St. 188
Fp taiaa plafaaa v gotovini ffoatocprrcĐte m m pada)
t
izhaja, izvzemSi pondeljek. vsak dan *j /^likega St. 50, L nadstropje. Dopisi rajfM pisma se ne sprejemaj«, rokopis I se ne i^RaJ ^ Štefan O od ina. — Lastnik tiskarna ET^^ inata za mesec L 7. —, 3 mesece L 1950, Za taoacmatva mesečno 4 lixe vst — Teleti**.
V Trstu, ¥ petek 11. avgusta «22
Posamezna številka 20 stotlnk
Letnik XLV1I
sv. Frančiika Nefrlakirana odgovoril urednik Edinost Mr .
" "B t i
V 5
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se račuaijo * Urok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnlce, ia zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st. beseda, maj nar: j pa L 2 — Oglas* naročnina tn reklamacije se pošiljajo Izklučao opravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asificega itev. 20, L nadstropje. — Jelefen uredništva m uprave ll-i7.;
Dv Annunzio In politični vrvež
v Italill
Gabriele D'Annunzio je znamenit italijanski pesnik, ki pa si je že pired vojno in potem tudi med vojno — s svojim drznim poletom nad Dunaj — pridobil sloves pesnika — vojaka. Podelili so mu tudi visoko volaško dostojanstvo. Z reškim podjetjem pa je postal pesnik-vojak-politik. Saj je bilo splošno prepričanje, da se je to podjetje uprizorilo v sporazumu z uradno notranjo in zunanjo politiko Italije. Gabrijele D'Annunzio ie sicer tudi v dobi svojega reškega diktatorstva mnogo pesnil v ve-tani in nevezani besedi, ali ta je bila ved-ao posvečena ciljem italijanske politike. Tedaj je bil D'Annnunzio slavljen po vsej Italiji kot le malokateri odličnik v zgodovini preporoda njegove države. Sloves in popularnost njegova v političnem svetu Italije sta bila skoro neomejena. Le malo Vih je bilo, ki so imeli pomisleke in so zmajevali z glavo. Istclako so bili politični razlogi — težkoče, ki so ovirale rešitev nesrečnega reškega vprašanja — ki so izsilili odstranitev D Annunzia z Reke- A tudi potem je ta pesnik-vojak-politik s svojimi poslanicami občutno posezal v politični vrvež Italije. In tedaj so se začeli žiriti glasovi, ki so bili precej v nesoglasju 6 splošnim prepričanjem, da je D'Annunzio v popolnem sporazumu z italijanskimi vladnimi krogi. Obenem pa so bili v nasprotju z \so njegovo prošlostjo. Tisti glasovi so boleli vedeti, da zasleduje zelo visoko leteče cilje, ki bi provzrcčili zgodovinsko znamenite izpremeribe v političnem ustroju države in v njenih vladnih oblikah. Te izpremembe da bi imele segati do viškov sedanje vladavine v Italiii. Govorilo se je celc, da imajo D Annunzijevi načrti ozadje, ki sega v zelo viseke kroge. Prva etapa do teh ciljev da bi bila diktatura z D'Annun-sijem na čelu.
Take govorice so se širile. Vprašanje
S a je, ali so imele kaj realne podlage?
•'Annunzio se ie potem umaknil v svoje zavetišče na Gardskem iezeru, ali slej ko prej je bila njegova vila romarska pot mladih lej?ionarjev, pisateljev, politikov — vseh, ki so mu ohranili svoje zaupanje. Stopil je v stike celo s socialisti, dasi mu niso bili ravno prijazni za časa njegove reške diktature. V veliko iznenađenje pa ie bilo ta ves svet deistvo, da je D'Annunzio — za časa genovske konference — stopil v direktne stike z — Leninom!
S tem se je bil položaj popolnoma izpre-
menil- D'Annunzio se je začel kazati drugačni luči. Ni več govoril o velikih milita-ričnih podjetjih, ampak o zaščiti ponižanih in ponižnih. K temu ga je morda sklonilo dejstvo, da je bila komunistična nevarnost že odstranjena in da so reformni socialisti nastopili s sporočilom, da na mesto ponesrečene revolucije pride — evolucija, iti naj se pospešuje s sodelovanjem socialistov na vladi! K temu se je pridružila še vest, da tudi odlični tajnik stranke popolarov, don S t ur zo, namenja iti v obiske k Gabrijelu D'Annunzio. Na podlagi vseh teh vesti se je začelo pojavljati ugibanje, da se D'Annunzio bavi z mislijo na ustvaritev kake politične kombinacije, ki bi bita naperjena proti fašizmu, ker se je le-ta izneveril svoji prvotni nalogi obrambe domovine pred komunistično nevarnostjo in da se je izkvaril sam v nekak boljševizem. Potem takem bi se bile simpatije pesnika-voiaka-politika D Annunzija za fašizem skrčile, po-rastle pa za reformni socializem. D'Annunzio je sprejel v svoji vili tudi Čičerina; malo dni potem pa je v razgovoru s poročevalcem milanskega lista «Corriere della Se-ra» označil kot svoj program; Proč z boljševizmom in pridi socialni reformizem!
Na to pa je prišel te dni govor D'Annun-zia z balkona palače Marino v Milanu na fašistovsko množico. To dejstvo se ie smatralo za znak, da se simpatije pesnika zopet obračajo k fašizmu in da je celo naklonjen misli na fašistovsko diktaturo. Hitro pa se je — kakor smo že poročali — isti milanski «Corriere della Sera» oglasil z ugotovitvijo, da je D'Annunzio izprego-voril resno besedo posvarila na naslov pro-lelariata in — fašistov. Te poslednje da je svaril pred nasilstvi in represalijami ter iik pozival, naj ne spravljajo države v nevarno krizo! Tako da je izjavil D'Annunzio tudi v zasebnem razgovoru s fašistov-skimi voditelji.
Vidimo torej, da »o politične ideje in cilji Gabrijela D'Annunzio — zagonetka. Edino stafna v njegovih smernicah je — nestalnost In tega dejstva ne smemo podcenjevati, kaiti to je gotovo, da bo D'Annunzio, s svojo prošlostjo, s svojim slovesom, s svojo zgovornostjo in svojimi pesniškimi poleti, ki tako silno delujejo na razburljivo italijansko dušo — tudi odslej činitelj, s katerim bo moralo računati politično živ-ljenje v Italiji
mhl —. Vlada dobila zaupnico s
247 proti 121 glasovom.
