VOJKE PERSE KUČME SE NISO IZGINILE
Slučaj je prišel n* dan V Tex»-
ku, ko je nasprotnik vojne
kandidiral v okrajni urad. v
Glen Rose, Tex. (FP) — Troy Deacon iz Glen Rosa, Texas, ki je kandidiral za okrajnega pravdnlka in bil tudi izvoljen v Somerville okraju preteklega novembra, je apeliral na kongresnika Victor j a L. Ber-gerja, socialista, za informacije, ako mu bodo njegove vojne konvikcije po špijonažnem zakonu delale kake ovire, da mu preprečijo služiti na izvoljenem mestu.
Znano je, da je bil Deacon obsojen radi svojega prepričanja, ker se je javno izrazil proti Wilsonovi politiki začasa vojne, obsojen na 18 mesecev zapora v zvezno jetnišnico v Leavenworth, kakor je bilo poleg njega še mnogo drugih, ki se niso u-strašili javno izraziti, da je bila zadnja vojna delo kapitalistov in imperialistov, da je bila nepoštena. Po devetih mesecih je bil Deacon paroliran. Sedaj so pa njegovi politični nasprotniki pcivlekli na dan quo warranto proceduro, da mu zabranljo postati okrajni pravdnlk. Oni trdijo, da ne more držati omenjene službe, ker nI bil pomilo-ščen. Quo warranto pomeni, da se o njegovi pravici za javne službe mora dokazati, ako je sploh opravičen do nje ali ni.
že ni bila izdana splošna amnestija za vojne politične jetnike ter so jim s tem vrnjene državljanske pravice.
Toda nikake splošne amnestije še ni bilo izdane; jetniki so bili le parolirani, niso pa bili pardonirani, čeprav so nekateri bili tudi pardonirani, ko so formalno vložili aplikacije.
Kadar je bil narodni apel na Coolidga, da fcda splošno par-doniranje, da se vrne pokojnemu socialističnemu voditelju Evgenu V. Debsu dražavaljan-stvo, je predsednik dejal, da stvar spada v področje justične-Ka departmenta, kateri ¿a je ne-oficijelno izjavil, da njegovo prepričanje in obsodba ga nista oropala državljanskih pravic. Omenjeni department je vstra-jal, da mogoče država, v kateri živi taka oseba,
zakon, ki bi branil dotičnemu pravico do kake državne službe.
Deacon bo sedaj dobil potreb-n< listine, da jih spolne, da se njegova državljanska pravica utemelji, kar se tiče zveznega zakona, ostane pa še eno napotje zanj. To je zakon države Te-če mu bo morda ta delal na-
-jHitjii.---
( as bi ie bil, da bi zvezna vla-(ta opravila s pota vojni ma-
ž. h katerim je jemala pošte-,nrri ¡n mirnim državljanom pra-ko jih j« ameriška justica ostala v zapore.
Anglije m Kitajskem!
Nadaljne britske čete ne pojdejo v Sangaj, temveč v Hongkong, ki je britski teritorij. Kitajski poslanik v VVashingtonu protestira proti odpoftiljanju ameriških bojnih ladij in vojaštva na Kitajsko. Velika bitka za posest Sangaj a je v teku.
Se ena obsodba na batine.
Stroit, Mich. — Mirovni sod-r'k v Kcorsu je v četrtek obso-dečka, ki eta stara po ' K na «0 dni zapora ali na !*'«ne, kar si izbereta, radi ne. *"va prestopka. Dečka sta si iz-batine. Kazen se je izvr-. * '»M. Prvega dečka, ki se Stanko Skvarlč, je pretepel njegov oče Ilija Skvarič z briv-m jermenom; drugega z ime-,,rn Vincent Johnson je pe ns-""»fcala njegova omoiena sestra.
- 7 orni vlak ubil delavca, bičati — Tony Cincenello ' "I včeraj na mestu usmrfen. J®, «s je lokomotiva zadela pri
Ö4'lu nt progi.
» —
London, 4. febr. — Velika Bri. tanija je pripravljena ukloniti se zahtevi kitajske ljudske vlade v Hankovu, da 20,000 mož, ki so na morju, na .potu v Sangaj, ne sme stopiti na kitajska tla. Vlada je sinoči poslala nova navodila svojemu diplomatskemu zastopniku Owenu 0'Malleyju v Hankovu. Kakor danes poročajo, se navodila glase, da 0'Malley informira Evgena Cena, zunanjega ministra kitajske revolucionarne vlade, da se britske čete izkrcajo na britskem teritoriju v Hongkongu, 853 milj južno od Šangaja, ako more ljudska vlada jamčiti za življenja inozemcev v Sangaju in (Jrugih pristaniščnih mestih južne Kitajske.
Kakor izgleda, se je torijska angleška vlada uklonila ne le kitajskim revolucionarjem, temveč tudi pod pritiskom delavske stranke v Angliji, katera je.od~ ločno proti vsaki intervenciji na Kitajskem. Včeraj je deputacija' delavskih parlamentarnih voditeljev — MacDonald, Thomas in Henderson — posetila premijer-ja Baldwina in konferirala z njim o kitajski situaciji. Deputacija je govorila tudi z zuna-njinj «ministrom Chamberlai-nom.
Washington, D. C., 4. febr. — Dr. Algfred Sze, poslanik kitajske pekingske vlade, je včeraj posetil državni department in vlomil že drugi protest proti od-pošiljatvi ameriških bojnih ladij in pomorščakov na Kitajsko. Zahteval je, da Amerika odpokliče svoje bojne sile iz kitajskih voda in obljubil, da bodo kitajske oblasti same ščitile Američane.
Njegova zahteva je padla na gluha ušesa. Povedali so mu, da Združene države morajo braniti svoje državljane, dokler Kitajska nima zanesljive vlade. Isto. časno se je doznalo, da je ameriška vlada definitivno sklenila sodelovati z Anglijo v zadevi zaščite inozemcev, dočim bo nastopala neodvisno v diplomatič-nih pogajanjih s Kitajci.
^ Sangaj, 4. febr. — Ameriški begunci, ki so pribežali v Sangaj iz notranjih krajev province Čekiang, so prinesli vest o veliki bitki, ki se razvija med armadama kuomintanga in če-kiangskega maršala Sunčuan-fanga za posest Sangaj a. Sun-čuanfang je bil v zadnjih treh dneh že drugič tepen in se je u-maknil 40 milj od Hangčova.
m j " - ■
Rova «Mika vlada ■a slabih nogah
Monarh isti so potegnili Marža. Socialisti In komunisti predložili nesaupnico.
Berlin, 4. febr. -r Nova nemška črao-modra, katoliško-pro-testantska, monarhistično-repu-blikanska vlada se je včeraj predstavila parlamentu in takoj so se ji zamajala tla pod nogami. Dočim je ministrski predsednik dr. Marx dejal v svpji dekla, raciji, da je nova vlada zvesta republiki, je grof Westarp v i-menu štirih nacionalističnih ministrov izjavil, da so njegovi kolege le formalno prisegli zvestobo republiki, v načelu pa so in .	. ostanejo monarhisti in da se bo-
ima tsk|do v mejah ustave vedno bojevali za vpostavitev monarhije. Oni so prisegli zvestobo nemški državi, ne pa formi države!
Dr. Marx in njegovi klerikalci ter "folkovci" so sprejeli to izjavo s kislimi obrazi, medtem ko so se socialisti, komunisti in demokrati silno krohotali. Nato so socialisti takoj predložili nezaupnico novi vladi; istoiö storili komunisti in demokrat. Glasova, nje se vrši v soboto.
