Mirna, Pot na Laze 19 — 20.000 din; Prelogar, Kostanjevec, Trebnje, Stari trg 45 — 50.000 din; Prešeren, Novo mesto, Lobetova 2 — 20.000 din; Prešeren, Novo mesto, Smolenja vas 36 — 30.000 din; Prešiček, Novo mesto, Mestne njive 4 — 20.000 din; Marjanca Pribošek, Artiče, Obrež 23 a — 20.000 din; Prijanovič, Črnomelj, Stražnji vrh 2 — 20.000 din; Majda Prijatelj, Novo mesto, Vidmarjeva 10 — 50.000 din; Primc, Črnomelj, Zelena pot 8 — 30.000 din; Danica Priselac, Novo mesto, Drska 50 — 150.000 din; Darko Prisovec, Novo mesto, Drska 44 — 100.000 din; Miroslava Pristolič, Bizeljsko, Orešje 20 — 20.000 din; Monika Prodanič, Novo mesto, Majde Šilc 21 — 50.000 din; Progar, Novo mesto Adamičeva 18 — 30.000 din; Ljudmila Progar, Novo mesto, Kristanova 10 — 20.000 din; PTT Novo mesto, špedicija — pop. izmena, Novo mesto — 50.000 din; PTT Šentjernej, Katarina Kuhelj, Šentjernej — 30.000 din; Marija-Viktor Pucelj, Novo mesto, Volčičeva 12 — 50.000 din; Roman Pucelj, Trebelno, Or-nuška vas 1 — 20.000 din; Stanka Pucelj, Otočec, Krožna pot 1 — 50.000 din; Tončka in Igor Pucelj, Otočec, Krožna pot 3 — 30.000 din; Antonija Pungerčar, Šentjernej, Gruča 2 — 50.000 din; Tone Pungerčar, Šentjernej, Volčkova vas 16 — 10.000 din; T one Pungerčar — Iskra hip., Šentjernej, Volčkova vas 16 — 100.000 din; Pust, Trebnje, Breza 15 — 20.000 din; Rudi Puš, Šentrupert, Gornje Jesenice 1 — 20.000 din; Anica Račič, Leskovec, Drnovo 41 — 20.000 din; Radež, Novo mesto, V. Slatnik 10 — 60.000 din; Radioklub Šentjernej, p. p. 1 — Stanc Grubar, Šentjernej — 20.000 din; Ra-dojčič, Črnomelj, Moše Pijade 4 — 20.000 din; Anton Radoščck, Novo mesto, Trta 22 — 20.000 din; Rajakovič, Metlika, Naselje S. Rozmana 9 — 20.000 din; Lojze Rajk, župnik, Stari trg ob Kolpi, — 50.000 din; Rakar, Trebnje, Kresetova 3 — 20.000 din; Marija Ramuta, Črnomelj, Viniška 33 A — 30.000 din; Milka Ramuta, Novo mesto, Slavka Gruma 58 — 20.000 din; Rangus, Šentjernej, Vrhpolje 92 — 20.000 din; Ana Rangus, Semič, Vaupča vas 3 — 20.000 din; Majda Rataj, Otočec, Otočec 76 — 50.000 din; Ratajec, Trebnje, Dolnja Nemška vas 43 — 20.000 din; Ravbar, Novo mesto, Kristanova 11 — 80.000 din; Kristjan Ravbar, Novo mesto, K Roku 69 20.000 din; Ravh, Novo mesto, Ul. 12. udarne brigade 15 — 30.000 din; Ivan Rejc, Šentrupert, Bistrica 27 — 20.000 din; Repše, Novo mesto, Jedinščica 46 — 50.000 din; Janez-Mojca Resnik, Straža, Na Žago 14 — 50.000 din; Vilo-Zlata Resnik, Straža, Na Žago 14 — 50.000 din; Restavracija Motel Otočec, Darko Žibert, Otočec — 110.000 din; Retelj, Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 10 — 20.000 din; Ribič, Novo mesto, Ragovo 16 — 50.000 din; Rifelj, Novo mesto, Paderšičeva 6 — 20.000 din; Robek, Mirna, Cesta 3. bataljona VDV 9 — 20.000 din; Robek, Novo mesto, Šegova 63 20.000 din; Francka Robek, Šmarješke Toplice, Gradenje 9 10.000 din; Slavko Rogelj, Trebnje, Praproče 13 20.000 din; Rolih, Novo mesto, Nad Mlini 42 — 50.000 din; Rom, Črnomelj, Grič 13 — 20.000 din; Lidija Romih, Novo mesto, Cesta herojev 64 — 20.000 din; Robert Romih, Novo mesto, Šegova 3 — 30.000 din; Slavka Romih, Novo mesto, Ragovska 10 — 20.000 din; Jožica Rostohar, Trebnje, Ul. Cankarjeve brigade 37 — 30.000 din; Rovan, Novo mesto Šegova 90 50.000 din; Rozman, Raka, Raka 68 A 30.000 din; Anton Rozman, Novo mesto, Dol. Karteljevo 7 — 20.000 din; Cirila Rozman, Metlika, Navratilova pot 7 10.000 din; Dragica Rozman, Straža, Na Žago 43 30.000 din; Nada Rozman, Novo mesto, Prečna 41 — 15.000 din, Peter Rozman, Šentjanž, Svinsko 16 A — 20.000 din; Rožič, Črnomeh, Petrova vas n. h., — 40.000 din; Rožič, Črnomelj, Naklo 13 — 20.000 din; Rožič, Krško, CKŽ 121 — 40.000 din; Janez Rožman, Adlešiči, Purga 3 — 50.000 din; Rupar, Novo mesto, Kristanova 22 — 20.000 din; Rus, Novo mesto, Gotna vas 2 — 30.000 din; Rus, Novo mesto, Kristanova 49 A — 100.000 din; Stane Saje, Novo mesto, Majde Šilc 21 — 50.000 din; Salmič, Dol. Toplice, Poljane 6 — 50.000 din; Marija Sašek, Novo mesto, Mestne njive 11 — 20.000 din; Pepca Sašek, Novo mesto, Irča vas 3 — 20.000 din; Sašek-Jerina, Novo mesto, Mali Slatnik 37 — 30.000 din; Anica Savnik, Krško, Stari Grad 19 — 20.000 din; SB Nm, dializa, Novo mesto — 100.000 din; SB Nm, kirurška-intenz. ter., Slavka Barzič, Novo mesto — 60.000 din; Selak, Otočec, Dolenja vas 1 — 10.000 din; Ivan Selak, Škocjan, Dobrava 56 — 80.000 din; Štefka-Jože Selak, Otočec, Dol. vas 1 — 20.000 din; Seničar, Novo mesto, Krka 7 — 20.000 din; Jože Seničar, No- KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO NOVO MESTO, Novi trg 6/11 Na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list 17/86) in 20. člena statuta Kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto je izvršni odbor skupnosti na seji dne 22.9. 1988 sprejel SKLEP o razgrnitvi sprememb in dopolnitev elaborata o razvrstitvi kmetijskih zemljišč na kategorije in območja v občini Novo mesto. 1. člen Spremembe in dopolnitve elaborata o razvrstitvi kmetijskih zemljišč na območju občine Novo mesto na kategorije in območja se javno razgrne od 30. 9. do 31.10.1988. 2. člen Spremembe in dopolnitve elaborata o razvrstitvi kmetijskih zemljišč na kategorije in območja bodo javno razgrnjene v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 45, vsak dan od 12. do 15. ure ob sredah pa od 12. do 16.30 ure. 3. člen V času javne razgrnitve lahko dajo vsi zainteresirani k predloženimi spremembami in dopolnitvam pripombe, mnenja in predloge. 4. člen Ta sklep se poleg objave v Dolenjskem listu objavi še na krajevno običajen način v vseh krajevnih skupnosti občine Novo mesto. Predsednik IO Tone Hrovat, dipl. ing. agr. vo mesto, Krka 31 — 20.000 din; Marija Seničar, Novo mesto, Šegova 15 — 50.000 din; Sever, Krško, Dole 68 — 30.000 din; Ana Sever, Novo mesto, Levstikova 7 — 20.000 din; Jožica Sevšek, Leskovec, MDB 12 A — 50.000 din; Ana Simančič, Novo mesto, Cesta herojev 26 — 20.000 din; Rudi Simonič, C. komandanta Staneta 32 A — 50.000 din; Sead Sirovica-Lepa, Trebnje, Stari trg 10 — 30.000 din; Sitar, Trebnje, Praproče 8 — 20.000 din; Skolj, Trebnje, Pekel 15 — 30.000 din; Romana Skrabelj, Novo mesto, Jerebova 20 — 20.000 din; Angelca Skubic, Črnomelj, Pod lipo 4 — 100.900 din; Angelca Skubic, Črnomelj, Pod lipo 4 — 100.000 din; Justi Slak, Trebnje, Rodi-ner 18 — 20.000 din; Slavec, Črnomelj, Nova-Loka 21 — 20.000 din; Darinka Slavič, Trebnje, Grm 22 — 50.000 din; Valentin Slivnik, Novo mesto, like Vašte 4 — 50.000 din; Sluga, Brestanica, Rožno 22 — 30.000 din; Smolič, Straža, Novomeška c. 1 — 30.000 din; Smrekar, Novo mesto, Šegova 80 — 30.000 din; (Dalje prihodnjič) linovoles 1. DS DO NOVOLES razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DSSS pod naslednjimi pogoji: — visoka izobrazba (VII. stopnja) ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj — osebnostne lastnosti, določane v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto 2. DS DSSS razpisuje prosta dela in naloge VODJA SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU pod naslednjimi pogoji: — visoka izobrazba (VII. stopnja) varstva pri delu — pet let delovnih izkušenj — izpit za delo varnostnega inženirja — izpit (republiški) iz varstva pri delu po I. programu 3. DS TOZD SIGMAT Brestanica razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJA OSKRBE pod naslednjimi pogoji: — višja izobrazba (VI. stopnja) strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj 4. DS TOZD Tovarna gugalnikov DVOR razpisuje prosta dela in naloge VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA pod naslednjimi pogoji: — visoka izobrazba (VII. stopnja) lesne smeri — finalna — 5 let delovnih izkušenj VODJA PROIZVODNJE pod naslednjimi pogoji: — višja izobrazba (VI. stopnja) lesne ali ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA TOZD pod naslednjimi pogoji: — višja izobrazba (VI. stopnja) pravne, upravne ali druge ustrezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj 5. DS TOZD Tovarna kopalniške opreme METLIKA razpisuje prosta dela in naloge VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA TOZD pod naslednjimi pogoji: — višja izobrazba (VI. stopnja) pravne, upravne ali druge ustrezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj 6. DS TOZD Tovarna ploskovnih elementov Račje selo razpisuje prosta dela in naloge VODJA PROIZVODNJE pod naslednjimi pogoji: — visoka izobrazba (VII. stopnja) lesne ali druge ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj 7. DS TOZD Tovarna plastificiranih iveric in Žage Soteska razpisuje prosta dela in naloge VODJA PROIZVODNJE ŽAGE in VODJA PROIZVODNJE PLASTIFICIRANIH IVERIC pod naslednjimi pogoji: — višja izobrazba (VI. stopnja) lesne smeri — 4 leta delovnih izkušenj 8. K sodelovanju vabimo DIPLOMIRANE EKONOMISTE z nekajletnimi delovnimi izkušnjami za delo na področju računovodstva, plana in analiz Kandidati za vsa razpisana mesta naj svoje vloge skupno z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, n. sol. o., Novo mesto, Straža, KSS, s pripisom: za razpisno komisijo Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. 487/39 17 DOLENJSKI LIST VTEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR PRODAM-KUPIM - - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI POSEST-ZENITNE PONUDBE — RAZNO — - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - -KMETIJSKI STROJI ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 29. septembra — Mihael Petek, 30. septembra — Rafael Sobota, 1. oktobra — Terezija Nedelja, 2. oktobra — Miran Ponedeljek, 3. oktobra — Evald Torek, 4. oktobra — Frančišek Sreda, 5. oktobra — Marcel LUNINE MENE 2. oktobra ob 17.58 - zadnji krajec kino BREŽICE: 30. 9. in 1. 10. (ob 20. uri) italijanski film Žena za vse. 2. 10. (ob 18. in 20. uri) ter 3.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Dva vraga iz Chicaga. 4. in 5. 10. (ob 20. uri) ameriški film Petek. 13. ČRNOMELJ: 29.9. in 2.10. (ob 20. uri) ameriški film Kalidor in rdečelasa bojevnica. 30. 9. (ob 20. uri) ameriški službo dobi službo išče FANT — poklicni voznik iščem v privatnem sektorju kakršnokoli delo. Naslov v upravi lista. (4834-SI-39) HONORARNO DELO sprejmem na dom (lepljenje, sestavljanje, pakiranje). _ . „ ' --- [4752-S' ■*' Tel. 23-880 int. 281. (4752-SI-39) stanovanja STANOVANJE v centru Krškega prodam. Tel. 72-091, Jože Sajovec, Dolenja vas 4, Krško. (P39-69MO) motorna vozila film Muha. 2.10. (ob 18. uri) ameriški film Tarzan in sirene. 4. 10. mehiški film Blago Amazona. KRŠKO: 30.9. (ob 22. uri) ameriški film Striptizete. NOVO MESTO — DOM JLA. 30. 9. ter 1. in 2.10. ameriški film Detektivka z Beverly Hillsa. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 29.9. (ob 18. in 20. uri) francoski kriminalni film Na farmi sežganega žita. 30. 9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Hollywoodske norčije. 1.10. (ob 16. uri) ameriški glasbeni film Škrlatni dež. 1. in 2. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Policaj iz Los Angelesa. 3. in 4. 10. (ob 18. uri in 20. uri) ameriški film Jutro naslednjega dne. 5. in 6.10. (ob 18. in 20. uri) filmsko gledališče — sovjetski vojni film Kontrola na progi. SEVNICA: 29. in 30. 9. (ob 20. uri) slovenska komedija Moj ata socialistični kulak. 1. in 2. 10. (ob 19. uri) ameriški film Zaletavi fantje. TAKOJ zaposlimo KV ali priučeno kuharico, dekle za strežbo in kuhinjo. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Telefon (061) 666-067. (P39-3MO) KV kovinostrugarja in KV ključavničarja takoj zaposlim. Procesna oprema Drašler, Ljubljana, Tomažičeva 91. (4758-SD-39) ČE ste pridni, vztrajni in imate čas med vikendi, pokličite po telefonu (068) 47-712 med 16. in 18. uro. (P38-26MO) NUJNO potrebujem prodajalko (prodajalca) na tržnici ob ponedeljkih in petkih. Oglasite se v ponedeljek, 3. oktobra, pri stojnici zdravilnih zelišč. Plačilo po dogovoru. (4769-SD-39) KV pohištvenega mizarja s prakso takoj zaposlim. OD po dogovoru. Tel. 22-703. (P39-61MO) NUDIM akvizitersko prodajo zanimivega izdelka — visoka provizija, prosta izbira časa in terena, prevoz zaželen. Tel. 42-581. (4815—SD-39) HONORARNO zaposlim dekle za pomoč v bifeju. Rezelj, tel. 28-018. (4773-SD-39) ZANESLJIVO osebo za prodajo pletenin iščem. Informacije na tel. (041)331-298 od 16. ure dalje. (P39-21MO) OPEL Rekord 1700, letnik 1973 in TAM 500 za prevoz kontejnerjev, s kontejnerjem, letnik 1970, tehnično brezhiben, prodam. Ogled vsak dan do 17. ure. Anton Vrtačič, Nad Krko 12, Otočec-vas. (P39-81 MO) Ugodno prodam golf JX — 4 vrata, letnik 1986. Telefon 84-024. (P39-80 MO) ATX 50, v garanciji, z dodatno opremo, PRODAM ALI ZAMENJAM za BT 50, letošnji letnik. Tel. (068) 26-150, od 16. do 20. ure. (P39-29 MO) GOLF BENCIN AR, letnik 1982, prodam. Tel. 57-150, popoldne. (P39-28 MO) LADO 1300, letnik v1983, prodam. Tel. 71-017 dopoldne, Žarn, Anže 30, Brestanica. (P39- 35 MO) 126 P GL, star dve leti, prodam. Marija Šribar, Vel. Bučna vas 41. (4783-MV-39) Z 101, letnik 1981, prvi lastnik, prodam. Tel. 23-371, popoldne (P39-26 MO) KOMBI IMV 1600 BR, letnik 1981, furgon, karoserija vsa obnovljena, motor 37.000 km, poceni prodam. Tel. 42-494, v večernih urah. (P39-25 MO) JUGO 45, letnik 1982, ugodno prodam. Marjan Žagar, Stare pravde 4, Brežice. (P39-24 MO) KOMBI IMV 2200 diesel, s podaljšano kabino in kasonom, letnik 1983, dobro ohranjen, poceni prodam. Tel. 65-725. (P39-48 MO) JUGO 45 A, letnik 1986, 20.000 km, odlično ohranjen, in golf diesel, letnik 1983, 82.000 km, odlično ohranjen, prodam. V ceno vračunam novejši 126 P. Tel. 84-455. (4812-MV-39) MOTOCROSS MOTORJE Honda 500, 125 Yamaha 50 ter motorno žago Stihi 0,8 S, prodam. Mirana Jarca 35, Novo mesto, tel. 26-443. (4772-MV-39) LADO RIVO, letnik oktober 1986, prodam. Tel. (068) 23-472. (P39-79 MO) Z 101 GTL 55, letnik 1985, dobro ohranjena, prodam. Tel .69-242. (P39-59 MO) ZASTAVO 750 LE, star 5 let, prodam. Martina Jeriček, Na tratah 5, Novo mesto, tel. 25-738. (4823-MV-39) GOLF DIESEL, star dve leti, rdeče barve in prikolico 4 tone, prodam. Jože Ravbar, Dol. Karteljevo 30, tel. 25-847 (4841-MV—39) FIAT 126, letnik 1980, prodam. Gornik, Pod Trško goro 85, Novo mesto. (4825-MV-39) GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Bogomir Kobetič, Bršljin 19, Novo mesto. (4779-MV-39) ZASTAVO