RIM, 10. Na današnji seji se je končala razprava o izjavah nove vlade. Predložene so bile štiri resolucije, ki so jih stavili poslanci Cele-sio, Sarocchi, Gronchi in Coco Ortii. Ministr-strski predsednik Facta ie izjavil, da sprejema vlada le resolucijo Coco Ortu-a in je prosil, naj drugi poslanci umaknejo svoje. Nato so Cele-sio, Gronchi in Sarocchi umeknili svoje resolucije, nakar se je vršilo poimensko glasovanje resoluciji poslanca Cocu Ortu-a, ki je bila ^prejeta s 247 g! sovi proJ 121. Fašisti za nove volitve. — Incident z Ministrom Moa
RIM, 10. FaŠistovska parlamentarna skupina je sklenila na svoji včerajšnji seji, da bo v opoziciji proti vsaki vladi sedanje zakonodajne dobe. Po mnenju fašistov sedanja zbornica ne odgovarja več dejanskemu položaju v državi, vsled česar ne more biti nobena vlada, ki izide iz nje, izraz ljudske volje. Seja je razpravljala tudi o notranji politiki vlade. Fašisti smatrajo, da je ta politika v gotovih podrobnostih proti-fašistovska. Posebno pripisujejo protifašistov-ske namene ministroma Alessio in Amendoli. Včeraj ta bila fašistovska poslanca Farrinacci in Buttafuochi pri ministru Alessio ter sta zahtevala, naj se prekliče odlok o premestitvi državnega pravdmka v Cremoni. Minister Alessio jima je suho in skoraj osorno odgovoril, da ni mogoče. Poslanca sta vzela odrfovor na znanje s pripombo, da bosta o « incidentu* poročala svoji skupini.	#
Med fašisti prevladuje mnenje, da je neobhodno potrebno, da se sedanja zbornica razpusti in razpišejo nove volitve. Hišne preiskave pri vseh političnih udru-žen|h t Italiji. RIM, 10. Varnostna oblastva so danes nepričakovano ucferla v v®e sedeže strank in političnih krožkov ter izvršila hišne preiskave. Uspehi preiskav niso še znani- Tudi iz drugih mest prihajajo slične vesti.
BENETKErlO. Kvestura je izvršila preiskavo pri Deliavski zbornici, komunističnem krožku, krotžku železničarjev in fašju. V prostorih Delavske zbornice so se našli: 2 puški, 1 pištola, 4 bodala, 9 nožev, 4 sablje, patrone. Pri fašju so našli en revolver.
Jugoslavija
Italija
■Razprava o izjavah Factove vlade. — Revolverji fašistovskih poslancev z zbornici.
Razni incidenti,
RIM, 10. Ko je končal manistrski predsednik j Facta svoj nastopni govor (Glej včerajšnjo »Edinost»}, je bila seja prekinjena, da se vladi omogoči, da se predstavi tudi senatu in da ponovi izjave, ki jih je dala pred poslansko zbornico. Ob 5.30 popoldne se je seja zopet otvorila, nakar se je začela razprava o izjavah vlade. Seja je stala pod dojmom hrupnega nastopa fašistovskih poslancev, ki so izzvali resne incidente na eni strani s komunisti, na drugi pa tudi s predsednik, zbornice De Nicolom. Hoteli so dati izraz svojemu zmagoslavju tudi v zbornici. Že tekom govora ministrskega predsednika Facte so bili zelo glasni. Ko je Facta ome-uil v svojem govoru armado, so porabili to priliko za burno manifestacijo v čast italijanski armadi. Vstali so, obrnili so se proti tribuni za Častiike ter so prisotnim članom armade priredili Lurno ploskanje, kateremu pa so se pridružili vsi drugi poslanci razen socialistov, tako da je bil tej pc&udi vzet pečat čisto faši-stovske manifestacije. Še glasnejši so postali pri razpravi in videlo se je, da hočejo na vsak način proslaviti < zmago» tudi v zbornici.
Prvi, ki je dobil besedo pri razpravi o izjavah vlade, je bil faišst Lupi, čigar govor je bil popolnoma v skladu z ravnokar opisanim voje-vitim razpoloženjem fašistovske skupine. Rekel je, da so dogodki dokazali, da se je zastonj upirati gibanju, ki mu je namen, da pripomore ; do veljave narodu proti socialističnemu dema-! goštvu. Borba fašizma je upra pičena, ker ni mogoče misliti,da bo socializem opustil svoje demagcSke metode. Toda fašizem — je zaklju- ■ čil poslanec Lupi — ni ne revolucionaren ne reakcionaren, fašizem je proti demagoški državi, kakršno zamišljajo socialisti, in ravno tako tudi proti reakcionarni državi. Vsled tega sta samo dva izhoda: ali se mora država navdahniti s fašizmom, aH bo stopil fašizem na mesto države.
Konec govora fašistovskega poslanca je bil sprejet z ugovori z raz Jh strani zbornice, a medtem je dobil besedo nacionalist Rocco, ki je zahteval v svojem govoru, naj vlada kaznuje krivce zadnje »tavke, predvsem njene voditelje. V imenu svoje skupine je predložil resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj ukrene potrebne korake, da bo poslovanje javnih naprav v vsakem slučaju zajamčeno, posebno železnic; potrebne so pirsslne mere, s katerim naj! se zagotovi spoštovanje armade in mornarice, narodne zastave in drugih znakov domovine, dalje naj se prepove protidom o vinska propaganda in izvešanje prevratničkih zastav. Povsod naj se vzpostavi svoboda dela in razveljavijo povsod zakupi dela, naj je prišlo do njih j kakorkoli. V nadalejvanju je govornik napadal { socializem. Rekel je, da so socialisti vedno de- I lali proti državi, bodisi z obstrukcijo v parla- j menta bodisi s stavkami in propagando izven parlamenta. Splošna stavka kot takšna sicer pi zločin, toda daje povod za razne zločine j proti državi. V nasprotju s socializmom je govor nik veličal fašistovsko gibanje, ki je izraz veh- ' kih gospodarskih in moralnih izprememb, ki jih je povzroČii .. vojna. Kar se tiče razsula v so- [ cializmu, je rekel da je povzročil to razsulo bolješvizem in ga pospešil. Pri teh besedah se je oglasil komunist Bombacci, rekoč: Ne verja-, memJ — Fašist Giunta: Vi ste sedaj brez služ- 1
bel — Bombacci: Pridite ven! — Pri teh besedah je skočil poslanec Giunta po koncu in se napravil iz dvorane. V dvorani je nastala veselost in poslanec Bombacci je po kratkem obotavljanja tudi šel iz dvorane. Njemu in Giunti so sledili Še drugi poslanci, da vidijo, kako se bo incident končal. Obenem pa so prišli na hodnik tudi kvestorji, ki pa jim ni btfo treba posredovati, ker je incident ostal brez posledic.
Ta nedolžni spopad med Giunto in Bombac-cijem pa je bil le uvod k novim hudim incidentom, do katerih je prišlo tekom govora komunističnega poslanca Raposaija in pri katerih je bil glavni junak zopet tiiaški fašistovski poslanec Giunta. Poslanec Rossi je rekel v svojem govoru, da bodo komunisti nadaljevali po poti, ki jim je začrtana v njihovem programu, ter v plemeniti borbi proletariata. Dalje je rekel komunist Repossi, da je sedanja kriza — kriza vladavine, kar priznava tudi desnica. In krize vladavine se ne rešujejo z navadnim državnim pučem. Rešitev se bo dosegla Ie z velikimi žrtvami. Misli, da ljudska stranka nima dovolj moči za rešitev države.
Nato je govornik kritiziral postopanje Delovne zveze povodom splošne stavke. Ko je bila stavka proglašena, jo je bilo treba nadaljevati do skrajnosti. Dalje je bilo treba stavko podpirati z vsemi sredstvi, tudi z orožjem. Te besede so izzvale pri fašistih pravo nevihto. Fašisti so začeli razjarjeno kričati, med njimi se je posebno odlikoval Giunta, ki je vpil: «Tako ne bo govoril, mu ne damo govoriti, če bo nadaljeval tako, bom streljaL* Pri teh besedah je segel poslanec Giunta v žep po revolver. V tem hipu pa je priskočil kvestor Ron-dani in mu zadržal roko. Medtem je predsednik zastonj zvonil, da bi napravil mir, vsled česar je prekinil sejo in zapustil svoje mesto. Hrup se je v zbornici nadaljeval in prišlo je še do drugega zelo značilnega incidenta. Fašistovski poslanec Arpinati se je podal h klopem komunistov ter sedel ravno za hrbet poslanca Repossija. To se je zgodilo skoraj neopaženo in zato se je zdelo kvestorju Rondaniju sumljivo. Šel je k poslancu Arpinatijur in ga vprašal, ali je oborožen. Ko je poslanec odgovoril, da je, je kvestor zahteval, naj mu izroči revolver, čemur se poslanec ni upiral. S tem je bil incident končan.