Ker ima črno-plava koalicija okrog 50 glasov večine v zbornici, se vsekakor obdrži na krmilu toliko časa, dokler ne bo drezala v ustavo, kjer potrebuje dve-tretjinske večine. Te pa ni»f»a.
NAVIHANO PRODALI STEK-KLENE DEMANTE ZA PRAVE.
Chicago. — Včeraj se je pritožila na policiji mr». Anna Miller, da je kupila od nekega neznanca demente za $1,650, ki so se pa po pregledani u zveden-cev izkazali, da so navadni iz stekla. Z neznancem je bil še
F a r d-aajbegatejil Slovak aa svota
Bivši Fordov nameščenec je dejal pred sodiščem, da Ford najbrž premore dve milijardi dolarjev premoŽenja.
Washington, D. C. — Henry Ford, detroitaki avtomobilski kralj, je danes največji bogatin na svetu. John D. Rockefeller je ostal fialeč 2a njim. Ford je vreden približno dve milijardi ($2,000,000,000)1 dolarjev.
Tako je 3. t. m. izjavil Nor-vsl A. Hawkins, računski izvedenec iz Detroita in bivši vrhovni prodajni poslovodja pri Fordu, pred sodiščem kot priča v zveznem procesu proti eenstorju Couzensu iz Michigsns in bivšemu delničarju Fordove kompa-nije, ki je obtožen, da je plačal premalo dohodninskega davka, ko je prodal svoje delnice Fordu.
Hawkins je rekel, da je Ford nedvomno najbogatejši čjovek na svetu. Njegovö premoženje se ceni na poldrugo milijardo, najbrž pa je vreden tudi dve ml-
Ford Ima 400 milijonov dolarjev gotovine v bankah, ima večino deležev v vseh svojih avtomobilskih družbah, ima železnico, železne rudnike in premogovnike, tovarne za izdelovanje stekla in lesnih izdelkov, gozdove in drugs imetja. Samo letne obresti od vsega njegovega ka-pitals znašajo letno okrog 75 milijonov dolarjev. s
Ogenj v restavrsriji je povzro-«I, da so gostje porabili plačati jedila.
Chicago. — Nad sto gostov je bilo skoro gotovih s kosilom v Golden Pheaaant reetavrarlji. ko je nastal ogenj v kuhinji. Oostjs so Ukoj, ko so opazili
i., ^ ^ «.1/lh^n«- ki ji je! ognjegasce v restavraciji, pogra-
«ki drugi nav h„« MjM* Uobuk, In .uknJ. Ur udr-v.Hkp vredno.ti. | II nt <~U> K0.II0 P« «o -vM.
imnmpreI
NOGA SE SE PREPIRAJO
Gre ra# Imenovanja Člana v meddržavno trgovsko komial-jo sa uravnanj«- prevoznih cen
WaahinvU» (FP) — Se sedaj se niso premogarski baroni sporazumeli, koga naj bi imenovali v odbor meddržavne trgovske komisije, da bi ga tudi senat potrdil. Tu gre ca imenovanje člana v omenjeni odbor, kateri ima določiti in izravnati prevozne cene premoga. Znano je, da je bil imenovan v ta odbor pred kratkim Cyrus Woods, katerega pa je senat savrgel po hudem besednem boju. Senatorji, ki zastopajo južno premogarsko okrožje so nasprotovali Woodsu, Mellon^Rockenfellerjevi interesi iz severnaga premogarskega okrožja pa so hoteli imeti Wood-sa v odboru. Zfiano je tudi, da so južni kraj! premoga neunij-ski, ki so zadnje, čase pričeli poplavljati aevetna mesta s premogom, ker je prevozna cena nižja kakor pa za uuljski pre-mog.
Sedaj aamfravajo imenovati v omenjeni odbor pennsylvan-skega kongresnika Templa. Toda, Če ga predsednik v resnici imenuje, tedaj mu bodo zopet nasprotovali senatorji iz neunlj-skega premogarskega teritorija iz ravno istega razloga, kakor so nasprotovali Woodsovemu imenovanju. Sedanja prevozna cena premoga ie v prid neunij sklm rovom.; ulasntkf iz Pena-sylvanije pa hočejo na vsak način imeti svojega zagovornika v omenjenem odboru, da bo delal na to, da ae prevozniška cena izenači.
Obe stranki sta javno priznali, da rabita vlado v svoje sebične namene za profit. Niti ns trdi severna grupa, da je v prijateljskih odnošajih s premogarsko organizacijo United Mine Workers of America. To je pač znano vsakemu, da se ti gospodje ne potezajo za rudarja. Gre v glavnem radi njih lastnih Interesov, ker je sedanja prevoz-ninska cena neizenačena. Njim pač ni mar rudarjevo blagostanje, pa tudi jim nikdar ne bo, ker to nI njihov namen. Njih namen je pograbiti čimveč pro-fitov. Rudarjev cilj pa mora biti: osvoboditi se pijavk, katere se pasejo na njih hrbtih. To lahko store le tedaj, ako bodo imeli močno rudarsko organizacijo z dobrimi, zanesljivimi voditelji, in pa kadar bodo spoznali, da morajo biti organizirani tudi politično, da bodo imeli v postavodajah svoje zastopnike.
Radarjem zaiiajefo
lokalna stavk« v Penni. ko je Mis zaižsns mezd«.
prigovarjal.
£i STj. SSd ¡¿«Ž IŠfSSS Ä tSK
vine s starim pohištvom in jel vil le
vdova. Navihancev ne lahko prijeti. , .
neznatno škodo, večjo so to tako i napravili gostje, ker niso plačali računa. _ ____- /
Pltefcorg, Pa. — Premogovni ški magnatje v okraju Weatmo-£<*land ao 1. februarja razglasili "open shop" in znižsli mezde približno zs 20 odstotkov. Okrog 5000 rudarjev je prizadetih. V onem premogovniku Hillman Coal 4 Coke i'o. je zastavkalo 225 delavcev.
PoUdjakl konji ostane Je.
Chicago. — Policijski nsčel-nik Collin« je preklical odredbo, da morajo čikaškl policaji ns konjih zamenjati konje z motor-ciklji. ftioril Je to največ pod pritlakom organizacije "Horae Aasociation of Amerika", ki Js v nepreatsnem boju zs "konjske pravice". Policijski konji, kste-> rih Je 86, ostanejo v službi še ¡enajst
Kellogg mora dati imena dobičkarjev v Mehiki
Senat je aoglasno sprejel Norriaovo resolucijo, ki sahteva, da državni tajnik informira zbornico, kdo ao tisti Američani, posamezniki in družbe, ki imajo petrolej-ske koncesije v Mehiki. Dati mora tudi korespondenco oljnih kraljev.
Waahlngton, D. C., 4. febr. — Senatna zbornica je včeraj popoldne soglasno sprejela Norriaovo resolucijo, ki nalaga drftav-nemu departmentu, da objavi "vse notranje podatke glede kontroverze med Mehiko in Zru-¿enimi državami radi nove mehiške oljne postave."
Drftavnl tajnik Kellogg mora na temelju tega sklepa dati senatu imena vseh Američanov,
posameznikov in korporacij, ki so zainteresirani v mehiškem petroleju, kakor tudi seznam onih, ki so sprejeli mehiške postave ia onih, ki niso. .Nadalje mora Kellogg informirati senat. té je dajal kakšna navodila in nasvete onim oljnim magnatom, ki nočejo priznati mehiških zakonov ; dati mora prepis vse korespondence, ki jo eventualno Ima a petrolejskimi magnati.