KOMBI v celoti prenovljen, registriran do maja 1989, prodam ali zamenjam za 126 P. Tel. 65-070. (4826-MV-39) Z 101, letnik 1985, prevoženih 29.000 km, prodam. Tel. (068) 51-963. (4791-MV-39) GOLF DIESEL, letnik oktober 1984, registriran do marca 1989, prodam. Slavko Može, Dol. Kamence 41/b, Novo mesto. (4779-MV-39) ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Franc Kodrič, Krška vas 61. (4778-MV-39) APN 6, letnik 1986, december, prodam za 135 SM. Tel. (068) 86-178, po 15. uri. (4775-MV-39) AUDI 100 LS, letnik 1976, prodam. Rudi Rustja, Pod Srobotnikom 49, Straža. (4780-MV-39) Z 750, letnik 1976, registrirana do 30. januarja, prodam. Dušan Bradač, Dolenjske Toplice. (4771-MV-39) R 4, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 81-371. (P39-37 MO) PRODAM ali zamenjam za manjši avto RENAULT 18 TLJ, letnik 1983. Tel. (068) 26-567. (4789-MV-39) SPOJLERJE za JUGO prodam. Saje, Velika loka 71. (4786-MV-39) Z 850, letnik 1980, dobro ohranjena, DOLENJSKI UST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno- melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dol lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na program-ko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton itefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Jragas, kelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Šimčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 800 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ...................iIm.......................................... ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din. \SL .......................... NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. zelo ugodno prodam. Tel. (068) 67-460. (P39-70 MO) JUGO 45, letnik 1983, prodam. Tel. 72-809. (P39-72 MO) TOMOS avtomatjk, star eno leto, malo vožen, ugodno prodam. Tel. (068) 23-737. (P39-63 MO) Z 101, letnik 1982, prodam. Tel. 85-373. (P39-65 MO) Z 101 GTL/december 1986, garaži-rana, prevoženih 1560 km, prodam. Tel. 23-539 po 15. uri. (P39-66 MO) AVTOMATIK prodam za 50 SM. Tel. 25-278. (P39-68 MO) VISO II RE, letnik 1985, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Šterk, tel. 27-142. (4829-MV-39) GOLF D, letnik 1978, in R 4, letnik 1978, prodam. Zvone Gorenc, Orešje 32, Šmarješke Toplice. (4817-MV-39) FIAT 127, neregistriran, letnik 1979, škodo coupe, letnik 1974, zastavo 616 diesel, 1,7 t, letnik 1976, neregistrirana, prodam. Brane Uhernik, Otočec 48. (4818-MV-39) GOLF, letnik 1979, registriran do septembra 1989, prodam. Tel. 85-164. (P39-51 MO) VISO SUPER E, december 1982, ugodno prodam. Tel. 42-583. (P39-52 MO) Z 750,letni kl983, prevoženih 38.000 km, registracija do marca 1989, ugodno prodam. Jože Župevc, Dolenja vas 6, Krško. (P39-55 MO) 126 P, letnik 1988, prodam. Tel. 22-994 od 19. do 20. ure. (P39-56 MO) 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 20-460 po 16. uri. (P39-57 MO) Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. Tel .65-054 po 18. uri. (P39-58 MO) Z 128, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 26-632. (4819-MV-39) R 4 GTL, 1985, 27.000 km, zaščiten, garažiran, registriran do julija 1989, prodam. Tel. 24-896. (4846-MV-39) Z 750,1977, in 126 P, 1979, prodam. Miklavčič, Roje 11, Šentjernej. (4816-39-MV) ZASTAVO 101 L, staro 10 let, nanovo registrirano, prodam. Prodam tudi frajtonarico, staro 3 leta. Za vse cena po dogovoru. Stane Žnidaršič, Jezero 5,68210 Trebnje. (479-MV-39) VISO super E, letnik 1981, prodam. Tel. 21-224. (P39-38MO) R 4 GTL, nov, ugodno prodam. Tel .25-562. (4788-MV-39) KOMBI IMV 1600 D, letnik 1978, podaljšan kason z dvema osovinoma, registriran, prodam. Majcen, Cegelnica 49 a, Novo mesto, tel. 25-065. (4787-MV-39) ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Cena 70 SM. Prodam tudi garažna vrata. Tel. 51-366. (4774-MV-39) GOLF JXD, modre barve, prva registracija marec 1986, prodam. Avto je lepo ohranjen. Tel. 21-087. (4830-MV-39) POŠKODOVANO školjko za JUGO 55 (prednji del nepoškodovan), letnik 1988, prodam. Tel. 28-247. (4833-MV-39) GOLF diesel, 10.87, štiri vrata, in plug slavonac prodam. Tel. 28-030. (4835-MV-39) JUGO 45, letnik 1984, prodam. Jaklič, Mirana Jarca 34, Novo mesto, tel. 22-420. (4837-MV-39) APN 6, malo rabljen, ugodno prodam zaradi odhoda v vojsko. Tel. 85-048. (4847-MV-39) ZASTAVO 750, letnik 1982, in ZASTAVO 128, letnik 1983, prodam. Tel. 51 -396. (4839-MV-39) JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel. 84-711. (4840-MV-39) JUGO 45, star 4 leta, rumen, brezhiben, ugodno prodam. Prisojna pot 7, Ria Bačer. (P39-78MO) R 4 GTL, letnik 1982, in rabljen pralni stroj Gorenje prodam. Šeničar, Ulica Cankarjeve brigade 29, Trebnje, tel. 44-895. (4794-MV-39) GOLF diesel S paket, letnik 1984, 50000 km, četvero vrat, prodam. Jože Šinkovec, Ob Težki vodi 90, Regerča vas. (4795-MV-39) JAVO 350, avgust 1988, s spojlerjem, registrirano, ter OPEL REKORD v odličnem stanju, čeprav letnik 1973, nujno prodam. Tel. 84-042. (4796-MV-39) AVTOMATIK A3MS, pohištvo za sobo, PRAKT1CO Tl 1000 S, teleobjektiv 4/200, SPECTRUM 48 K, omarico za HI-FI in kalkulator CASIO FX-7 prodam. Tel. 22-063. (4797-MV-39) GOLF diesel, prva registracija marec 1987, prodam. Tel. 26-252. (P39-44MO) LADO 1300 S, temnomodro, letnik motor za Z 101 in Z 750. Tel. 24-140. (4810-MV-39) Z 128, letnik 1985, prodam. Tel. 44-166. (4810-MV-39) Z128, letnik 1987, ugodno prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel. 84-561. (4809-MV-39) Z 101, avgust 1983, prodam. Tel. 25-416. (4808-MV-39) R 4 TL, letnik 1981, prodam. Tel. 47-169. (pol-MV-39) OPEL KADET karavan, starejši letnik, neregistriran, ugodno prodam. Tel. 42-257. (4745-MV-39) GILERO 125 KZ prodam. Tel. 22-189. (P39-4MO) ZASTAVO 624 prodam. Tel. (061) 792-118. (P39-5MO) GOLF JGL D, letnik 1985, rahlo karamboliran, prodam. Oglasite se na številko 22-226, Novo mesto. (4760-MV-39) GOLF bencinar, letnik 1981, VISO 11 RE, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. (068) 42-086. (P39-14MO) MOSKVIČA 1500 SL, ohranjenega, in rezervne dele prodam. Tel. 49-111. (4769-MV-39) prodam ŠPORTNO KOLO Rog — maraton, novo, nerabljeno, prodam za 10% ceneje. Tel. 24-433. (4821-PR-39) TERMOAKUMULACIJSKO peč, štedilnik (plin-elektrika), otroški voziček, hladilnik-skrinjo prodam po ugodni ceni. Tel. 21-246. (4822-PR-39) KUPPERBUSCH in električni štedilnik, oboje dobro ohranjeno, prodam. Tel. 26-988. (4814-PR-39) SHARP barvni televizor, starejši letnik, ekran 36 cm, prodam. Informacije telefon 25-226. PRODAM novo tuširno kad Novoles za 30% ceneje. Cesta brigad 7, Novo mesto. (4813-PR-39) ŽREBICO, staro 5 mesecev, prodam. Franc Struna, Meniška vas 22, 68350 Dol. Toplice. (4761-PR-39) BREZŽIČNI TELEFON (doseg do 50 KM) prodam. Informacije na telefon (061) 322-925. (4763-PR-39) USNJE za kostim in otroški kombinirani voziček prodam. Nada Božnik, Cegelnica 14, Novo mesto. (4766-PR-39) 700 kg koruze prodam. Tel. 49-228 od 20. do 21. ure. (4766-PR-39) HRASTOV SOD (6001), kad (4001) in pecljalnik MIO prodam. Tel. (068) 24-879. (4764-PR-39) PEČ za kopalnico z bojlerjem »Laguna«, nerabljeno, na trdo