Ko se j'e proti 10. uri zvečer malo povrnil mir, je šel predsednik zopet na svoje mesto in seja se je nadaljevala. Tedaj je vstal ministrski predsednik Facta, da bi govoril, toda predsednik De Nicola mu ni hotel dati besede, dokler ne konča svojega govora poslanec Repossi. Tu so vzdignili fašisti zopet divji krik in so zahtevali, da Repossi ne sme več govoriti. Predsednik De Nicola pa je odločno vstrajal na svojem stališču in poslanec Repossi je mogel v naglici končati svoj govor. Nato je dobil besedo ministrski predsednik Facta, ki je rekel, da ni slišal besed poslanca Repossija, toda obveščen je, da je veličal splošno stavko. Izjavlja, da smatra vlada splošno stavko za orožje, ki je pogubno za državo.
Po tej izjavi, ki je bila sprejeta z burnim odobravanjem, je predsednik De Nicola zaključil sejo. V tem hipu so priredili fašistovski poslanci demonstracijo proti Nittiju, na Čigar naslov so kričali: «Doli CagoiaU Nato so v družbi z nacionalisti in liberalci zapeli fašist, pesem «Giuvinezza*. Poslanci drugih strank so gledali ta prizor, dokler niso fašisti v zboru zapustili dvorano.
Košta Timotijević novi notranji minister.
BELGRAD, 10. Tekom včerajšnjega dn?va je ministrski predsednik Nikola Pašič konferi-ral z ministrom Svetozarjem Pribičevičeni in predsednikom demokratske stranke Ljubo Davidov ičem. Konferenco so imole name u doječi sporazum v vprašanju imenovanja notranjega ministra. Ministrski predsednik je sprejel predlog Ljub«; Davidoviča, da se imenuje za notranjega min«stra posL Košta Timotijević. Pašič pa jc tudi odnehal od zahteve radikalnega kluba glede imenovanja državnega podtajnika. Imenovanje se izvrši tekom prihodnjih dni. Vprašanje državnih podtajnikov pa je odgođeno na jesensko zasedanje parlamenta.
Dr. Otokar Rybar višji sretnik t zunanjem ministiatviL. _
BELGRAD, 10. ' Javlja se, da bo dr. Otokar Rybar, ki je sodeloval pri raznih delegacijah tekom pogajanj z Italijo, imenovan za višjega svetnika v zunanjem ministrstvu. V tem slučaju postane politično-tehnični referent oddelka za vzvršitev mednarodnih pogodeb.
Priprave za nora volitve.
BELGRAD, 10. Glavm odbor narodne skupščine pod predsedstvom dr, Ivana Ribarja je včeraj dopoldne imel plenarno sejo, na kateri je razpravljal o pripravah za nove volitve poslancev v narodno skupščino. Na temelju člena 7. volilnega zakona je, vpoštevajoč uradne statistične podatke o prebivalstvu naše države, določil število poslancev in njih razdelitev na posamezne pokrajine. Statistični podatki so iz 1. 1910. Celokupno število poslancev v narodni skupščini je 31X Od teh odpade na Slovenijo 36 in na Hrvatsko 68.
Mariborsko volilno okrožje v Sloveniji voli petnajst poslancev, ljubljansko volilno okrožje deset poslancev, mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško, voli enega poslanca, modr^ško-reško okrožje s Kastvom in Krkom Šest, mesto Zagreb na Hrvatskem voli dva poslanca. Mesto Belgrad v Srbiji voli dva. poslanca. Dr. šušterš&č se vrne v domovino? — «Novi Čas» pitenehal izhajati.
LJUBLJANA, 10. «Slovenski narod* javlja, da se je izvedel iz zanesljivega vira, da se dr. Ivan Šušteršič vrne koncem tega meseca v domovino. V rokah ima že vse potrebne dokumente za povratek.
Isti list javKa, da lista «Novi Čas», glasila krščanskih socialcev pod Gosarjevim vodstvom ni ustavila vlada, pač pa da je stranka sama ustavila lisi zaradi gmotnih ozirov.
Prihajanje gostov za vsesokolski zlet.
LJUBLJANA, 10- Z včerajšnjim dnem so začeli prihajati v Ljubljano v večjem številu gosti, ki se udeleže vsesokol&kega zleta. Cehoslovaki, ki prideio v soboto v lepem številu 5000 mož, so že poslali v Ljubljano tekmovalno vrsto, obstoječo iz 6 tekmovalcev, 1 namestnika in 2 sodnikov. Ta tekmovalna vrsta je prispela že včeraj in je bila na kolodvoru prisrčno po zdravljena od zastopnikov jugoslovanskega Sokolstva. Čehosiovaška tekmovalna vrsta se bo do začetka vsesokolskega zleta trenirala. Posamezni člani čehcslovaške tekmovalne vrste so se že odlikovali na raznih mednarodnih tekmah.
Tekom današnjega dneva se pričakuje prihod belgijske in luksenburške tekmovalne vrste, hitri pa prihod francoske in romunske tekmovalne vrste. Vsaka tekmovalna vrsta obstoja iz 6 tekmovalcev in namestnikov. Prispeli so že v Ljubljano tudi alžirski tekmovalci pod vodstvom Amar Mahmond bega.
Mednarodni tekmovalci so nastanjeni v posebnih sobah gluhonemnice, ki so okra-
šene s postavami in slikami glavarjev dotičnih držav.
Tudi iz vseh jugoslovenskih pokrajin prihajajo trumoma gostje v Ljubljano- Zastopani bodo na vsesokolskem zletu Jugoslo-veni iz vse kraljevine in iz inozemstva. Včeraj je vzbudil posebno pozornost prihod bosenskih skavtov Sokoličev iz Tuzle, kjer je druga, najmočnejša skavtska organizacija v državi. Tuzlanski Sokoliči imajo seboj vso skavtsko opremo. Tekom vsesokolskega zleta bodo taborili pod milim nebom v šotorih. Seboj imajo tudi kuhinjo.
Bolgarska
Bolgarska, Čehoslovaska in Jugoslavija. — Značilno pisanje bolgarskega časopisja.
SOFIJA, 10. Bolgarsko časopisje se še vedno bavi z govorom, ki ga fe imel prvi poslanik čehcslovaške republike Bohdan Pavlu v nastopni avdijenci pri kralju Borisu. Časopisje soglasno poudarja veliko ulogo, iki je namenjena Čehoslovaški tpri delu za pomirjenje med Slovani, predvsem za pomirjenje med Bolgarsko in Jugoslavijo- «Dnevnik* piše: Srca Bolgarov in Če-hoslovakov so bife vedno združena in vezana z nerazrušljivimi vezmi slovanske vzajemnosti, katere ni zatemnila še nobena senca. Pod vtiskom teh čustev in čeravno premagan od skupine, ki je dala Čehoslovaški politično neodvisnost, je bolgarski narod z iskreno radostjo pozdravil zoro čehoslovaške osvoboditve. Čehoslovaški narod, ki je zopet stopil na pozornico zgodovine in ustvaril slovansko državo z razvito kulturo, bo imel važno ulogo med Slovani. Ta narod je pozvan, da postane nepristranski sodnik v bolgarsko-srbskem sporu in da dvigne svoij glas za svobodo Macedonije, v kateri je prelito toliko krvi*.