Mgeaa aakloajaa predlogi za odpomoi farmarjem
Farmski blok trdi. da bo večlns glasovala sa McNary-Hauge-novo predlogo.
Wsshtngton, D. C. — Senatorji, ki pripadajo k farmskemu bloku, so mnenja, da jo tukaj možnost, da veČina v aenatu glasuje za McNary-Haugenovo predlogo. Ta predlogu ima namen stabilizirati cene farmar-skih produktov.
Zagovorniki te predloge upajo, da bo večina za predlogo znašala od 2 do 6 glasov, .
V	kongresnih krogih zdaj ugi. bajo, ksj bo predsednik Goottdge storil, ko mu bo predloga predložena v podpis, če se večina v kongreau zanjo izreče. Predsednik nasprotuje McNary«Hauge-novi predlogi in jo smatra z gospodarskega stališča za nezdravo. V zadnjem zasedanju je bila predloga poražena v obeh zbornicah. Takrat je bilo Sklepati iz obnašanja predsednika, da Ik> predlogo vetiral, ako Jo kongres sprejme, ko bo njemu predložena v podpis.
V	republikanskih krogih |>a govore, da predsednik Coolidge podpiše predlogo, ako jo kongres sprejme, ko bo njemu predložena v podpis, ker se predsednik ni nikdsr izrazil, J° n<? podpiše, ako jo kongres odobri.
V	Mitičnih krogih ps menijo, ds bo predlogs precej Izgrsla vlogo, kdo bo lets 1028 predsedniški kandidat. Ako kongre« sprejme predlogo, pravijo poll-tičarji, in jo predsednik podpiše ,tedaj bo Lowden imel malo izgleda, da dobi predsedniško kandidaturo leta 1028. Tudi za podpredsednika I)awesa, ki Je podpiral to predlogo, dokler je bil predsednik v opoalcljl napram predlogi, bodo izgledi «la-bi, da postane predsedniški k«n-
2 a pa a oMJabll
pomot elavkarjem
Skal larJem Je začaanl župan obljubili da bo porabil vaa sredstva, ki so mu na razpolago, da prisilil podjetnike na delavske zahteve. ,
New York. (F. P.) — Začasni župan mesta New York je obljubil stavkujočlm škatlarjem, da bo podvzel vse korake, porabil vsa «redstva, da prisili delodajalce v |H)gajanja a stavkarji. Medaj je Že sklical konferenco stavkarjev in podjetnikov, toda zadnji se niso odzvali. Ponudil Jim je še eno priliko, da «e «e-stanejo v razgovoru, da as izrav. najo razlike. Ako pa se Še tedaj ne odzovejo, tedaj bo porabil vso svoje silo, ds jih As drug tiSČIn prisili v pogajanja.
Začasni župan Joseph V. Mc-Kee je zagotovil «tavkarje, ki «o na stavki še 18, toden, da ne bo IKilIclja stala na strani podjetnikov. 2upan Walker, ki je sedaj odsoten, je že preje zaslišal delavske pritožbe, ker Je «tavkarje policija brutalno napadla. Zupan Je tedaj pozval k «ebl policijske« ks načelnika McLaughlins, kate. ri Je obljubil županu, da bo pazil, da se kaj takega več ne ponovi.
Norman Thomaa, direktor Lige za industrijalno demokracijo, je dejal, da Je videl na svoje oči, kako grdo je policija postopala s stavkarji, ko« so piketirali. Zvezani so bili ter uklenjenl, ko ni«o nikomur nič žalega prized-Jail, Nekega «tavkarja so morali odpeljati v bolnišnico, ker Je dobil hude notranje poškodbe. Več drugih Je bilo aretiranih, med njimi nek «emeniščni dijak, ko Je prišla večja grupa dijakov o-pazovat piketlranje.
Zupan je zvedel, da Imajo «tavkarjl za »eboj v«e organizirano delavstvo.
Na konferenci z županom Je bilo večje število delavk. Zv<ide-lo ae je. da Je v »«h stavkarjev
NEKATERI V0- | DITEUI SO OBJELI FAŠIZEM
Nekateri voditelji raspušfcae HpMne dela veke zvese ao o* dobrlll Mussollnljeve delavske sindikate. Delavski biro UfO narodov je tudi pomagal k kompromisu.
Rim, 4. febr. — Fašiatovakl II« «ti ao včeraj s velikim trlum-fom naznanili, da ao ae nekateri voditelji bivše — od vlade rai« puščene — Splošne delavake sva. «e, ki Je avoječasno predstavljala 00 odstotkov delavstva v Italiji, Izrekli za fašistovske delavske sindikate in ao sprejeli principe fašistovske korporativne dT3 lave.
Voditelji, ki niso imenovani, razen enega, so imeli konferenco te dni, na kateri so sprejsll de-klaracijo. Konferenco je voflf! K i na Ido Rlgola, ki poleg Sorela te dvajadt let zaatopa aindlka-listične ideje. V deklaraciji pravijo, da se Je v fašlstovskih delavskih sindikatih utelesila ideja slndikalizma. Oni ne taja, da razredne razlike obstoje, vsndar pa sprejmejo načelo, da Ima država pravico |M>«egati v razredne diference in boje. V fašiatov-«kem zakonu glede disciplina in kolektivnih cnlnošsjev med delom in kapitalom vidijo aprejat-je principov, ki so njihovi prta* cipl. Hili bi proti samim sebi, če bi odklonili korporatlvno državo In novi delavski zakon, v katerem vidijo "velik eksperiment*" Njihova dolžnost Je, da pomagajo s delom in kritiko do uspeha tem« eksperimsntu.
Listi nsdsljs poročajo, da je mednarodni delavski biro LJgs narodov v Ženevi, kateremu na-čeluje Albert Thomaa, tudi sklenil kompromis a fsšlstovskimi delavskimi sindikati v Italiji. Thoma« Je menda pripomogel do poravnavo med starimi voditelji in Mus«olinlJem, potem ko so nespravljlvi voditelji (vsAU noma socialisti) pobegnili Is Ita-
* - J
Prlvatai laterool aa-
reformi m>
didat. Predsednik ie Jb® s podpl-«snjem pesdlogs rsšll 4Hh tek-1 nad dvs Unoč, ki nimajo dovolj mečev iz konzervativnih repub-! nredstev, da bi «e vsaj za «llo likanskih krogov.	preživeli, kljub temu pa junaško
Predloga pride na dnevni red vztrajajo. PomoJLna akcija Jim in proti koncu tedna se bo naj- n|cer pomaga, toda na vsakega brž glasovslo o nji.. Culi «o «e «tavkarja pride le borih 60 een-pa glasovi, da bodo posamezni tov na teden. Htavka «e Je pri-«enatorjl ob«trulrali proti pred- Ma, ko ao delodajalci preveč lz-logi. Senator McNary bo pod- rabljali de|«vce, ki Izdelujejo vzel korake, ko je bil vel ali razne škatlje in velike zal»oje za manj prepričan, da bodo oni ae- obleke. Glavna zahteva delavcev natorji, ki bodo glaaovali za J« priznanje unije. Poleg tega McKaddenovo ban/no predlogo, p« zahtevajo ludi II ur dêla n« I da velja za njegovo prsdlogo iz- teden, minimalno mezdo In |«>-j redni poNlovn! red, ki omejuje višenje mezde, debato v «enatu. Jfanator McNn-	»
' ry Je podvzel te koreke, ker mu ZevNrovNl m Je zoper dvojčke In j Je to narekovala strategljs. ako	dobil fft.OOO.