gorivo, elektriko, prodam za 30% ceneje. Ogled in informacije v popoldanskem času. Olga Majcen, 68295 Tržišče 1. (P39-12MO) KUHINJSKI hladilnik, vgradni, prodam. Irena Ostič, Sevno na Trški gori 14, Otočec. (P39-16MO) VINSKI SOD, 1200 litrov, prodam. Tel. 25-803. (4848-PR-39) MIZARSKO kombinirko SCM, novo (6 operacij), prodam. Tel. dopoldne (061) 861 -030 int. 25, popoldne (061)851-372. (P39-49MO) v IŠČE z jogijem in motor M 14 september 1984, prevoženih 32000 km, registrirano do 12. septembra 1989, prodam. Tel. 62-481. (P39-45MO) FIAT 850, letnik 1968, ATX 50 C, JUGO CORAL 45, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 51-404. (4800-MV-39) APN 6, star dva meseca, kot nov, zelo ugodno prodam. Tel. 26-314, popoldne. (4801-MV-39) R 4 TL, letnik 1981, in Z 101, letnik 1976, prodam. Tel. 47-169. (P39-46MO) Z 101, letnik 1981, 51000 km, prodam. Suzana Kolenc, Sokolska 10, Mirna, tel. 47-691. (P39-23MO) LEŽI! prodam. Tel. (061) 851-987. (P39-39MO) SEDEŽNO GARNITURNO, nerabljeno, prodam. Tel. 21-582. (P39-47MO) GROZDJE sorte reforšk prodam. Informacije na tel. (066) 76-411. (P39-27MO) TV Gorenje, barvni, star 6 let, ekran 57 cm, brezhiben, prodam. Tel. 24-520. (P39-30MO) BUKOVA metrska polena prodam. Tel. 65-262. (P39-37MO) DIATONIČNO harmoniko Fleiss in MIO Standard Hobi, kombiniran, prodam. Tel. (068) 65-168. (4805-PR-39) PRODAM 10 m suhih bukovih in ga-brovih drv ter malo rabljeno kolo Perso-nal. Tel. 22-783. (ček-PR-39) ZX spectrum z opremo, furnirano vratno krilo prodam. Tel. 24-869. (4695-PR-39) PRODAM hrastovo kad (6001), novo, nove gume (155x13) Trayal, pralni stroj Gorenje, rabljen. Informacije na tel. 25-800. (4785-PR-39) KORUZO in 1000-litrsko kad prodam. Tel. 27-872, zvečer. (4784-PR-39) TRAJNO ŽAREČO PEČ, pomivalno mizo in pralni stroj ugodno prodam. Tel. 25-486. (4727-PR-38) KAVČ, na novo tapeciran, širok (ogrodje staro), in dvosed ugodno prodam. Informacije na tel. (063) 26-909, zvečer. (P39-18MO) PRODAM letve 5x3, temeljne, balkonska nova vrata in še druga, rabljena. Tel. 25-195. (4777-PR-39) KLAVIRSKO harmoniko prodam. Tel. 24-582. (4776-PR-39) AVTOKOŠARO za dojenčka prodam. Tel. 27-449. (4792-PR-39) PRENOSNI TV Iskra ugodno prodam. Tel. popoldne 51-281. (P39-2MO) UGODNO prodam dve omari za obleke in ženska, moška ter otroška oblačila. Cesta herojev 33/a — pri Labodu. (4746-PR-39) KORUZO na rastju prodam. Štefan pri Trebnjem, tel. (068) 44-433. (4741-PR-38) PREŠO za grozdje na kamen (150 1) prodam. Ostalo po dogovoru. Jože Šerbec, Gor. Lenart 27, 68250 Brežice, tel. 62-365. (4742-PR-39) KUHINJO z vgradnimi elementi in zamrzovalno omaro (1201) prodam. Rezka Jerin, Mestne njive 10, tel. 28-305. (4743-PR-39) TV Gorenje, črno-beli, prodam. Star je dve leti. Tel. 86-292. (4747-PR-39) UGODNO prodam nov studio center Gorenje, motor avtomatik, star 7 mesecev, 4 m3 suhih hrastovih plohov debeline 5 cm in 2 m3 suhih smrekovih plohov debeline 5 cm. Informacije vsak dan od 15.30 do 21. ure na tel. (068) 79-712. (P37-4MO) ŠIVALNI STROJ Višnja, nov, in avtomatik na jermen ugodno podam. Info-ramcije: Maček, tel. 71-040 int. 13. (4753-PR-39) PLEŠIVIČKO VINO, kvalitetno, prodam. Cena 1000.— za liter. Kunovič Peter, Gornja Reka 58, Jastrebarsko, tel. (041) 830-560. (4754-PR-39) HARMONIKO frajtonarico, primerno za učenje, prodam. Marjan Jenič, Vinja vas 26, Novo mesto. (4755-PR-39) ZAMRZOVALNO skrinjo LTH in Tomos avtomatik A3ML ugodno prodam. Tel. 26-953. (4756-PR-39) SEDEŽNO GARNITURO (raztegljivo) in dva fotelja ugodno prodam. Dragan, Vel. Cikava 3, Novo mesto. (4759-PR-39) TELEVIZOR Ei Niš, barvni, ekran 66 cm, v brezhibnem stanju, star dve leti, prodam. Tel. 79-595 od 15. ure dalje. (P39-6MO) PRODAM fasado z izolacijo FASA-TERM — TERMIKA (možnost plačila po dogovoru), pretočni plinski bojler (51), otroški voziček, 16 m2, volnenega itisona. Telefon 71-868, po 18. uri, vsak dan. (P39-7MO) RAZTEGLJIV KAVČ, nov, ugodno prodam. Stefanovič, Jerebova 16 a, Novo mesto, tel. 23-152. (P39-71MO) PREDSOBNO STENO in omaro prodam. Inforamcije na tel. 51-329, Črnomelj, zvečer. (P39-74MO) PROGRAME za računalnike Ams-trad 464 in Scheider 6128 na disketah in kasetah prodam. Informacije na tel. (068) 72-060. (P39-77MO) ŠIVALNI STROJ super avtomatik prodam. Ogled vsako nedeljo dopoldne na naslov Anton Kozmus, Žigerski vrh 2, Sevnica. (P39-75MO) TV, črno-beli, star štiri leta, prodam za 30 SM. Tel. 27-434. (4342-PR-39) OVCE, breje, 10 kom, prodam. Tel. 25-325. (4341-PR-39) HITACHI HT 7 HI-FI stolp, še v garanciji, z deklaracijo, prodam. Tel. 25-113. (4841-PR-39) PRODAM glasbeni stolp 2 x 20 W in računalnik Sinclayr ZX 81. Janez Staniša, Dol. Težka voda 5, tel. (068) 43-746. (4831-PR-39) GROZD JE (modro frankinjo in žametno črnino) prodam. Martin Kovačič, Gor. Vrhpolje 13, Šentjernej, tel. 42-256. (P39-60MO) MLIN za grozdje zambeli s črpalko prodam. Florjančič, Loka 14, Šentjernej. (P39-62MO) LADIJSKI POD (75 m2) prodam. Tel. 20-464. (P39-64MO) KUHINJSKE ELEMENTE 100 x 160 (kotni), štedilnik (4 plin, 2 elektrika) in napo (90 cm) ugodno prodam. Tel. 21-273 int. 19. (4843-PR-39) JVC prenosni barvni TV — radio — kasetofon (vse v enem) poceni prodam. Tel. 26-704. (Ček-PR-39) kupim KOZOLEC toplar, pod ali leseno kaščo kupim. Tel. 21-602. (4836-KU-39) VSELJIVO starejšo hišo v okolici Kostanjevice ali Šentjerneja kupim. Naslov: Ružiča Gajič, Martičeva 72, Zagreb. (4748-KU-39) posest PO-39) tŠKO — KRŠKO — LJUBLJANA. Zamenjam hišo v Krškem za ustrezno stanovanje v Ljubljani, ali pa jo prodam. Hiša je primerna za mirno obrt. Tel. (068) 61-323, po 20. uri. (P39-53 MO) ZIDANICO z 12 ari vinograda na Plešivcu (Šentjurje) prodam. Tel. (068) 44-693. (4344-PO-39) VINOGRAD (15 arov) in bivalni hram v Piroškem vrhu, Cerklje ob Krki, prodam. Tnnudbe pod šifro: »PIROŠK1 VRH«. (P39-1MO) HIŠO, podkleteno, z vinogradom, sadovnjakom in gozdom (vse skupaj 1000 m2) pri Brežicah v Mrzlavi vasi — Gaj, prodam. Hiša je vseljiva in opremljena. Cena je 100 M. Tel. (041) 263-293. (4749-PO-39) NJIVE, travnike, gozdove v Birčni vasi prodam. Telefon (061) 263-993. (P37-54MO) POSESTVO v okolici Brežic prodam. Hiša, gospodarska poslopja in 7 ha zemlje. Jožica Gerjevič, Ravne 52,68272 Zdole, tel. (055) 34-248 Anica Dam. (P39-21 MO) NA GOLEKU pri Krškem prodam vikend z možnostjo bivanja, z vinogradom in sadovnjakom in z vso opremo, lahko tudi brez strojev in vinske opreme. Tel. (068) 72-163. (P39-22MO) V VINJEM vrhu prodam parcelo v izmeri 21 arov za vinograd. Tel. 84-042. (4796-PO-39) kmetijski stroji TRAKTOR IMT 539, avgust 1988, in ZETOR 25, starejši, nujno prodam. Tel. 84-042. (4796-KS-39) TRAKTOR Ursus 335 prodam. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica. (4799-KS-39) TRAKTOR IMT 539, letnik 1983, prodam. Tel. 68-343. (4890-KS-39) ENOOSNO traktorsko prikolico (nosilnost 2500 kg) prodam. Jože Pezdirc, Griblje 62, 68332 Gradac, tel. (068) 58-170 — int. 155, dopoldne. (4770-KS-39) PLUG za traktor TV in neškropljena jabolka za ozimnico prodam. Tel. 84-088. (P39-20MO) UNIVERZAL 445 DT, nov, prodam. Tel. (068) 44-693. (4344.