«Mir» piše: «V Mali ententi ima čehoslovaska republika vlogo politikse ravnovesja. Njen glas velja tudi pri velevlastih. V čehoslovaški republiki sicer ne zapažamo simpatije do Bolgarov. Politiški prijatelji Bolgarov bi se lahko sešteli na prste. Toda tolažljivo dejstvo za nas je, da nismo imeli s čehosdovaško republiko nikoli incidentov, ki br se morali obžalovati. Mednarodni položaj in čim tesnejši stiki nas navdajajo z upanjem za bodočnost. Seveda ne bodo Čehoslovaki zaradi nas odbijali Srbov, toda mi bomo zadovoljni, če bo čehoslovaska republika v boljših odnošajih kazala več aktivnosti na politiš* em polju, kar bo znatno pripomoglo s tem smo prepričani k sporazumu med Slovani.
»Slovo« s svoje strani piše: »V tem času združujejo posebni vzajemni odnošaji Če-hoslovaško in Jugoslavijo. Spričo tega in vkljub razpoloženju za sporazum bi Čeho-slovaška vlajda ne rnogfa zavzeti samo na podlagi slovenofilstva nasproti Bolgarski drugačnega stališča, nego ga ji narekuje zveza z Jugoslavijo in srbtska politika. Doslej je oficielna politika Jugoslavije še vedno v navzkrižju s politiko sporazuma in zbližanja z Bolgarsko. Se već: Jugoslavija deluje z vsemi sredstvi, da povleče za seboj tudi' svoja zaveznika Čehoslovaško in Romunsko. Mi bomo čehoslovaški republiki hvaležni tudi če ostane na stališču nepristranosti. Upajmo, da bodo mogoče vedno tesnejše vezi na gospodarskem in kulturnem polju. Prepričani smo —zaključuje list — da bo imela čehoslovaska republika prej ali slej zgodovinsko nalogo v sporazumu med Slovani«
Rusija
Moskovski proces. — Obtoženci obsojeni na smrt
RIGA, 10. Moskovsko sodišče je izreklo včeraj smrtno obsodbo proti najglavnejšimi social-revolucionarjem, ki so bili pod obtožbo. Obsojeni so bili: Gotz, Doskol, Gerstlin, Geniel-mann, Grabovski LihaČev, Ivanov, Evgenija Rotner, Helkind, Timofejev, Morozov, Aganov in Helena Ivanova. Vseruski osrednji izvršilni odbor je obsobdo potrdil, toda izvršitev se od-godL Obsojenci pa bodo v kratkem usmrčeni, ako social- revolucionarji ne odnehajo od svojega vohunstva na škodo komunizma.
tozadevni ukrepi ne bili primerni, ker mi-Ijarde papirnatih mark, ki bi se izterjale, bi se ne mogle izpremeniti v zlate marke. Tozadevno francosko stališče obstoja v tem, da te marke lahko obdrži odškodninska komisija kot jamstvo za zaveznike.
V drugem delu poudarja poročilo izvedencev, da tvori pravica zaveznikov do 25% od izvozninskih in carinskih dohodkov že dovoljno jamstvo za dosego nemških plačil, se sklene, da se Nemčiji ne dovoli nov moratorij-
Anglija in potovanje notranjega ministra v London.
LONDON, 10. Spričo vesti, ki krožijo glede obiska Fethy bega, notranjega ministra v angorski vladi, iavlja Reuterjeva agencija: Ko je Fethy beg vprašal v Parizu potni list za Anglijo, mu je bil dovoljen. Feihy beg ni nikakor povedal, zakaj potuje v Anglijo in ni nikdar izjavil, da želi koga videti v Angliji. Če pa bi bil izjavil, da prihaja s tem namenom, bi se mu bilo sporočilo, da se Anglija sedaj pogaja sporazumno z Italijo, ki v tem oziru nima namena postopati samostojno.
Po poročilih lista «Slar», je lord Curzon baje odklonil pogovor s Fethy begom. Curzon smatra, da je dolžnost Fethy bega, da se pogaja z vsemi zavezniki in z vsakim zaveznikom posebej. Angleška oblastva smatrajo, da mora angorska vlada pospeševati konferenco v Beokosu, katere odla-šanie onemogoča sklenitev miru med Gr* čijo in Turčijo.
Anglila
Londonska konferenca — Odbor izvedencev proti francoskim zahtevam.
LONDON, 10. Na seji izvedencev so bili spreieti ti-le sklepi, ki bodo predloženi konferenci: Poročilo reducijskega odbora izključuje vsako proučevanje francoske zahteve, naj se da zaveznikom pravica do izdajanja dovoljenj za izvažanje v nemške zasedene kraje; redakcijski odbor opozarja, da tu ne gre za ukrep, ki bi mogel prinesti kake finančne koristi.
Glede rudnikov v ruhrski kotlini in državnih gozdov da more to premoženje tvoriti le jamstvo za odškodnine v naravi, ki ^ih dolguje Nemčija, da pa se ga zavezniki ne smejo polastiti. Francozi nasprotno poudarjajo, da bi bilo dobro, če bi se dosegla pravica do kontrole rudnikov in uprave gozdov, ker bi to dalo nove garancije za nemška plačila. Francija je pogojno odstopila od svojega predloga, naj bi se zahtevalo 60% akcij družb, ki imajo tvornice barv na levem bregu reke Rena. Italijanski, angleški, belgijski in japonski izvedenci so izjav?Tir da ta zahteva ni nikakor praktična z ozirom na vpliv, ki bi ga imela na produkcijo in organizacijo industrije.
Glede vzpostavitve carinske črte vzhodno od porenjskih pokrajin in izterjevanja davkov na zasedenem ozemlju, se je postavil odbor izvedencev na stališče, da bi
AngleŠko-francoski spor Pred polomom entente?
PARIZ, 10. V Londcnu je zopet izbruhnil z vso svojo resnostjo spor med Anglijo in Francijo, ki sta se bili po Genovi nekoliko poravnali. V Genovi je šlo za Rusijo, v Londonu gre za Nemčijo. Lloyd George, ki ie nastopil v Genovi tako očitno v obrambo Rusije, je sedaj v Londonu nastopil še bolj očitno v obrambo Nemčije.
Zadnji njegov govor proti Poincareju na londonski konferenci je naredil na francosko javnost zelo mučen vtisek. Javno mnenje v Franciji je tem bolj razdraženo proti angleškemu ministrskemu predsedniku, ker se njegove besede izrabljajo v Nemčiji proti Franciji. V Nemčiji se smatra kot gc-tova stvar, da se bliža konec anglečko-francoske zveze in s tem tudi konec ver-sailleske pogodbe. Naj bo, kakor hoče, dejstvo je vendar, da tudi francosko javno mnenje računa z možnostjo francosko-angleške razprtije in da se o nji že Javno govori in piše. Spričo resnosti položaja jo bil sklican včeraj ministrski svet pod pred-sedništvom Milleranda. Iz Londona prihaja tudi vest, da so bili spričo možnosti, da nc pride do sporazuma med zavezniki pozvani vsi odsotni ministri v London.