Je hotel, da ae «en«t hitro Iz- London. 4. febr. — William rele za |>reflk>go aH pa proti nji. Humberk iz Kenta je bogatejši (Za delavce je .vaeeno. kdo bo za dva otroka in $5,000. V zsd-kandldat repubilksnske str«nk<e:, njem avgU«tu «e Je zsvsrovsl l/owden, (Violldge sil Dawes. Vai pri Lloydu proti "štorklji s dve-trije so nasprotniki delsvvkih ms ali vel otroci." Te dni mu je intereaov. Ampak za delavce Je «ena porodila dvojčke In družbe važno, da poznajo pomene p»'Je morala izplavati zavarovalni-i Ufse meščanskih «trank )	i no |A,000,
aproM ikedalaekaga
Njih argumenti proti odškodninskemu zakonu ao vedno enaki.
Indlanapolis, Ind. — Ameriška delavska federacija je napravila pritisk na legialaturo, da «e zviša odškodnina za ponesrečene delavce. DozdaJ Js bila msk«imalita tedenska odškodninah« ~ vsota $18.20. Ponovi predlogi «e pa ta tedenaka od-šk<Mlnina |>ovlša na 917.50.
Proti temu povišanju odškodnine «o tovarnarji In premogov-Tnnrr |N»dj^(nlkr ugnstl
krtk «U*i»Mvo.i )* T. N. T«ylor, predsednik Države dflav«ke federacije v državi Indlana nagla-«11, da «e v diiNvI lndi«na plačuje | »oškodovani m delavcem najnižja odškodnina. Najglae-nejl m<<d iiNjholj gls«nlml «o bili premogovniški podjetniki, fc-jsvlll no, «ko «e poviša tedenska odškodnina za (amearečene rudarje, da bo to atrašna škoda sa premogovno induatrijo. ________
Kavno ta argument so rabili premogovniški podjetniki, ko je država Indlana aprejela odškodninsko jMiatftvo, kljub temu pa še niao premogovniški podjetniki |a»fftall bankrotnl. I^glslstura je «prejela odlkodnlnako postavo nsvzlir kriku |>remogoviii-ških |mm1 jetnikov.
Oče petih se je ofcasti.
|>ubuque; Is. Tukaj se Je obenll Jo«e|ih Fuerst, 66 let star. Oče petih otrok. Vzrok nI
l
v
. ".» k ■
¿A
PROSVETA
PROSVETA
CUMULO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI'_
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
kapitalistični človeški družbi proglašena za prosto, da jo lahko vsak vzame in si jo pridrži zase, ne da bi bil kaznovan?
Cene offlasov po doffoeoru. Rokopisi se ne vrsésjo.
Neroon ins: Zedinjen« d ris v« (Uvea Chicago) |6.00 ns loto, «LM xs pol lets ln $1.25 ss tri metec«; Chicsgo in Cicero $6.60 ns loto, $335 sa pol leto, $1.66 ss tri mesec«, ln ss inozemstvo $6 PO.
Nsslo? ss vse, kar has stik s
-PROSVETA"
2657-59 So. Lswadels Aveooe. Chicago. Dltaols.
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgoo of tke Bloveeo Mstloaal Boooftt Sodety.
Owned by tke Slovene Notlonsl Beacftt Society.
Advwtlsiag rates on apoomont.
Subscription: United Ststes (oxcopt Chicsgo) sad Canada $6.00 par
r; Chicago $6 «>. and foreign WBBtHw tSOO
""	MEMBER of THE FEDERATED PRESS"
«^jfili
«—wmmm i i
128
Dalum * oklepale n. pr. (Js*. 21-1927) poleg vsšege imen« as ssslova pomeni, de vsm je s Um dnevom potekla aoroéniyu Ponovite |e prsvočssae, ds se vso» ae ustavi list. ________;'......"	J *"*[	—iL
ODERUSTVO BUJNO V8PEVA V SEDANJEM SISTEMU BLAGOVNE PRODUKCIJE IN DISTRIBUCIJE.
Oderuhi in lakomniki še vedno žanjejo in izkoriščajo žrtve, ki obrise v njih mrežah.
Zopet se je pokazalo, da se razni zli izrastki gospodarskega sistema, v katerem se producira zaradi profita in zaradi ljudskih potreb* ne dajo odpraviti z reformami. Oderuštvo in lakomnost odpravljajo z zakoni, adkar sta pe prvikrat pojavili v človeški družbi, vsakdanji dogodki pa pričajo, da še ravnotako bujno cveteta in vspevata, kot sta ob času, ko ju je človeška družba prvikrat opazila.
Razne vere uče, da sta lakomnost in odertfitvo velika greha, grda greha, a kljub temu se šopirita še obe v človeški družbi, kakor bi bili največji čednosti. ,,
Ako ljudje, ki verjamejo, da se da sedanja človeška družba poboljšati z zakoni, ne da bi bilo treba izpreme-niti sedanji gospodarski sistem, potrudijo, da so v državni legislaturi sprejeti zakoni, ki bodo po njih mislih odpravili oderuštvo in neizmerno lakomnost, tedaj se oderuhi in lakomniki takoj poslužijo novih potez, da oderuštvo in lakomnost bujno cveteta in vspevata in da v mrežah lakomnikov in oderuhov obvise vedno nove žrtve.
Najnovejša poteza, ki so jo lakomniki in oderuhi izumili, je bila ta, da so kupovali mesečne plače uslužbencev. Dogodilo se je, da si je J. S.', uslužbenec na Illinois Central železnici, oče dveh otrok, izposodil pri nekem takem ode-riihu $120. Oderuhom je vrnil že $1,080, a vedno je bil še dolžan $120. Obrnil se je za svet na odvetnike in ti so mu rekli, da naj ne plača več centa, ker v državi Illinois oderuhi ne morejo iztirjati denarja, ker nimajo oblastvenega dovoljenja za tako trgovino.
Najnovejša poteza teh oderuhov je torej kupovanje mesečnih plač uslužbencev, ki delajo v podjetjih, v katerih plačujejo uslužbence na mesec. Ampak ta poteza ni nič drugega kot stara igra oderuhov in lakomnikov, s katero vzamejo žrtvi navadno dve sto štirideset odstotkov obresti za posojilo.
Igra gre takole:'Uslužbencu posodijo $26 za dva meseca. Napraviti mora menjico ali noto za $27<60. Ko plača to noto ali menjicp, oderuh posodi žrtvi zopet $26, zakar žrtev zopet napravi menjico za $27.60. ta igra se vsaka dva meseca ponovi. Žrtev je vedno dolžna $26, akoravno plača vsaka dva meseca po $2.60 obresti od $26, kar znese v letu petnajst dolarjev ali več ko polovica od izposojene vsote.
Glavne oderuške družbe imajo svoj sedež v državi Louisiana, podružnice pa imajo križem Združenih držav, od kanadske meje pa do mehiške, od Atlantika pa do Pa» cifika. Te družbe so dobro založene z denarjem. Štiri največje družbe izmed njih so v zadnjih treh dd štirih letih napravile sedem do osem milijonov dolarjev dobička. Ves ta dobiček so na oderuški način izsesale iz ravnih delavcev.__v
Denar, ki se izseva na ta oderuški način Iz delavcev, se vporablja v državnih legislaturah, da se ne sprejmejo postave, ki bi take oderuhe in lakomnike spravile za omrežena okna, da bi imeli čas za premišljevanje o oderuštvu in lakomnosti.