-KS-39) PRODAM traktorja Štore 404, star 4 leta in Univerzal 445 DT, nov. Telefon 58-627. (4849-KS-39) TRAKTOR Steier (18 KM), brezhiben, ugodno prodam. Tel. (068) 88-368. (P39-15MO) TRAKTOR Ursus 335 C s kabino, malo rabljen, prodam. Cena povdogovoru. Slavko Trunkelj, Zaboršt 17, Šentvid pri Stični, telefon v službi (061) 785-010. (4767-KS-39) razno obvestila SERVISIRAM pralne stroje in šivalne stroje. Željko Novak, Krško, tel. 31-918, zvečer. (P39-32MO) PRODAM hišo (90 m2) in 1 ha zemlje, kozolec, hleve, gozd in druge parcele, ali vse skupaj. Nahaja se v Sloveniji — okoli- • ca Sevnice. Tel. (041) 155-205. (4839- KRŠKO — NARPELJ. Prodam štiri parcele z možnostjo gradnje (elektrika in voda na parcelah). Tel. (068) 61-323, po 20. uri. (P39-54MO) STARO HIŠO v centru Novega mesta, z možnostjo lokala, prodam. Tel. 21-246. (4822-PO-39) ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30% ceneje. Tel. (061) 213-244. (P38-11MO) SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdeluje, po potrebi tudi,montira Obrtna delavnica Dane MIŽ1GOJ, Krško, telefon 71-513 in 71-637. (P39-11 MO) 126 GL, vplačan julija (dobava v 14 dneh), prodam. Tel. 21 -398, Jerebova 20, Novo mesto. (4807-MV-39) 126 P, star 9 mesecev, in TV Gorenje color, prodam. Tel. 24-008. (4806-MV-39) Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Tel. 60-019 od 7. do 15. ure. (P39-50MO) ŠKODO 120 LS, dobro ohranjeno, prodam. Jožko Cujnik, Ob Težki vodi 40, tel. 26-116. (4804-MV-39) LADO 1300 S, letnik 1985, prodam. Tel. 72-767 do 14. ure. (P39-40MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo z doplačilom. Tel. (068) 22-221. (P39-41MO) GOLF, letnik 1982, prodam ali zamenjam za dve leti star golf z doplačilom. Tel. 52-764. (P39-42MO) GOLF DIESEL, letnik 1978, prodam. Tel. 26-107. (P39-43MO) 126 P, prodam za 230 M. Prodam tudi iH1- Preže in štori v hosti prazni so, ker tebe na njih sedeti ne bo. Lovski rog in puške pok te ne zbude. ZAHVALA V 47. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, stric in zet JOŽE KOČEVAR Gradac 33 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem tistim, ki so našega Jožeta obiskovali v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom novomeške bolnice dr. Smodeju, dr. Žuniču, dr. Kotarju in dr. Ivoševičevi iz ZD Metlika za lajšanje bolečin. Hvala tudi dobrim sosedom Čemasovim in Jesihovim, Lovski družini Gradac. LD Žakanje, lovcem iz Italije, DO Beti Metlika, DO Novost Črnomelj, DO Mercator Metlika, DO GOK Črnomelj, Zavodu za rezerve, pevcem LZ Črnomelj, metliški godbi, govornikom Ivanu Šuštaršiču, 1 onetu Matjašiču in Francu Vrviščarju, župniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnJ' Poti' Vsi njegovi GARAŽO na Mestnih njivah prodani za 5,500.000 din. Podatki: telefon 24-205. (P39-13MO) STAREJŠI upokoj enec išče starejšo upokojenko za gospodinjo. Ponudbe pod šifro: »GOSPODINJA«. (P39-76MO) PRODAM oziroma SPREJEMAM naročila za poliestrske cisterne za kurilno olje 1500 do 2000 1. Tel. (061) 329-697. (P39-67MO) ŽAGAM drva v Novem mestu in zunaj Novega mesta. Telefon 21-360. (4843-OB-39) Skupnost stanovalcev Slavka Gruma 54 zaposli KV KURJAČA. Prošnje sprejema SSS Novo mesto. IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV — Ob večletni praksi na hladilni tehniki in s preizkušeno garancijo vam obnovim staro izolacijo na zamrzovalniku, če toči, rosi, od zunaj ledeni, deluje neprekinjeno. Za več naročil v vasi pridem takoj. Telefon (062) 305-150 ali 413-606. Se priporočam! Viktor Pajek. (4435-OB-36) 9/« Jk ti/rocUviStoor tujo/ ASFALTIRANO IGRIŠČE Že pred leti smo začeli graditi šolsko športno igrišče. Prejšnje leto smo tudi učenci pomagali pri gradnji. Spomladi smo skoraj vsako uro telesne vzgoje posvetili igrišču. Delo je vodil učitelj telesne vzgoje. Nekateri učenci so grabili, drugi kopali in pobirali kamne. Postavili so tudi robnike. Z letošnjim šolskim letom smo se že razveselili težko pričakovanega asfalta. BISERKA ŠKARJA, 6. r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert KABINETNI POUK V tem šolskem letu bomo imeli kabinetni pouk. V vsaki učilnici so nove omare za vse pripomočke za predmete, katerim je namenjena učilnica. Tako sedaj tovarišicam ne bo treba nositi stvari iz kabinetov v posamezne učilnice, ker je vse že tam. Le učenci se vsakič selimo iz razreda v razred. Nekaterim je IG všeč, drugim pa tudi ne. ANICA RAMOVŠ, 7. r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert KLOPCE PRED ŠpLO Že prvi dan novega šolskega leta sem opazila pred našo šolo spremembo. Tu so namreč stale lesene klopce, narejene iz podložno prežaganih debel. Učenci sojih takoj preizkusili, sicer pa se vedno gnetejo na njih. Posebno so klope veseli učenci, ki čakajo na avtobus. MATEJA AHLIN, 6. c OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric jUZE ČRTALIČ iz Rakovnika pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in lajšali bolečine, darovali toliko lepega cvetja, nudili pomoč in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KZ Krka tozd Oskrba in Iskri tozd Hipot, družinama Bučar in Medved iz Volčkove vasi ter prijateljem in znancem. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za tople besede in lep obred. Žalujoči: žena Pepca, sin Jože in hčerka Nada z družinama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo OSMRTNICA V 79. letu nas je za vedno zapustila f ANA JUNKO rojena GERDEŠIČ Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči iz Kostanjevice na Krki in okolice Črnomlja ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, ded, praded in brat FRANC PETERLIN Štrit 5 pri Bučki Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v težki bolezni stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala šent-jernejski godbi, pevcem in gospodu kaplanu za opravljeni obred ter tolažilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Soke, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. V SPOMIN 1. oktobra bo minilo leto, kar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja JUSTI BRCAR v roj. Ceh iz Prelesja 18 pri Šentrupertu Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen zadnji dom, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in prababica NEŽA ŽIBERT rojena Lapuh iz Gornjega Lenarta 51, Brežice Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Prc-skar, Ferenčak za njihovo neprecenljivo pomoč in gospodu župniku za lepo opravjeni obred. Sinova Vinko in Marjan ter hčerka Jožica z družinami Nihče ne ve, kako boli. ko tebe, 'me^ m(do še živi Le zakaj si ljubi sine, bratec, več v našem mo.ra, ravno u,rlret^. saJ s ,e^°J domu ni. A spomin 'na tebe vsak dan Je ,a*° ‘eP° z>vetl-bolj živi, saj zlatih src, kot si ga V SPOMIN 27. septembra je minilo leto, polno bolečin, odkar nas je v 21. letu v cvetu mladosti zapustil nadvse ljubljeni sin, brat, bratranec, vnuk in nečak MILAN PERKO iz Starega trga ob Kolpi Iskrena hvala vsem, ki nosite v srcu lep spomin nanj in obiskujete njegov prerani zadnji dom. Njegovi najdražji: mami, oče, brat Tomaž, sestra Ivanka, stara mama in ostalo sorodstvo Trpljenja mnogo, cvetja malo, to ti je življenje dalo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in pradedka RUDOLFA VARDUANA iz Dolenjcev 5 pri Adlešičih se prisrčno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali vence in cvetje ter pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala ZB Adlešiči, kolektivoma Tekstil konfekcije Adlešiči in MO Belt Črnomelj, govornikoma, pevkam ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Kakor tiho si živel, tako tiho si od nas odšel. ZAHVALA V 91. letu starosti je prenehalo biti srce našemu nadvse ljubljenemu očetu, dedku, pradedku in stricu ALOJZU KOVAČIČU iz Birčne vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo Novoteksu IVS, pevcem KUD Ruperč vrh, Opremi Kočevje, tov. Bolterju za poslovilne besede in kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Jože in Vinko, hčerke Lojzka, Rezka, Štefka in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo Bleščeča pločevina in cesta kriva zapeljala te je na drugi svet. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA V 19. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in bratranec ZVONKO RADEJ Prisrčno se zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu posebej sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala mladincem za spremstvo in poslovilni govor, Dragu Mirtu za poslovilni govor pred domačo hišo, gasilskemu društvu Blanca, dr. Hvala-Andrijaševič iz Krškega, godbi na pihala iz Krškega, pevcem iz Brestanice za zapete žalostinke, TES-u iz Brestanice, Agrokombinatu Krško, TDU Loka in duhovnikoma za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Njegovi neutolažljivi: mama, brat Jože, sestri Jožica in Irena z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu starosti je za vedno odšel od nas naš dragi oče, stari oče, stric in tast ALOJZ RIBIČ z Mestnih njiv, bi. 6, Novo mesto borec NOB Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so se od pokojnika v tako velikem številu poslovili. Posebno zahvalo smo dolžni DO Gorjanci, Domu za učence Majde Sile, Domu starejših občanov, KO ZB Mestne njive, Grm, Center, Ločna, Zvezi vojaških invalidov Slovenije, godbi iz Novega mesta, rudarjem REK Titovo Velenje za častno stražo in govor ob odprtem grobu, tov. Jožetu Pečniku za govor v imenu ZB ter Tonetu Potočarju, ki nam je stal ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Le eno samo je trpljenje nemirno od mladosti — tvoje bilo je življenje. Ustavil se je tvoj korak, počitek naj ti bo lahak. ZAHVALA Po krajši zahrbtni bolezni nas je 12. 9. 1988 v 76. letu zapustila skrbna žena, dobra mamica, omica, sestra, teta in svakinja i JOŽEFA JUG iz Kladja nad Blanco Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in številnim prijateljem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Mirt iz Kladja z vsestransko pomoč, ki sojo izkazali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, tov. Avgustu Mirtu iz Brestanice za poslovilne besede ob odprtem grobu in čast. g. kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Mož Franc, sestra Marija, hčerka Jožica z možem in vnukinja Nataša ter ostalo sorodstvo Kladje, Zagreb, Labin, Cleveland Skrb, delo in trpljenje, draga mama, bilo tvoje je življenje. Povsod praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 68. letu nas je po kratki in zahrbtni bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA KRANJC Koštialova 23, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju kirurgije — visce-larnega oddelka Novo mesto za lajšanje bolečin, ZZB Mestne njive, delovnim organizacijam Labod Novo mesto, GIP Pionir-tozd MK1 in Iskra-Tenel Bršljin. Hvala govornikoma za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke in gospodu proštu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni IA7CC d\J£.cr u«r Za Jožefa Lapa, prošta kole-giatnega kapitlja Novo mesto, trdijo verniki in neverniki, da je delaven, zagnan in načelen mož. Spretno ravna tako z moštranco kot z zidarsko žlico, njegovi besedi prisluhne izobraženec in preprosta ženica, ki je že na pol v nebesih. »Pri nas doma, na kmetiji v Nasovčah pri Komendi,« pripoveduje Lap, »smo poznali samo delo in Boga, vmes pa je bila poštenost. « Mali Jožek je bil dvanajsti, zadnji otrok. Danes jih je živih še osem, med brati ima inženirja, tehnika, pevca, kmeta. Zanimivo je, da je domači kmetiji ostala sestra. Postati duhovnik je bila že Jožefova otroška želja, velik vzor mu je bil komendski župnik Vik-torjan Demšar, ki bo letos daroval biserno mašo, duhovnik je že 60 let. Po pazinski gimnaziji in ljubljanskem lemenatu je Lap leta 1968 prišel za kaplana v Novo mesto. »Takrat sem mislil, da bom ostal leto dve, da se kot Gorenjec nikoli ne bom navadil na dolenjske šege in posebnosti,« se spominja nekdanji kaplan. Letos bo minilo 20 let od misli o čimprejšnjem odhodu, vmes je Lap prehodil pot od kaplana, vikarja, župnijskega upravitelja in župnika do prošta. Jožef Lap je 33. novomeški prošt po vrsti, prvi je bil plemeniti A uersperg. Davnega leta 1493. Novomeška proštija bo torej v kratkem praznovala 500-letnico. Velik del življenja in dela sedanjega novomeškega prošta je posvečen ravno temu cerkvenemu in kulturno-civilizacijskemu prazniku. Poslopje novomeške prošti-je, ki je kulturnozgodovinski spo- menik prvega razreda, namreč obnavljajo. Pri tem imajo tudi vso podporo posvetnih oblasti, s katerimi podjetni Jožef Lap, ki ga, kot rečeno, ni sram pomagati zidarjem, ki so zavzeli proštijo, vedno najde skupni jezik. To ob sedanjem občinskem vodstvu ni težko. Kamen pa je navsezadnje le kamen, torej posvetna stvar. Od duhovnih, verskih, pastoralnih zadev je Jožefu Lapu najbolj pri srcu delo z mladino in mladimi družinami. »Malo se ve, da je naše mesto mlado mesto, v Sloveniji je malo krajev s toliko mladimi družinami, verouk samo v naši župniji obiskuje 400 otrok,«se razvname Lap. »Učimo jih med drugim tudi nekaterih reči, ki se jih uče v redni šoli, recimo delavnosti, poštenosti, ljubezni do domovine, spoštovanja sočlo veka itd. A li se vam ne zdi absurdno, da se vzgojitelji, ki govorimo tako rekoč iste besede, ki smo dediči in nadaljevalci v bistvu enake morale in etike, nikoli ne srečamo, pogovorimo, posvetujemo? Sprašujete me, ali vera pri nas peša. Rekel bi, tako kažejo kazalci, da peša vera po vsem svetu. Vera ni več tako masoven pojav, po drugi strani pa vera vse bolj dobiva tisto pravo mesto v človekovem življenju, zlasti pri intelektualcih. Rekel bi, da gre za nekakšno prečiščenje verskih vrednot, ki današnjemu človeku krize veliko pomenijo. Veliko je ljudi, ki za svojo vero ne potrebujejo ne duhovnikov ne cerkva. Mene to ne moti Poleg tega sem iz generacije duhovnikov, ki jih strahote polpretekle zgodovine slovenskega ljudstva z ničemer ne obremenjujejo, sem le duhovnik, ki bi rad slovenskemu ljudstvu ohranil pomembno zgodovinsko in kulturno dediščino in vzgojil čim več dobrih, delavnih, inventivnih in lojalnih državljanov.« Tako pravi Jožef Lap, 33. novomeški prošt, mož nemajhne postave, ki je nabit z energijo, podjetnostjo in vero v ljudi in Boga, obenem pa človek, ki si je ob imenovanju za prošta, torej ob enem od vrhuncev v življenju, dal napisati na uradno vizitko naslednje besede: »Ne bodite prevzetni, nikoli ne boste tako veliki kot zemlja in tako visoki kot gore.