Francosko Časopisje v splošnem nima mnogo upanja v ugodno rešitev francosko-angleškega spora, ker sta stališči teh dveh držav nasproti Nemčiji v prevelikem navskrižju.
«Temps» skuša obrniti vso zadevo, kakor da gre le za nasprotstvo LIoyd Georga samega, dočim je angleška javnost še vedno na strani Francije. Povod za to domnevo je dala agencija Reuter, ki je v nekem svojem poročilu poudarjala, da francoske zahteve glede Nemčije niso nikakor v korist ostalim zaveznikom. Po mnenju «Temp-sa» je agencija to pisala po navodilih Lloy-da Georgea. List pravi razen tega, da je Lloyd Georgejev posebni tajnik v svojem rednem pogovoru s časnikarji poudarjal potrebo pobijanja Poincarejevega programa, ker da je dobro, če se angleško javno mnenje že v naprej pripravi na eventuelni razpad entente.
Kratko, že od drugega dneva konference dalje — nadaljuje «Temps» — se je delalo vse mogoče, da se naščuva angleško javno mnenje proti francoski vladi. Obžalujemo, da se razumevajo dolžnosti gostoljubnosti in zavezništva na tak način in smatramo, da govorimo v imenu francoskega javnega mnenja, če povemo to-le: Če bi sre velika večina angleškega javnega mnenja strinjala s stališčem Lloyda Georgea, ko ta nastopa proti Poincareju, bd angleškemu (ministrskemu predsedniku ne bilo potrebno umetno vplivati na angl. tisk potom Reuterjeva agencije in svojega tajnika. Prizadevanje iioyda Georgea, da vpliva na angleške liste, nam kaže jasno, da angleško javno mnenje gojr nasproti naši državi lojalno simpatijo in mi se mu zato prisrčno zahvaljujemo. S ščuvanjem angleškega časopisja proti francoskemu programu Lloyd George slabo služi Nemčiji, katere branitelj se kaže. Nemci se namreč na ta način vzdržujejo v iluzijah, ki otežujejo njihov položaj. Nemci, katerim daja pogum Lloyd George, so prepričani — nadaljuje »Temps«, da pride prej ali slej do poloma med Anglijo in da bo zato versailleska pogodba uničena. Zato puščajo propadati svoje finance, špekulirajo s svoio plačilno nezmožnostjo v škodo svojemu narodu- Če bi jim Lloyd George ne bil dal onih nesrečnih iluzij, bi bili že napeli vse svoje moči. Sicei pa — zaključuje list — naj imajo periodič-ne grožnie Lloyda Georgea kakršenkoli pomen, Francozi se ne bodo dali ostrašiti Gotovi smo, da je pravica na naši strani še bolj kot tedaj, ko smo se borili proti ne-zmiselnemu načrtu, da se da kredit sovieti skt vladi-
Če se v zadnjem hipu stvari v London* ne obrnejo, bo postala londonska konfe renca zgodovinska, ker bo pomenila zače« i tek popolnoma nove nolitične orientaciji
evropskih držav. Ne sme se pri tem pozabiti da je Velika ententa tesno zvezana z Malo entento, katere beseda br znala postati odločilna v slučaju, da postane polom Velike entente neizogiben. Spričo sedanjih dogodkov v Londonu postaia važnost predstojeće čehoslovaško-jugosloven-ske konference v Marijinih Lažnih še večja nego je imela biti. Angleško časopisje se tega zaveda in «Times» posveča tej konferenci poseben članek.
Bolezen lorda Northcliiia. LONDON, 10. V bolezni lorda North-cliffa ni nastop* nikaka znatna izpre-memba v zadnjih 24 urah. Njegovo stanje je še vedno ne var jo.
Vojna na Irskem*
DUBLIN, 10. Vladne čete so dospele po morju da Union Stael v korški grofiji. Druge vladne čete so se izkrcale v Jugallu in Corku. Brzojavka iz Lymnericka naznanja, da je bil Abhyebeale, zadnja trdnjava, ki so jo kneli v svojih rokah vstasi v grofiji LynMierick.
Grška
Potres na Grškem.
ATENE, 10. Predvčerajšnjim ob 5-45 se je čutil v Matuani, kopališču na vzhodni obali Peloponeza, močan sunek potresa. Mnogo hiš je bilo močno poškodovanih, tako da niso več za stanovanje. Za nekaj časa so se bili pojavili žvepleni vrelci in neka skala, ki se je nahajala nad omenjenim krajem se je udrla. Žrtev ni bilo. Med prebivalstvom je bila zavladala groza, a letoviščniki so odpotovali. Nekateri očividci pripovedujejo, da se je že davno ugasli ognjenik, ki se nahaja blizu Matuane, kadil. Potres se je čutil tudi v Atenah. Tudi na otokih Paros in Egina je bilo poškodovanih nekoliko hiš.
kanje tega, kar je kdo dolžan dati« nemoralično početje!
Sarina koca. V Hrastah pri Poctojni je «mri
dne 9. t. m. posestnik Jakob MoreL Pokojnik je bil Široko znan po vsej Pivki in vipavski dolini. Živo se je zanimal za politične dogodke in za vse, kar je v zvezi s položajem fložega naroda. Bodi mu cfca-.jen blag .pominl
Hišne preiskave v sedežih tržaških poiztič-
____27 letni Marij Zfetfta je bil včeraj
aretiran radi nasilnosti proti mestnim stražarjem. Odgovarjati bo moral tudi radi krive prijave.
Konferenca, ki dobro liiiifc rlfrmira. To je gostilna «Ali« conferenza mondiale* v ulici Emo Taraboccfaie, a konstatirala je to 47 letna Katarina Baldassi, ki se je včeraj v omenjeni gostilni dobro napila in najedla. Manj dobro pa ....... " ~ * '	---ia
-—T~ 5—rv r	- _	. -	je funkcijoairal žep lačne Katarine, ki ni mogle
mli udružen,. Kakor poročamo na drugem me-1JJ^^ ričuna £ ^ Majal približno 25 lir
aia Micka Kovačeva je vried tega preila na
stu, je minister za notranje zadeve za ukazal, j R da se na sedežih vseh političnih udruženj izvršijo hišne preiskave. V skladu s tem ukazom je kvestura včeraj zjutraj, podpirana od vojaštva,
konferenco v ul. Vročina gre v
Coroneo.
Ta teden j« vročina v
kvestura vcera, zjutraj, pobrana od vojaštva,	hudo pritiska. Po ulicah vidiš ljudi, ki
obkolila sedeže nacionalističnih, komumstič- \ ... . , £ , .	klobuk v roki. vse
nihf socialističnih in republikanskih udruženj v Trstu, dala poklicati zastopnike dotičnih udruženj ter nato izvršila hišne preiskave. Uspeh teh preiskav je bil sledeči: Prostori komunističnega «Lavoratora»: 8 revolverjev, ena ročna granata «sipe», ena cev z ekrazitom. Tri osebe aretirane.
Sedež republikanicev; Nekaj palic. —
Delavska zbornica: Nekaj palic. Ena oseba aretirana.
Sedež fasja v Trstu: 2 revolverja, ena stara
sab'ja. —
Sedež fašja pri Sv. Jakobu; ena cev z gela-tino; ena puška nabita; eno bodalo; dve *sipe» sedem oseb aretiranih. —
Komunistični krožek «Spartaco»: Nič.