Za te vrste oderuhe hi morala biti taka kazen kot za tatove in cestne roparje. Za delavca je pač vseeno, kdo mu vzame denar: tat, ropar ali pa oderuh. Vsi trije okradejo delavca za njegov zaslužek, pa naj se to zgodi V pištolo v roki, ali brez nje, kajtuTeTa vecln njegova dru Žina trpita enako, ne glede ns kakšen način je bil delavcu vzet zaslužek: s sirovo silo ali pa z zvijačno potezo. V vsakem slučaju je moral delavec opravljati za človeško družbo koristno delo za denar, ki ga je prejel kot zaslu žek, medtem ko ropar, tat ali pa oderuh ni opravljal za človeško družbo nobenega koristnega dela za denar, ki ga je delavcu vzel s silo ali pa na zvijačen način.
Princip kapitalistične človeške družbe je ta, da se varuje lastnina. Ali ni denar, ki ga je zaslužil delavec, njegova lastnina?. Ce je lastnina, zakaj se z zakoni ne ščiti delavčeva lastnina? Ali je mogoče delavčeva lastnina v
SLIKE IZ NASELBIN
Delavske razmere, društven® staaje. — V ewellca.
Washington, Pa. — Kot bivii član S. t). P. Z. ter po združenju N. P. J. mislim, da sem upravičen poročati v Javnosti kako ae imamo v Waahlngtonu To mesto je precejšnje in se Šteje pa številu prebivalstva v tretjo vrsto. Ima več raznovrstnih tovaren, ki še povoljno obratujejo, ali plača pa je večinoma slaba. Navadni delavei dobijo p6 $3.60 za osem urno delo. Ttid! delo Je bolj težko dobiti. Slovencev je tukaj enajst družin. Naselili amo ae sem nekako leta 1922 po petmesečni rudarski stavki. Zaposleni sme večinoma v rudniku, ki je last Washington Gas Coal Co. ter obratuje po jacksonvillski pogodbi veak dan. Zaslužek jc vendarle slsb, kajti rudnik jc prenapolnjen z delavci.
Leta 1924 smo ustanovili društvo, katerega smo priklopni k Slovenski narodni podporni jednoti. 'Društvena številka je 621. Ker tukaj ni veliko Slovencev, toliko več pa bratov Hrvatov in 4rugih Slovanov, smo sklenili, da se društvo imenuje Zdrufteni Jugoslovani. Naš namen namreč Je, združevati Jugoslovane v eni podporni organizaciji ln pomagati drug drugemu v potrebi.
Z zadnjim decembrom se je zaključila kampanja za pridobivanje navih članov. Naše društvo Je izgubilo dva člana čemur je bila vzrok izvanredna naklada v bolniški sklad. Društvo je bolj slabo napredovalo v članstvu, ker v teh slabih časih je bolj težko dobiti dobre člane, slabih pa maramo ne. Društvo šteje eedaj 50 Članov v odraslem oddelka in dvanajst v mladinskem.
Ker Je toliko kritike v Pro-sveti radi bolniškega sklada, naj tudi jaz omenim, da ima naše društvo primanjkljaj v prvi polovici leta 1926, v drugi polovici pa preostanek, tako, da se računi deloma krijejo. Bolnike društvo doati dobro obiakuje ter ee ravna po pravilih, kolikor Je mogoče. Moje mnenje je, da vsak član, ko zboli, dobi podporo, ako je upravičen do nje.
Na zadnji redni mesečni eeji jo društvo sklenilo, prirediti veselico dne 19. februarja v korist društvene blagajne. Veeeiica se bo pričela ob sedmih zvečer in bo trajala do polnoči. Vetopni-na je za moške 50c, za šenake pa 26c. Zabava bo imenitna, kajti dobili amo za to priliko izvrstno godbo. Tudi postrežbo bodo naše Članice oskrbele kolikor mogoče dobro.
Vabimo vse člane ln članice, kakor tudi rojake in somišljenike iz bližnjih naselbin, da ee udeležite kolikor mogoče v obilnem Številu. Na svidenje dne 19. februarja v Poljaki dvorani na Griffet avenue. Vabi odbor. — Ignac Samec, predaednik.
Smrtna keaa. ftadley. Kan aaa. — Zimo ima mo ravno pravo. Doati snega in ledu Je. Dne 28. In 29. Jan. Je bila okolica kot ogledalo. Ljudje so padali in dosti ae jih je tudi pobilo. Ko se Je led otajal, je pa Meta. da je joj. Delavake razmerje so še precej dobre. Dela je vsaki dan. samo zaalušek je bolj pičel, ker je preveč delavcev. Smrt in bolezen ne zaostajata. Je doati ljudi bolnih, kakor bi imeli "flu". Doati jih pomrje, posebno «tare bolj pobira. Zatorej naj poročam, da je umrl obče znani rojak Jožef Jerman.
etar je bil 73 let; rojen Je bil na Kranjskem, nekje pri Zagorju ob Savi. Bil Je rudar, stanu-joč na Krontenacu Čres 20 let. Tukaj sa pušča šeno in dve hčeri ter sina Joteia Jermana v Rin-gu. Kana.; Johana Snidaršiča v Ringu. Kana., in Mary, nekje v Coloradu ter več vnukov. Pokopan je na Kraatenacu. Udeležilo ee je aprevoda veliko znancev in prijateljev. Bodi mu lahka ame-riška semlja.
Pozdrav vsem ameriškim Slo-vencem—Julia ttraaeterfer.
Poplavijencem v domovini.
Barberton. Ohio. — Društvo "Domovina" je na svoji redni «aji dne 13. dec., 1926, povzelo nekaj akcije, kako pomagati od povodnji prizadetim v stari domovini. Izvolilo je v to svrho potrebni odbor, ki je šel takoj na delo. Izvoljeni so bili sledeči bratje in sestre:
Za West Barberton: J. Le-ksan in Al. Arko, za mesto in East J. Potpečnik in Jakob Ca-sterman, 8nejderton Frances Udovich in Ana Lautar, Ler-man: Paul Centa in Jbseph Ujčič. Darovalci so sledeči:
Pola: J. Leksan in Al. Arko: Po $2.00: B. Knavse, L. Semrov, F. Poje; po $1.00: F. Lawrence, P. Antonln, M. Janes, J. Gerbec, A. Mišic, J Mišic, F. Gainar, A. Rebernak, A. Likon, J. Penko, S. Trenta, J. Meglic, J. Linton, Jo-han Strazišar, A. Arko, J. Spe-tič, J. Jevc, F. Mezič, J. Kraso-vec, L. Može, J. Tanček, J. Mra-mor, F. Doles, J. Zalar, F. Sterle, J. Belčič, J. Garbor, J. LukeziČ, A. Troha, Jennie Troha, J. Hity Center, J. Ujčič, M. Kezerle, J. Biščak, A. Gradišar, Center, J. Otoničar, J. Lipovec, J. Petrič, A. Kovač, J. Rupart, G. Žagar, Rv. Maver, Fr. Zadel, J. ŽOlez-nikar, Fr. Tanček, A. Gradišar Hopoc, Fr. Beg, J. Rihtar, J. Leksan, Al. Arko; po 50c: Fr. Platnar, A. Gerbec st, A. Gerbec jr., Pop. Str. A. 2eleznik, J. Gabrovšček, Fr. Zakrajšek, J. Gerbec Ohls. St. J. Bradač, Fr. Troha, Antn. Okoliš, J. Stopar, Jer. Zupec, J, Sterle, An. Steb-laj, An. Stritar, J. Klancar, Al. Brus, Joseph Ujčič. Skupaj nabrala' $66.00.