« MARJAN BAUER Pohod roparskih »arheologov« Divja izkopavanja v Neviodunumu, slovitem antičnem pristanišču ob Savi pri Drnovem — Skupna akcija, da bi rešili, kar se še rešiti da_ DRNOVO, NEVIUUUinuivi — Antično mesto Neviodunum na bregu Save pri današnjem Drnovem je bilo pomembno upravno središče v nekdanji rimski provinci Panoniji. Obstajalo je vse od leta 70 pa do 4. stoletja našega štetja. Bilo je pomembno pristanišče za ladje na poti od zahoda (Emone) do vzhoda (Siscia). V nekdanji savski strugi so še danes ohranjeni ostanki pristanišča s pomolom, v okolici pa so odkrili veliko grobov. Ruševine nekdaj cvetočega mesta z lepimi hišami, z vodovodom in bržkone tudi termami so seveda vabile in razvnemale raziskovalni duh ljudi. Toda načrtnih izkopavanj z najsodobnejšo tehniko so se lotili pravzaprav šele v letih 1960 1966. A skrbna arheološka izkopavanja še niso razkrila vseh skrivnosti, kijih skriva tamkajšnja zemlja. Se vedno se zgodi, da kmetje pri vsakdanjih opravilih odkrijejo kakšno dragotino iz preteklosti. Žal pa ne gre vedno samo za naključne najdbe, izkopavanj se na svoje roke lotevajo tudi tamkajšnji prebivalci. Tako je čisto po naključju prišlo na dan, da so v Drnovem našli nekaj rimskih novcev sestercev, ki naj bi jih odkupil numizmatični kabinet iz Novega mesta. Takoj je stekla akcija in član numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Peter Kos je v Drnovem dobil 35 sestercev, kasneje pa še 52 novcev, za katere so medtem trdili, da so bili že prodani v Avstrijo. Dr. ^ jc, HIJC IKUUUI MAKJAlV dAUFjK J0 Trideset let taborništva v Brežicah POMLADNA JESEN — Na Trški gori se je razkošno razcvetela jablana, polna jabolk. Tudi narava ni več tisto, kar je bila, pravijo biologi, politolog pa je rekel, da je jablana zacvetela zato, ker še ni popolnoma jasno, ali bodo v Jugoslaviji prihodnjo pomlad cvetenje še uradno dovoljeno. (Foto: J. Pavlin) Padali kapitalni jeleni Na veselje kmetov so ribniški lovci imeli te dni dober pogled — Padli tudi okoli 200 kg težki jeleni Jubilejna svečanost bo v soboto, 1. oktobra BREŽICE — Taborniški odred Matije Gubca iz Brežic slavi 30-letnico obstoja. Jubilejne prireditve se bodo vrstile od 30. septembra do 2. oktobra. Tabor bodo jutri postavili pri Osnovni šoli Bratov Ribarjev. V soboto bo v šoli ves dan odprta razstava slikovnega gradiva iz življenja odreda, med 8. in 10. uro pa bodo medvedki in čebelice prikazovali občinstvu obvladovanje taborniških veščin. Ob 13. uri popoldne se bo začelo srečanje posavskih in celjskih tabornikov, s katerimi so Brežičani poleti skupaj taborili. Ob 18. uri bo zagorel taborni ogenj za jubilejno svečanost, na kateri bodo podeljevali priznanja tabornikom, organizacijam, prijateljem tabornikov in nekdanjim aktivnim članom, ki so taborniškemu odredu pomagali do uveljavljanja med mladim rodom in širjenja taborništva v drugih krajevnih skupnostih, na Bizeljskem, na Dobovi, v Kapelah in v Cerkljah. Odredi so do 1983 povezani v Zvezo tabornikov občine Brežice. ETLETNI BRKI — Natančno pet t ni obril brkov Mehmed Musteda-igič, šofer pri SGP Grosuplje. Zras-so mu 35 cm dolgi, kar sicer ni za v ljigo svetovnih rekordov, so pa to ijdaljši znani brki na območju za-rdne Dolenjske. Lastnik pravi, da i dolgi brki ne ovirajo ne pri hrani in ; pri pijači. (Foto: M. Glavonjič) RIBNICA — Ofenziva v Veliki in Mali gori se zaključuje. Ribniški lovci so položili na dlako veliko trofejnih jelenov in gotovo bodo letni načrt odstrela izpolnili, še preden bo ta zapis objavljen. Zadovoljni so lovci, še bolj pa kmetje, ki upajo, da bo zdaj škoda zaradi divjadi manjša. Največ škode povzročajo namreč prav jeleni oz. jelenjad. Doslej so bili še posebno srečni in »dobrega pogleda« trije lovci. Najprej je • KRIVOLOVCEV NI BILO — V zadnjem obdobju je očitno, da so v kočevski občini na delu krivolove!. Najdena je bila namreč zastreljena košuta pa tudi drobovina divjadi. Miličniki so zato izvedli v noči s 24. na 25. september akcijo, da bi odkrili krivolovce. Pri kontroli vozil in voznikov krivolovcev niso dobili, pač pa 9 vinjenih voznikov, ki so jim prepovedali vožnjo, začasno odvzeli vozniška dovoljenja in jih bodo prijavili sodniku za prekrške. Branko Pajnič v Veliki gori za Ostrim vrhom, ki je najvišja točka ribniškega lovskega revirja, odstrelil 187 kg težkega jelena, pravilnega štirinajsteraka, starega okoli 10 let. Vendar Pajničev rekord vsaj kar se tiče teže — ni dolgo veljal, kmalu za njim je namreč Lado Tekavec položil kar okroglo 200 kg težkega jelena-osmeraka, ki je bil tudi star okoli 10 let. To seje zgodilo na Črnem vrhu v Mali gori. Nekako lovsko je slišati, a je vendar res, da je istega dne in na istem mestu lovec Boštjan Češarek odstrelil jelena- OLJA IN GRAFIKE SLIKARJA MAJA NOVO MESTO V avli poslovnih prostorov novomeške tovarne zdravil Krke v Ločni bodo v četrtek, 6. oktobra, ob 13. uri odprli novo likovno razstavo. To bo razstava olj in grafik akademskega slikarja Doreta Klemenči-ča-Maja, ki je umrl letos, star 77 let. Razstava bo na ogled predvidoma do 20. novembra. deseteraka, ki je po videzu eden najlepših, kar jih je bilo doslej odstreljenih v revirju lovske družine Ribnica. Boštjanu je bila Diana, boginja lova, tiste dni še posebno naklonjena: na istem mestu je uplenil nato še gojitvenega jelena z oznake C. Dodati je treba, da je imel Boštjan pravico odstreliti dva jelena. M. GLAVONJIČ Potor Kr« st ie skunai z inšpektorjem UNZ Krško Gerjevičem ogledal terene v okolici in odkril, da se prebivalci množično lotevajo divjih izkopavanj. Roparji že nekaj mesecev v zavetju grmovja izkopavajo novce, po Drno- • Ker se po prejeti bodeči neži TV zaradi odnosa do kulturnega in zgodovinskega spomenika v Krškem in v Posavju ni nihče zganil, bodo skušali zadevo vsaj zdaj s skupno akcijo muzeja, kulturne skupnosti in drugih vsaj za silo omiliti. Vsekakor pa bo potrebno celotno območje najprej očistiti in preprečiti nadaljnja izkopavanja. Sicer pa v krški občini opozarjajo, daje po zakonu o varovanju naravne in kulturne dediščine iz leta 1981 kazniv vsak poseg v prostor. Dokaj visoke kazni čakajo vse, ki ne bodo prijavili najdbe ali poskrbeli za njeno ohranitev, si jo nezakonito prisvojili ali jo celo preprodali. vem pa hodijo neznanci, se izdajajo za uslužbence Narodnega muzeja in odkupujejo denar in arheološke predmete. O PORNOGRAFIJI METLIKA — Pri obravnavi rezultatov polletnega gospodarjenja na zadnji seji O K ZKS Metlika, ko so se razpravljala pritoževali, da podatki, ki jih imajo na voljo, ne kažejo realnega stanja, je medobčinski partijski sekretar Uroš Dular to poimenoval kot pornografijo zaključnih računov. Ta pornografija po njegovem priča o tem, da se nočemo soočiti z dejanskim stanjem. Najbrž pa ta formulacija ni ustrezna, kajti pornografija nadvse odkrito odkriva sicer prikrito »dejansko stanje«, pri teh (bolj ali manj sfriziranih) zaključnih računih pa gre bolj za prikrivanje dejanskega stanja. Tako bi se ti »frizerji« zaključnih računov in bilanc lahko z bogatimi izkušnjami vključili v boj proti pornografiji- TRI RAZSTAVE NOVO