Na stanovanju čuvaja se je našla ena «sipe».
Druge preiskave so bile deloma brezuspešne, deloma nismA Se utegnili doznati za izid istih. «Piccolo» pbroča v svojem opoldanskem in večernem izdanju, da je bila preiskava tudi pri Političnm društvu »Edinost«. Ta vest ne odgovarja resnici. Kvestura ima pač boljše mnenje o nas nego »Piccolo^. —
Tudi po tržaški okolici so bile izvršene številne preiskave. Bilo je preiskano tudi mnogo zasebnih hiš. Kolikor smo mogli doznati, se nikjer ni našlo orožje.
Trpljenje vjelnikov v Rusiji. Alojzij Mužik iz Kojskega, ki se je ravnokar povrnil iz ruskega vjetništva in ki smo ga včeraj priporočili usmiljenim srcem, nam piše na priprost, ali ravno zato ganljiv način. V vojaško službo sem moral iti leta 1911. Leta 1914. pa sem moral na bojišče. Ker sem bil ranjen, so me poslali domov. V decembru 1915. sem odšel
Španska
Splošna stavka na Portugalskem.
MADRID, 10. Na vsem Portugalskem je bila „ j. proglašena splošna stavka. Predvidevajo se ve-, ~_o'fu Trščiaske^ do' zltyma caristične Rusij liki izgredi. Vlada se jc preselila v trdnjavo | j^. go bol|šcviki} ki so umoriH grofa, gro-Cascao. Ustavna jamstva so preklicana in pro- ficQ in . Q hčer ter ^g^ graščino. Jaz glašeno je obsedno stanje po vsej državi. Vlada scm Qa to etrpcl toliko, da bi ne privoščil je predvzela odločne mere za vzdrževanje jav-	- -	-	—
nega reda.
hodijo brez suknje, vse ima klobuk v roki, vse piha, si briše pot ter nekako leno leze naprej. Zdi se pa, da vročina posebno upliva na živce.
Včeraj po noči se je po ulici Ugo Foscolo sprehajal popolnoma nag človek. Njegova nagota pa ni bila nevarna javni morali, zakaj .vsakogar, ki se je upal pogledati ga in se mu približati, je neusmiljeno udaril z debelo gor-jačo. Kmalu je prihitei na lice mesta Treves, ki je nesrečneža spravil v opazovalnico. Kliče se Anton Zidarič, stanujoč v ulici Rossetti 43.
Okrog poldneva pa je bil Treves poklican v ulico Madooiniina št. 20, kjer se je bil Rudolf Sussich zaprl v svojo sobo ter tako razsajal, kakor da bi bil v sobi volilni shod. Tudi ta nesrečnež je bil odpeljan v opazovalnica.
Porotna razprava. Pred tržaškimi porotniki je včeraj pričela razprava proti Josipu Venier, Rajmundu in Virgiliju Malusa in Alojziju Viđali. Obtoženi so poneverbe na. škodo erarja. Cin je na kratko sledeč: Venier je bil računski uradnik pri gen. civ. komisariatu v Trstu ter je lanskega Teta v več presledkih vzel iz blagajne 730.000 lir, katere je izročil ostalim trem obtožencem, ki so tvorili trgovsko družbo.
Vtnier priznava čin. Navaja, da je predobrega značaja in ko sta mu brata Maluša tožila, da jima gre kupčija slabo in da si morata i7posojevati denar pod ogromnimi obrestmi (do 49%), da se vzdrži ta nad vodo. se ni mogel premagovati, da jima ne bi pomagal ter je bratoma izročil denar, da lahko odplačata svoje o-deruSke upnike. Povdarjal je, da je to storil le radi svojega dobrega srca, ni imel nobenega dobitka od tega; znesek 90.000 lir, ki sta mu ga brata Malusa vrnila, je pošteno zopet položil v blagajno. Zaupal je bil v srečno zvezdo " mu bosta lahko povrnila
, L — *,	-SCm	! v blagajno. Zau]
pet na rusko bo;isce. Meseca januarja 1916.;bratov ffohisa, da_________ .
seni bil vjet. Odpravili so me v notranjost Ru- denar, predno pride pregledovanje blagajne. V - sem opravljal službo vrtnarja pri njcg0v0 obrambo je branitelj pri razpravi kon-;em do zloma caristične Rusije. sta|jraif £a so bili v blagajni večkrat milijoni
Bivša cesarica Žita na španskem.
__________bili____
in da je Vernier sam imel brez kontrole dostop do blagajne, a pregledovanje da se je vr-
- „	-	- r> x silo vsakega pol leta.	•
tega niti na hujšemu sovražniku: v Ketro-j Rajmund Malusa je izjavil, da ni vedel, da gradu, Moskvi, Vladivostoku, Tvinskem in yenier jemlje denar iz državne blagajn, zabe-
_______________i Omsku. V vseh večjih mestih je veliko pomanj- icgev-j ^ prejemke na sledeč način: »Prejeto
BILBAO, 10. Bivša cesarica Žita je prispela kanje; pomira na stotine ljudi dnevno vsled od N N a a ni se brigal za to, da bi se dogovo-
•• • . . _ r»-ii----Ji-J----1—« gladu, ki je tudi posledica lanske, splosne suse. : ^ gjctje vrači|a in obresti, kar se predsedniku
Posebno pa mlaji: rod je skoraj popolnoma j zdi se neVerjetnot, Le kratko preden je prišla izginil. Ker nočejo priznati^ sedanje vlade, so gtvar na dall( jc Malusa zvedel, da gre za dr-
s svojimi otroci v Bilbao, odkoder odpotuje v Lequesitio, kjer ostane črez poletje. Stanovala bo v vili, ki jo ji je dal na razpolago neki španski plemič. Španski kralj Alfonz XIII., ki je bil
plenil..	—,	- ^ — izgredi vsakdanji dogodki. Z eno besedo: v dr-
- poti iz Santanderja v S, Sebastiano, je šel ž/vi m nobenega reda A ^bi lahko vse
pozdravit bivšo cesarico v hotel, kjer se je nastanila.	_
Poletne vaje ruske mornarice-
BERLIN, 10. Iz Moskve javliajo, da je sovjetska vlada uradno obvestila francosko vlado, da bo ruska mornarica začela v prihodnjih dneh poletne vaje z linijskimi ladjami in rašilci.	_
Mir pred Carigradom.
CARIGRAD, 10. Na vsei črti pri Čatal-dži vlada mir. Zavezniki utrjujejo svoje postojanke.
Dnevne vesti
** Seja Političnega društva «Edinost«. Trža-iki odborniki so uljudno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes 11. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih uredništva ' Edinost* ulica S. Fran-ccsco 20, I. radi posvetovanja o naši politični arganizaciji za Trst in okolico v okviru našega političnega društva za Trst in Istro.
Predsednik.