Pola: J. Potpečnik in J. Caster, man: Po $1.00: Jos. Jankovich, Fr. Virant, Fr. Merkun, Fr. Li-kovlch, John Jankovich, Fr. Markovich, Joe Suataršič, J. Vadnar, A. Križaj, Fr; Suk, Fr. Tonlja, A. Zgajnar, J. Rataj, Fr. Smole, A. Jerina, L. Skubic. R. Puzel, M. Kumge, J, Časterman, J. Potpečnik, ur. Dorm is; po 60c: M. Pridtov, Fr, Örum, F. Serjsk, J. Muhič, J. Zupec, Joe Smok, Msth Usnik, J. Rogel, Fr. Jevnikar, J. Jerman, J. Mesec, A. Kranc, Al. Križaj,. Fr. Skra-ba, Ana Mezefc M. Mezek, Al. Repar, A. Grimsič, Frances 2e loznikar 35c. Po 6c: A. Žagar, John Rogel. Mat. Platsar, J. Zalar. Skupaj $3)1.86.
Pola: Franeee Udovič in Ana Lavtar: Po $2,00: G. La v t ar in Fred Udovič. Po $1.00: Joe Usnik, J. Podlipec, J. Vklergar, A. Blažič, Mekina, A. Mernat, J. Cermac, J. Cič, M. Kramar, Neža Monc, M. Makov ec, H. K uralt, Loula Mertich, A. Rozman; po 50c: Fr. Sezan, V. Rozman, J. Rupnik, J. Lesar, P. Luzar. Sku paj $20.60.
Pola: P. Centa in J. Ujčič: Po $1.00: P. Centa, S. Kislič, L. Novak. M. Novak, Math 2elezni-kar, Mar. 2eleznikar, J. Ujčič; po 60c: Fr. Mlhellč, J. Sega, Jak. Verhovec, A. XJIle, Al. Adamih, J. Somrak, J. Kislik 26c. Skupaj 110.76.
Celokupna svota znaša $128.10, katera je poalana na pet najbolj prizadetih krajev, ki so sledeča županstva ali občine: Poljanska dolina $28.10; 2iri $26.00; Jesentae $26.00; Polhov Gradec $26.00; Črni Vrh $26.00 in Horjul $26.00. Skupaj kakor omenjeno $128.10. Tora j hvala vsem nabiralcem kot darovate-ljem za veliko rodoljubno delo! Pozdrav.—John Garbor.
PASTOR ' JE MNENJA, DA VOJNA S KITAJSKO JE —KBtSOGIBNA.
Chicago. — Dr. Frank Neff, paator metodlstovske episkopal-ne cerkve na Washlngton ave-nuji. Iz Kanaaa Cltyja, je včeraj dejal ob povratku iz Kitaja. da je vojna a Kitajsko neizogibna. Ta paator se je vrnil pred kratkim is vojne cone na Kitajakem. Dostavil je, da mora priti do vojne med Brit! in Kitajci, ker zadnji močno črtijo prve. Američane pa kaj lahko tolerirajo, ker so pošteni.
AgHirajte m "Pregreta"!
L ÍWVM iOlfilieiji
Poroča za Prosveto delegat Louis Rogel.
IndianapoKs. — Popravljanje ustave se je nadaljevalo v pon-deljek 31. januarja. Odbor za ustavo je priporočal, da se ic-
premeni 32. točka 14. člena, ki se tiče volitev krajevnih odbornikov. Po novi točki bi se volili krajevni odborniki vsake dve leti na zadnji seji meseca junija.
Mnogo delegatov je pobijalo to točko, in ko je šla na glasovanje^ je propadla. V moči je 0-
Več drugih točk je bilo popravljenih. Tako je bila izpre-menjena 8. točka 20. člena, ki se zdaj glasi, da vsak član ali krajevni odbornik, ki na seji unije čita ali razširja okrožnice ali c^ruge tiskovine v prid organizacijam, katerih člani ne smejo biti člani U. M. W. A., mora biti suspendiran za šeet mesecev, in dve leti potem ne sme biti voljen za odbornika niti delegata.
Ko je bilo delo z ustavo končano, je delegacija ponovno sprejela novo ustavo v celoti Odbor za ustavo je a tem zaklju< čil svoje poročilo. Nekateri de-legatje so se pritožili, da so bile resolucije njihovih krajevnih unij, ki se nanašajo na ustavo, popolnoma ignorirane. Odbor je "pojasnil", da vse, kar je pri šlo pravočasno in kar je bilo dobrega, je bilo upoštevano.
Nato je bila predložena spomenica kot dodatek k poročilu predsednika Lewiaa glede tovor, nine. Spomenica je naalovljena na kongres in opozarja zvezne zakonodajalce na obstoječe krivične tovorne pristojbine za raz važanje premoga iz Indiane, II-linolsa, Ohia in Penney Ivani je, ki ao v večjem delu krive, da premogovna industrija v teh državah težko tekmuje s premogovniki v drugih državah, ki imajo nižjo tovornino.
Spomenica je bila soglasno sprejeta.
Na popoldanaki seji je govoril delegatom Frank Feehan, potovalni predstavnik rudniškega biroja zvezne vlade. Lewis je Feehana predstavil kot "dobrega Člana" rudareke unije in bivšega odbornika v 5. distriktu.
Ko je Feehan končal, je govoril John P/White, bivši pred sednik U. M. W. A.
Nato je poročal pritožbeni od sok. BUe so rešitve pritožb raznih članov.
Pritožbe so se nadaljevale v torek zjutraj 1. februarja. Potem je sledilo poročilo odseka za vožnje, ki Je poročal, da vožnja delegatov iz vseh distriktov stane $42,107.72.
Sledile so volitve dveh delegatov za mednarodni kongres rudarjev. Izvoljena sta bila Ven A. Bittner in Rinaldo Ca-pellini.
Določen je bil kraj prihodnje konvencije. Indianapolia je dobil 828 glaaov, veliko veČina Prihodnja konvencija bo zopet tukaj.
Predsednik Lewis je nato naznanil, da je Izčrpan ves dnevni red, lzvzemši poročilo leatvlčne-ga odbora. Ker pa lestvKni odbor predloži poročilo v sredo zjutraj, je bilo zborovanje v torek opoldne zaključeno.
PET PERUSEKOVIH SLIK PRODANIH.
Kakor doznavamo je aloven akt umetnik H. G. Perušek, ki je imel pred nedavnim .razatavo svojih del v dvorani S. N. P. J prodal pet svojih slik rojaku Perkotu iz Hevetanda. Med prodanimi je tudi študija v olj nih barvah "Sestrice astre", katera je znana s več razatav, ker Je vzbudila največ komentiranja v krogih umetnikov in ljubiteljev dobrih aiik. Oetale štiri prodane alike ao "Zima", "Blue Ridge Mountaiaa" ter dve manjši v vodnih barvah.
Na razstavi, za katero ae vrše priprave, da sa bo vršila meseca marca v Clevelandu. bo pveaej-šnje Število novejših Perušeko-vih del, med katerimi ae odlikujeta obeeftni kompoziciji ne olje "Chicago" in "Jekiarae",
SOBOTA, 6. FEBRUARJA
Mediarodia Mp^'
cev priponssa
Zmaga je prišl* pa
ja Ia Stavki.
oblek In plaščev so p
New York (FP) — Po hudem boju in večtafenski stavki so bile kompanlje za obleke končno prisiljene, da so priznale unijo delavcev, nj(ih zahteve in sedaj pa so bile potisnjene v kot, da so priznale Še mednarodno unijo oblačilnih delavcev. V bitki do zmage jih je vodil ptredsednik mednarodne unije oblačilnih delavcev Morris Sigfhan. Raymond Ingersoll je predsednik lokalne organizacije in obenem nepristranski predsednik splošne organizacije oblačilnih delavcev.