MESTO — Ob koncu tedna bo v Novem mestu troje fotografskih razstav, in sicer bodo odprli danes ob 19. uri razstavo Pri slonu v gosteh, kjer se bo predstavil Marko Švent. Jutri ob istem času bo novomeška Fotogalerija odprla vrata obiskovalcem razstave fotografij Roberta Salbitanija iz Italije, v soboto ob 19. uri pa bodo v Dolenjskem muzeju prvič na ogled stvaritve Carla de Keyzerja iz Belgije. Fotogalerija Novo mesto organizira razstave sočasno s tridnevnim fotografskim simpozijem na temo zapisi in realnost. Simpozij bo v Novem mestu od 30. se-pembra do 2. oktobra. NA OTOČCU SPET ZIMZELENE MELODIJE OTOČEC — Mladim najbrž ni novo, da top lestvico Dolenjskega lista poleg Studia D vrtijo tudi v otoškem disku. V tem lokalu pa bodo spet prišli na svoj račun tudi manj mladi ljubitelji glasbe. Čez teden dni, 6. oktobra, bodo v disku na Otočcu namreč predvajali tako imenovane zimzelene melodije, na voljo pa bo tudi velik izbor koktajlov. Tovrstna ponudba diska je bila v prejšnji sezoni prijetno dopolnilo, obisk je bil nenadejano velik. Liudie se izgovarjajo, da se za Neviodunum po smrti nekdanjega ravnatelja Narodnega muzeja dr. Petruja in odhodu Guština iz brežiškega muzeja za Neviodunum nihče več ne zanima. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je ogroženih vsaj še 200 kvadratnih metrov površin, kjer se med koreninami grmovja bržkone skriva kar velik zaklad. Zato sta si dr. Peter Kos in Drago Svoljšak iz Narodnega muzeja v Ljubljani skupaj s sodelavci 7. septembra letos še enkrat ogledala terene. V poročilu pišeta, da sta si z detektorji za odkrivanje kovin ogledala celotno področje, kolikor je to sploh mogoče. Kaj lahko pa to opravilo ni bilo, ker je precej najdišč izropanih. Vendar so odkrili 7 poznoantičnih novcev, nože, nekaj keramike in dva sesterca iz zaklada. V pogovoru s tamkajšnjimi otroki so namreč izvedeli, daje bil tam najden lonec, v katerem je bilo vsaj 200 novcev, ki jih hranijo po okoliških hišah. Strokovnjaka opozarjata, da je antični spomenik Neviodunum do skrajnosti ogrožen. J. SIMČIČ 'i. ROPARJI OGROŽAJO KULTURNI SPOMENIK — Neviodunumu je spomenik, kakršnih je le malo na naših tleh. Ker zanj sedaj očitno nihče ne skrbi več, so se dela lotili roparji. Zdaj bo stekla akcija za ohranitev ostankov, najprej pa bodo morali celotno območje očistiti. (Foto: J. S.) Če bi hotela proti toku... Mni/i olrnlnški 7anleti ■ —..p- ČRNOMELJ — Pred kratkim so delegati zborov črnomaljske občinske skupščine sprejemali in sprejeli predlog odloka o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, črpališča na Kolpi v Vinici in črpališča v Dobličah. Doslej namreč ti viri, iz katerih črpajo vodo za oskrbo javnega vodovoda, niso bili dovolj zaščiteni pred naključnim ali namernim onesnaževanjem. Ker pa so viri kraški, so določili okrog njih varstvene pasove ter zapisali ukrepe, s katerimi bodo preprečevali onesnaževanje podzemnih tokov. Pa jim bo to tudi zares uspelo? Izkušnje iz Adlešičev — odlok o zaščiti tamkajšnjega črpališča na Kolpi so sprejeli že pred časom — kažejo, da uresničevanje takšnega odloka ni tako lahko, kot je zamišljeno v odloku. V Adlešičih namreč kmetje v zaledju črpališča uspešno onesnažujejo vodo. V krajevni skupnosti so bili dovolj uvidevni do teh ljudi, ki so jih obiskali in jih opozorili na njihovo početje. Kmetje so obljubili, da se gnojnica iz njihovih hlevov ne bo več stekala v zajetje, in lahko jim verjamemo, da so mislili zares. Toda kaj, ko je za sanacijo zmanjkalo denarja, tako da so v A dlešičih še vedno tam, kjer so bili pred nekaj leti. Sedaj se sprašujejo, kaj jim pomaga odlok o zaščiti vodnih virov, če ga ni moč uresničevati. Enako pa se že sedaj, ko je sprejet komaj predlog odloka, sprašujejo v Vinici. Nad črpališčem pitne(I?) vode se namreč steka v Kolpo viniška kanalizacija, nedaleč pa je tudi kopališče s kampom, ki velja za največjega v Beli krajini. In kako potem zaščititi vodni vir? Sedaj je samo ena možnost: da začne Kolpa teči navzgor, proti Osilnici. M. BEZEK-JAKŠE IZŠLA KARTA KOČEVJA KOČEVJE — Te dni je v nakladi 3.000 izvodov izšla karta Kočevja. Izdali sojo Turistično društvo Kočevje, Kompas in Državna založba Slovenije. Karto je možno kupiti za 6.000 din. DOBRI STRELCI — V nedeljo je sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine Novo mesto v sodelovanju z občinskim štabom za teritorialno obrambo pripravil tekmovanje v streljanju z vojaško pištolo na tarčo in silhueto. Pomerili so se delavci občinskih organov ter pripadniki narodne zaščite novomeških krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Rezultati streljanja so bili dobri, organizacija pa odlična. (Foto: M. Bauer) * ID Tl ni« studio TROFEJA Glavonjič) Za konec lova še posnetek s kapitalnim jelenom. (Foto: M. Žreb je ta teden izbral izmed poslušalcev glasbene lestvice kar dva, in sicer sta to PETER in ZORAN GOLJUF iz Novega mesta, ki sta poslala skupen predlog. Za nagrado bosta prejela glasbeno kaseto z zabavno glasbo, ki jo podarja Diskoteka Otočec. S številnimi glasovnicami ste tokrat sestavili takšno lestvico: 1. Breakfasl in bed — UB 40 & CHRISSIE HYNDE 2. Turn back the clock — JOHNNY HATES JAZZ 3. Roli with it — STEVE WINWOOD 4. Tommororv people — Z1GGY MARLEY 5. Gabli — OFRA HAZA 6. Somevvhere down the crazy river — ROBBIE ROBERTSON 7.1 don’t want to live vvithout you — FORE1GNER 8. Paradise — SADE 9. Airhead — THOMAS DOLBY 10. The valley road — BRUCE HORNSBY & THE RANGE Predlog Studia D za prihodnjo novost: One love, Pat Benatar. Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, p. p. 103, 68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in v Diskoteki Otočec ter jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu. .erija ZAKAJ VI SPREJEMATI SKLEPE? Fritz zna biti včasih prav hudoben. — Vi imeti v Repičeva Draga veliko sestankov, kajne? — Ogromno, morda celo preveč. — Imeti sestanke v krajevna skupnost. Imeti sestanke v občina, v republika, v Belem mestu. — Veliko problemov, Fritz, veliko sestankov. — Vi na sestankih govoriti in govoriti. — Dogovarjamo se pač. Smo večnarodna skupnost, imamo ekonomske težave, politične zaplete. Vi sedeti na sestanek tudi šestnajst ur in več. Jaz na ohceti to ne vzdržati. — Pretiravati pa res ni treba. Ne trajajo vsi sestanki tako dolgo. Pomembnejši, da. Znamo pa se dogovoriti o kakšni zadevi tudi zelo na hitro. — O katera zadeva, na primer? — O povišanju cen. Na to želo hitro pristanemo. — Sprejemati na sestanek tudi sklepe? — Predvsem zato tudi imamo sestanke, Fritz. Sestanek brez sprejetih sklepov je ničvreden sestanek. — Koliko sklepov sprejeti v Repičeva Draga to leto? — Ne vem. Sem pa slišal po radiu, da nekaj tisoč. Menda so zato popisali na tone papirja. Marsikatera bukev je padla zaradi tega. — Jaz tega ne razumeti: vi sprejeti toliko sklepov, a imeti toliko težav, problemov. — Celo meni so te stvari nejasne. Pa sem Repičan. — Jaz vedno misliti, da so sklepi za izvajati, za razreševati situacija. — Jaz tudi. Pa sem se prepričal, da pri nas ni tako. — Zakaj vi potem sploh sprejemati sklepe? — Mislim, da predvsem zato, da jih nato lahko izigravamo. TONI GAŠPERIČ