Zgodba o upniku in dolžniku. Na «pripom-be* «Piccolove » z ozirom na ustanovitev našega Šolskega društva smo že odgovorili. «Pic-colo* govori tudi o naših »neopravičenih la-mentacijah», kakor da bi hotel reči: čemu nam prihajate vedno s temi tožbami, ko jih prav čisto nič ne potrebujemo! V spomin nam prihajata Kraševca, ki sta bila vedno v vojnem sta-aju drug proti drugemu. Iz zelo razumljivega n navadnega razloga: eden je bil upnik, drugi iolžnik. Nista bila redka gosta na sodniji. Ko sta zopet enkrat imela razpravo, je vzkipel toženec in je nahrulil tožitelja: »Kaj misliš ti! laz prav nič ne potrebujem tvojih tožbi Pusti me na miru!» Gotovo je tako: tisti, ki je dolžan prav nič ne potrebuje tožb; potrebuje pa jih tisti, ki bi hotel imeti, kar mu gre!! V takem razmerju smo tudi mi s «Piccolom», oziroma tistimi, ki jih on brani! Oni so dolžniki in verujemo, da jim naše -lamentacije* ne zvenijo prijetno na ušesa. Mi pa moramo ložiti, ker nam nočejo dati, kar nam gre. Naj nam dado, kar so nam dolžni dati, pa se mahoma iznebijo naših, toli neprijetnih jim «lamentacij»! Sodnija, do katere se obračamo, pa so: zakon, načelo, pravičnosti, javna morala!» Saj je menda odre-
ijc-------- . _
žavni denar. Tvrdka, katero je vodil, si ni mogla o pomoči in je končo falirala.
Razprava se bo danes nadaljevala. Predseduje comm. de Andreis. Obtožbo zastopa avv. Gargano, Branitelji so odv. Gianini, Zennaro in Robba. Erar, ki je pristopil kot civilna stranka, zastopa dr. Coglievina. __
drugače, če bi se hoteli ti nesrečni boljševiki spametovati! Ali, kaj je njim neizmerno ki ga mora trpeti nesrečni ruski narod! Ne-;ores!ano se vršijo tatvine, ropi in umorL^ Ljudje so izgubili vsako blago čustvovanje in vsako usmiljenje. Dnevno poročajo časopisi o takih grozotah. Nad pet mesecev sem taval po Rusiji v neopisnem trpljenju, brez strehe in brez vsake pomoči, na pol nag, brez vsakega perila, poln uši in brez vsake hrane. Zgodilo se je, da sem hodil pet dni, ne da bi videl kako hišo. Prenočeval sem v gozdu, kjer nisem čul nič drugega, nego tuljenje in rjovenje divjih zveri: medvedov, volkov in drugih. V zadnjem času sem dobival v vjetništu hrano trikrat na dan, toda v tako pičli meri, da bi lahko hkratu pojedel in še bi ne bil sit. Ubogi vjeniki so popolnoma obupam, ker ne morejo ne živeti ne umreti. Edina rešitev bi bila za njih, ako bi se mogli povrniti v domovino.
Popravek. ?o zaslugi malopr-'^neža. ki *e mu pravi tiskarski škrat, se nam je pokvarilo v včerajšnjem uvodnika nekoliko vrst ravno na mestu, ki je nekako najvažnejše v čiauKu. To jo v tretji koloni v drugi ▼rsti od zgoraj, k^r naj se izpužčene besede izpolnijo tako-le: «Tako se je zgodilo Briandu, ko je postal francoski min. predsednik, in ni nobenega dvoma, da so istemu «zakonu» podvrženi tudi italijanski fašisti. Ako jih hočejo druge stranke ukrotiti in spravili zopet na pravo pot, bi dosegle to najprej, če bi jih uklenile pod farem odgovornosti.®	__
Iz tržaškega življenja
Drzen poskus tatvine. Včeraj v jutranjih urah so vdrli neznani tatovi v stanovanje lekarnarja Angelja Vidali v ulici D. Alighieti št. 7. Stanovanje je prazno, ker se nahaja Vidali na letovišču. Vratarica hiše je pa slišala sum-11 ji v šum ter hotela pogledati, kaj se godi v ; omenjenem stanovanju. Cim so jo tatovi zapazili, so skočili nanjo ter jo začeli daviti, fre-strašena ženska pa je vendar utegnila klicati na pomoč, vsled česar so tatovi pobegnili. Prihitelo je na lice mesta več stražarjev, ki so našli v stanovanju več omotov jperila, oblek, srebrnine in draguljev. Vratarica je bila v pravem času prihitela, ker razvidelo se je, da so se bili tatovi ravno pripravili na odhod. Poleg dela zastonj so imeli tatovi še zgubo; zakaj pustili so krasno zbirko ulomilnega orodja.
Vesti
z Gorlikesa
POZIV
slovenskim mčiteIjem iz Primorske, ki službujejo izven pokrajme: Ker ne odprejo na Primorskem nekatere šoie is kar vlada vcKko pomanjkanje učiteljev aa splošno, zlasti za radi tega, kar Je vpoklicano veSiko Število mfedih sk>v. učiteljev k vojakom, oozh&ao slovenske učitelje, Id služijo Izven ^ ~ e, da storijo potrebe« predp4.au« ko-peeratek ia m obeaem javijo podpfca-
_ t GoricL Ia Kozaae. VeseEca, ki se je imela vršiti 13. avgusta, je bila vsled nenadnih ovir preložena na 27. avgusta.____
LISTNICA UREDNIŠTVA
& B„
— Prošnja
canuske
rfijak. _____,____ . ,
Na Vaio željo Vam odgovarjamo tem potom, kar bo škililo kot obvestilo tudi za ostale naeš novince, ki jih utegne zanimati. V čas-niako šolo je sprejet eni, ki prosi m priloži vlogi sledeče listine: krstni list, kazenski izvleček, spričevalo o dobrem vedenju in prepis zadnjega šolskega spričevala. Prositelj mora dovršiti II. licealno šolo. ki odgovarja 6. gimnazijskemu razredu. Ce ima manj iol, napravi istotako lahko prošnjo, a mora v niej navesti, da se podvrže izpitu občne izobrazbe (cultura generale). Za vložitev prošenj je skrajni čas.
Bonna ooroilla*
Ttda valuta aa tržaškem trgat
oriske krone. • • • • »vstrijsko-nemške brone češkoslovaške brone • dinarji • • • • • • • le j i »<.««•••••
marke *••■••••
dolartl •••••••
francoski franki • • • Švicarski franki • • • angleški funti papirnati angteškl funti, zlati • napoleoni ••••••<
* * • • •
1.45.— 1.60
-—/15.--Ml
M.25.— 55.— 26.—.— 27.— 17.-.- 18.25 2 65.— 2.9<> 21.90— «2.10 S76.5U.—177.23 418,—.—421.— 9H.25.— 9S.60 105.95.—107.25 84.25.— 85.—
PODLISTEK
L S. TURGENJEVi
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivaa Tank.)
(48)
Rudin je prenehal in vzdih nit
—	Ali ni bolje, da drutfkn podajam, kar tam znam, namesto, da tratim čas: morda bodo oni iz mojega znania izluščili vsaj nekaj koristnega. Moje sposobnosti končno niso take, da bi jih preziral, jezik imam v oblasti... In tako sem sklenil, da se posvetim temu novomu poklicu. Težko sem dobil mesto; zasebnih lekcij nisem hotel sprejeti, v nižjih učiliščih nisem imel kaj iskati. Končno se mi je posrečilo dobiti predavateljsko mesto v tukajšnji gimnaziji.
—	Kaj si predaval? — je vprašal Lei-
njov.
—	Rusko slovstvo. Rečem ti, da se nisem še nobenega dela oprijel s tako vnemo kakor tega- Misel vplivati na mladino me je navdušila. Tri tedne sem presedel, da ®em sestavil prvo predavanje.
—	Ali ga imaš pri sebi? — ga je prekinil Ležnjov.