Stavka je trajala 26 tadgpv. Vsak si lahko predstavlja, kaj pomeni oatati na stavki tako dolgo dobo brez da bi kaj zaslužil. Seveda so ti delavci prejemali razne podpore od unij iz raznih krajev dežele, ds $0 lažje vztrajali in se vsaj za silo preživeli začasa boja s kampanija-mi, ki niso pa nieo hotele priznati delavskih zahtev.
Morris Sigman, mednarodni predsednik, je % veseljem pozdravil korak, ko. so delodajalci sprejeli delavske pogoje, kar je tudi dalo podjetnikom razumeti, da imajo eno celoto, eno grupo, s katero imajo razpravljati vprašanja in s katero ae imajo pogajati. Sedaj vedo, da ni kakega počepijenja v Organizaciji, da so delavci in delavke v tej industriji ena sama močna celota, ki se ne da zavajati od nika-kega zavajalca ali delodajalske-ga špijona. Delavci si sami izvolijo svojega zastopnika, kateri jih zastopa pri vseh vprašanjih; on ima pravico sprejeti pogoje in jih staVitl. delodajalcem. Delavci so se pa tudi naučili, kaj pomeni, ako nastopajo skupno.
Dosedaj so tri gl$vne podjet* niške grupe priznale delavske zahteve v celoti, to je, da ao pri znale tudi mednarodno unijo in pa skupni odbor, ena pa je priznala samo organizacijo oblačil nih delavcev. Toda tudi ta zadnja se bo mogla kaj kmalu podati, ker bo v to fcrisUjena, fa
prizna vse delavske SRhteve.
Delavci v vseh industrijah bi morali vzeti za vzgled skupen nastop teh delavcev in se tudi po njih ravnati pri svojih zahtevah. Le v* skupnem in solidnem nastopu bodo delavci vselej zmagali, ako ne bodo poslušali raznih zavajalcev, ter ako ne bodo sledili podjetniškim špijonom, M Jih je najti v vsaki industriji.
^ —
iAnnVMt I
? 1
00000000000
Med nami je dosti delavcev ki se ne brigajo za nobeno stvar na svetu. Vedo, da žive in čutijo, da ne bi radi umrli — to je vse. Ako ga slučajno sn-čaa in vprašaš, kaj je, dobiš odgo. vor: Jaz nisem nič. Jaz nisem vaš ne njihov. Na miru me nu. sti.
Vidim dolgo procesijo, ki Je noče biti konec. Rep procesije ae drfi mlina, glava je pa na po.
kopališču. Mlin melje noč in dan — in grobovi tulijo n<H- m dan. Kroginkrog pa je najlepši mir. Tako žive in odhajajo ni-Či. Vsi niči so dober materijal Za one, ki meljejo.
o o' e
Svet ae kuha.
Dvajset bojnih ladij in osem-tisoč mož je odšk> na Kitajsko, da rešijo misijonarje, ki rešujejo KItajče. Na naši zemlji, ki Ima štiri vogale, je vse mogoče.
e e e
Kdo jemlje plačilo.
Dragi K. T. B.! Bog oče je ustvaril svet in ga podaril svetim očetom. Sveti očetje so poslali duhovne očete, da pobirajo davek njim v plačilo Bogu očetu. Tako nekako gre, ali ne? — J. S. '	"• •
e e e
Najnovejša iznajdba!
Neka odlična dama je odkrila kemično snov, ki bi se slovensko imenovala "podpihovalno olje". Ako napolnite granato s T. N. T. in pridenete eno kapljo P. O., naredi pri razstrelbi tri milje globoko in obsežno jamo. Če pa Človek samo malo povoha to snov, lahko obrne hišo "upside down". Patent registered! — J. H.
e e e
Nekaj starega iz Jugoslavije. Božična vlada je srečno padla. Prihodnja vlada pade na hrbet (gihodnji teden.
0 0«
Atta Boy, U, U! Iz Jolieta: Rev (ni) Cerne je dokazal, da so pri kranjski jednoti jedli komis, ne "komiáen".
0 0 0
Sovjtlska HH r«pM«o rastejo
Znak blagostanja.
Moakva. — Prejšnje rusko glavno mesto Leningrad, z ob-novljenjem industrije, je napredovalo v zadnjih treh letih za 60% na prebivalstvu. Moskva Je napredovala za 38%. To Je uradno poročilo Iz Moskve sovjetskemu informadjakemu biroju v Washingtonu. Poročilo ae nanaša na pravkar prirejeno vladno štetje. Povprečni pora-stek za 1623 mest in trgov je bil 21%. •
Sedaj štejejo večja mesta v sovjetski UnUi prebivalstva: Moskva 2.01R.286, fJCmiingrad 1.611,108, Kijev 491,333 Baku 433.333, Odeaa 411,111 in Tiflis 276,916.'
Devet dečkov, merilcev, eheeje-\ nih.
Chicago. — Devet dečkov starosti od 16 do 23 let. po nerodnosti večinoma Poljski, kata. rih starši šive v okolišu stare češke in slovenske naeelbine aa sapadni strani mesta, ki so v zadajam novembru na halovin-ski večer ubili amia sa $26, Je bilo v četrtek oboo jenih v zapor od enega leta do smrti.
Sharonske novice.
Po šaronskem hribčku raste taka naprednost, katere je vrag najbolj, vesel. —
Sloga je samo še v žlahti. — Rojak ima rojaka tako rad, da mu je poslal policaje v klet. Zdaj mu je vest na mestu, ne bo pa njegova duša, ki jo bodo preklinjali na suhi veselici. -Sršen, Iz Sharona, Pa.
000
Le brez akrbi agitirajte!
Halo 2arkomet! Sporoči rojakom sledečo strašno vest: V Miners Villagu, Pa., je stopro-centni slovehški Amerikanec, ki se je odločil, da ustavi boljševi-ško Prosveto. To stori čez 999 1st, ko bo izvoljen v kongres. Medtem sem pa v Corn vali u dobil Prosveti pet novih naročnikov. Ali naj še agitiram? -Andrew Sprogar.
e e e
Pertinentna vprašanja.
Kje Je tisti ekspert, ki je rekel, da ae cerkveni bondi najboljše obrestujejo?
e e e
Kontest za kratke prispevke.
56.
KapttaltatHmsJo vsakih dva-najet mesecev novo leto. Ks-dar bodo delavci tako zdrutem kot so kapitalisti, bodo#tudi oni imeli vsakih dvanajst mesecev novo leto. —> A. P.
67.
Se ena sv. trojica: Cerne "komišen" in popust. — V. Z -L——:— 58.
Kadar .se proletorijst zbudi m vpokoji tri generale, ki «o impe-rljalisem, kapitalizem In miltf-rizem, takrat bo konec vojn ns avetu. — Auburn, HI.
K. T. B.
fitlri spe draži ae aMti v koli** J' Washington. — Pet oseb je sneči tukaj na mestu u^r-u ko ja na nekem že*«"' ---Arto v drve-
bila čenih, škem či vlak.
žiaa, w.