_ Ne: nekam se mi je zamešala. Bilo
je dobro in je ugajalo. Pred seboj imam obraze svojih slušateljev, — dobri, mladi obrazi, z izrazom iskrene pozornosti, zanimanja, cefo začudenja. Stopil sem na kateder, prebral predavanje v nekaki mrzllici; mislil sem, da bo zadostovalo za dve tiri pa sera ga končal v dvajsetih minutah. Nadzornik, suh atarec a »rebrnimi naočniki in s kratko lasuljo na glavit ki je sadel zraven, je tupatam sklonil glavo proti meni. Ko sem končal in skotil s stolice, mi je rekel: «R2o je dobro, gospod, le nekoliko nejasno, a o predmetu premalo pove-dano.s A gimnazijci so me spoštljivo spremljali z očmi... V tem ce kaže dragocenost mladine! Drugo in tretje predavanje sem prinesel Se napisano, t cd a potem sem pričel improvizirati.
—	Ali si imel uspeh? — je vprašal Ležnjov-
—	Imel sem velik uspeh. Slušatelji so prihajali trumoma. Predaval sem vse, kar sem videl na duši. Med ujimi so bili trije ali štirje dečki resnično nadarjeni, ostali so me malo razumeli. Sicer pa moram priznati, da so me tudi tisti, ki so me razumeli.
spravili včasih v zadrego s svojimi vprašanji. Toda to me ni spravilo iz ravnotežja. Ljubili pa so me vsi. Pri izkušnjah sem vse dobro redoval. No in potem ao se začele spletke proti meni... toda ne! nobenih spletk m bilo, ampak jaz nisem bil v svoji sferi. Bil sem drugim na poti m drugi so bili meri napoti. Predaval sem gimnazijcem na način, kakor se malokdaj predava; moji slušatelji so odnesli malo od mojih predavanj •.. laktov sem sam malo znal. Poleg tega se nisem držal delokroga, ki mi je bil odkazan ... saj ve4, da je to moja slabost Hotel sem izvesti temeljite lzpre-membe in prisegam ti, da so bile te izpre-membe razumne in lahko izvedjive. Upal sem, da jih izvedeni s pomočjo ravnatelja, dobrega in po*tenega človeka, na katerega sem imel spočetka vpliv. Njegova žena mi je pomagala. Rečem ti, prijatelj, da sem srečal malo takšnih žensk v svojem življenju. Bilo ji je že Štirideset let; toda ona je verjela v dobro, ljubila je lepo kakor petnajstletno dekle in se ni bila izpovedati svojega prepričanja pred komerkoli. Nikoli ne bom pozabil njenega plemenitega navdušeni« in njene čistosti. Po njenem svetu sem bil sestavil ntčrt..
(Dalje).
Teb*
Trst, dne 10. avgusta
^adranak« banka
CaauHch....... • ••••••••
Dai-natia
Gerolimich ..............
Libera Triestina............
LIoyd • ■ Lusslno MaitinoHcti Oceanla
Premuda ................
Tripcovich •.#•*••**.,,,,« Ampelea
Cement Dal mat la *«***»*(IV(( Cement Spalato . ............
1922.
. • 129
•	• 299
•	. 32n . . 1500 . . 438 . . 1225
•	. 680 . . 13«
•	.	170
•	•	366
•	•	220 . .	5S8 . •	310 . .	243
Maii oglasi
se računajo po 29 stoifok beseda. — Najmanj*« pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink b«*-ceda. — NafmaajSa pristojbina L 4*—, Xdor B6* službo, plača polovično ceno.
DOKTOR PRAVA« zmožen slovenščine, srbohrvaščine, češčine, ruščine, italijanščine in nemščine ter posebno izobražen v narodnem gospodarstvu, išče primerne službe pri kakem denarnem zavodu ali drugem velikem podjetju. Ponudbe pod «Bodočnost» na upravništvo.	1519
ŠIVALNI STROJ «Singer»( zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se stari, sprejemajo se popravila. Cotoneo 1.	1520
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v H. Bistrici.	28/4
POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, Žimnice 30^ chiffoniers 220.—, ponoćne omarice 50.—, Žimnice iz dolge volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3.	1394
POROČNA SOBA, predvojno delo, iz orehovega lesa, umivalnik z mramorom se proda
za L 1500. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 1514
OKraina posojilnica v Komnu
registrovana zadruga z neom. zarezo vabi na svoj
redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 20. avgusta 1922 ob 3. url popoldne v posojllniški sobi.
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in odobrenfe računa za leto 1921.
2.	Volitev načelništva.
3.	Volitev nadzorniŠtva.
4.	Slučajnosti.
NAČELNIŠTVO.
Opazka: Ako občni cbor ob đoločmi uri ue bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi obini zbor z istim dnevnim redom v urai-slu § 59. zarfr. pravil.	(5'26)
21 LETEN mladenič išče službe pri vrtnarju ki je obenem tudi čebelar, ker bi se rad izučil popolnoma te stroke. Naslov pri uprav-ništvu.	1477
SLUŽKINJO, pridno, ki zna dobro kuhati, 25 do 35 letno, išče večja trgovska hiša na deželi. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod «Pridnan na upravništvo. 1495
XE2AK, mlad, krepak, neoženjen, za splošna trgovska dela, se sprejme s 15. avgustom. Predlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu.
1503
HIŠA, enonadstropna, z vrtom, se proda. Zgor-nia Greta 270.	1516
INTELIGENTEN mladenič, narodno zaveden, bivši jugosl. dobrovcljec, sedaj brez vsakega dela in zaslužka, zmožen pisarniških poslov, išče kakršnekoli službe. Ponudbe pod •Dobrovoljce » na uparvništvo.	1505
PRSNI SIRUP za kašelj, reumazan proti trganju in druga domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici.	28/5
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria št. 4t L	1511
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po naivišjih cenah plaxuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16
Srebrne Krone In zlato platojem po najuiijih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst Piazza Garibaldi št 2
8	(prej Barriera)

Velika zaloga vina, žganja In likerjev
ustanovljena leta 1S7S Trst, via S. T. Xydiss 5U 6, te?«fon 2-8«
Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec.
Lastni Izdefikl: Sumeča vina kakor Šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga.
Specialista : JajČji konjak in Crenia maršala te' raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi.	(501
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da fe naš iskreno jubljeni, nepozabni soprog, očet stari oče, svak, stric in tast, gospod
JAKOB MOREL
po kratki mučni bolezni, danes ob 6. uri zjutraj, v 68. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nnjkega bode v petek, dne 11. avgusta, ob 9. url Iz h še žalosti na farno pokopališče v Hrenovicah.
HRAŠČE, dne 9. avgusta 1922.
Ivan Morel, soproga. Franc Zadaek, Lovro Bratoš,	Josipina Zadnek, Ivanka Bratoš,
zeta.	hčerki.
Jakob Morel, Milan, Franc, Stanko, Božena Zadnek, Lakdo Bratoš,
vnuki in vnukinje.	(525)
i
i m
I I
lm
I I
Del&lfKa šlmtiz L 15,003.033 Hmm L 5,103.033
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o>
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njena podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu.
Aillirani zavod v New-Yorku; Frank Saksar Stada Baak.
IzvrSuje vse bančne posle. piT PREJEMA VLOGE ^m
ia branUse knjižice tu aa tekači račun ter 1» obrM po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
,	Daje v najem varnostne predala (safes) -
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmlo štev. S — Via S. NicoKd Stav. 9«
Telefon št. 1463» 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.