■ RfniKU •aiivi
ak. itšri .........ir'^ü;
ens družine. Oče ut»
Oče abite dr* r, je bil vied»1
SOBOTA, 5. FBBRUABJA,
Ameriški Indijanci
i m.
prispevki rdečekoicev k
civilizaciji.
Tragiki zgodovinski razvoj
indijanske rase je zapustil le ^o izvirnih stanovalcev a-aeriikega kontinenta. Ali -rdečekožci" niso le zasloveli v zgodovini po "skalpiranju" sovražnikovih glav in po neprestanem bojevanju s pušicami z ostjo iz jelenovih rogov, orlo-vih krempljev ali ostrih kamnov. Marveč so Indijanci doprinesli aktiven prispevek k svetovni civilizaciji, tki jim mnogo dolguje.
•'Prvotni Amerikanci" so bili učitelji belokožnih naseljencev v Ameriki v poljedelstvu in lesnem rokodelstvu tekom prve dobe kolonizacije. O koruzi ni svet nič znal pred odkritjem Amerike. Indijanci so podučili koloniste, kako jo Je treba sejati, obdelovati in vporabljati Navadni in sladki krompir in parada j z so bili prideiovani najprej od Indijancev in belokožci go od njih prevzeli ta velekorist-na zelišča in jih razširili po vsem svetu. Kakao, vanilija, rdeči fižol, persimon, "peanut", artlr coka in razna zelišča in buče so prišle k nam od Indijancev. Javorov sladkor; pemikan (osuše-no bivolovo ali jelenovo meso, kakšenkrat pomešano s sadjem ali divjimi jagodami) , in mnogi drugi produkti prihajajo iz istega vira. Indijanci so nam dali tobak, kakor tudi mnogo pijač, kot čokolado, labradorski čaj, td.
Ni res, da je bil vsak indijanski "medicinski mož" šarlatan, ki si je prisvajal nadnaravne moči in zlorabljal nevednost in prazno vero svojega plemena. Vsaj nekateri izmed teh zdravi-teljev so bili veščaki v rastlinstvu in mnogo lekov in zdravilnih zelišč, ki so jih Indijanci rabili, je prešlo v moderno le-larstvo. Izmed lekov, ki 90 jih Indijanci prispevki! so najbolj mani sloviti kinin, kakor tudi pekahuana, kokain ln kurarf. Belokožci so tudi prevzeli od In-ijancev mnogo barvil. "Ham-mock" (viseča mrežnica), ki so jo Arawak Indijanci rabili za «panje, je dandanes v rabi pri vseh civiliziranih narodih. Kavčuk (India rubber), ki danes t^ori podlago velikanske industrije, je tudi prispevek Indijan. cev.
Indijančevo poznavanje veli-tih vodnih poti te dežele in stez | z gozdove in gorovja je omogočilo hitro naseljevanje te de-We. Večina vclikHi ameriških *»t je bilo zgrajenih,1 koder ■vile indijanske steze.
h'
Indijanski junaki. iVemagana indijanska rasa zapustila mnogo ajedov tudi [zven polja gmotnih stvari. Ne-u'to )> levilo indijanskih krajevnih imen v tej deželi, 'indi->nskc povesti in legende o ju-**klh ^inih in romantičnih Mz.Hiah v Življenju slavnih in-»Janskih poglavarjev in juna-ov postale pravcat zaklad * ameriške pesnike in pisate-I'ongfellow je ovekovečil i l,anca Hiawatha, junaka ne-e legsnde Iroquois Indijancev. " < ooper Je črpal svoje 'Kodovinak» povesti iz življenja. In kdo F^ nas nT v svoji mladosti "> užival indijanskih port17 «zmed indijanakih po-«varjev so se mnogi prikazali našklh potezah, da so Obudili domišljijo belokožca, in *(1" danes v literaturi, v umet-r^.v drami na odru in v fil-T". ruMo kak, indijanski po-
^jar
¡r ar- ki se nam navadno do-' !l |KK,seblJenost neustra-°*'bnega junaštva, do-I -a in trdne volje.
k'ki junaki so zasloveli •jfoii ' »plemen jaki veči-vojskovodje v borbi "kožcu. Imena nekate-i inakov so še vedno ja-J,»rna; naj omenjamo Filipa", Tecumseh, ma-** Sedečega Bika" >^li), sina Skakajoče-(in nečaka Štirih Rogov, 1»«ipiral svojega prvega k* \ -tarosti 14 let. na-
c*aaika
ga Kragulja, strašilo nekdanjih dni — vsi ti so načelovali Indijancem v bojih in krvolitjih proti belokožcean, da pridobijo A-meriko nazaj za svoje pleme.
Indijanci Združenih držav predstavljajo dandanes 193 raznih plemen (tribe) in stahujejo na kakih 200 reservacijah. "Indijanska dežela", t. j. vse indijanske reservacije skupaj vzete, bi pokrivala površino tako obsežno kot so vse New England države z državo New York vred. Zgodovinske pritožbe Indijancev so večinoma pozabljene. L. 1924 je kongres podelil ameriško državljanstvo vsem Indijancem v Združenih državah. . To je bilo deloma v zahvalo za način, kako so se Indijanci izkazali tekom svetovne vojne. V ameriški vojaki je bilo 10,000 Indijancev in v mornarici 2000.
Več kot 1700 Indijancev je danes v federalni službi, uslužbe-nlh v upravi indijanskih zadev. Indijansko pleme tudi ni brez svojih zastopnikov v kongresu. Senator Charles Curtis iz Kan-sasa je Indijanec plemena Kaw. Charles D. Carter, kongresnik iz Oklahome, je član plemena Chickasaw. W. W. Hasting, Cherokee Indijanec, je Član kongresa iz Oklahome in bivši senator Robert L. Owen, je Član istega indijanskega plemena.—F, L. I. S.
PHOST®TA
v sosednjo Hrvatsko, kjer je bilo od Tomislava prijazno sprejelo. Simeon je sklenil, da se maščuje Hrvatom, in je 1. 927. po skrbni pripravi udaril z o-
zdaj Dušan streti bizantinsko državo ter jo nadomestiti z ve-likosrbako. Leta 1846 se je dal v Skopi ju kronati za carja srbskega, bolgarskega in grškega.
gromno vojsko proti njim, bil je J Grki si v svojih «adregah niso
Milan Dolinar:
Nekaj jugoslovansko zgodovino
KONEC.
Simeon je spoznal, da severno ne more več prodii^ti in je sklenil, da zavzame Carigrad ter si podvrže vse Jugoslovane, ki bi ostali potem združeni v mogočni jugoslovanski državi. Premagati je moral Bizantince/ Srbe in slednjič Hrvate pod Tomisla-vom. Povod, da napade Grke, je našel kmalu, ko je grški car sramotil bolgarske poslance. Štiri leta so se pripravljali na usodno vojsko;/; Bizantinci so pripeljali iz Azije silno armado, in so vse povsod iskali zaveznikov, ki bi za hrbtom : napadli Bolgare. Grki so bili strahovito potolčeni in v starih letopisih se čita: "20. oktobra je bila bitka med Bolgari in Grki in po vsemogočni božji volji je pokazala grška vojska hrbet in je začela bežati. Kričali in jokali so, en je davil družeča, a sovražniki so jih preganjali in napadali in tako je nastalo krvoprolitje, kakor ga še ni bilo od začetka sveta." Simeonu je bil pot v Carigrad odprt, ni se mu čas zdel še primeren za ta poslednji udarec. Prej ei je hotel pokoriti zapad in šele potem zadati smrtni u-darec Bizantu. Vrnil se je v svojo prestolico Veliko Presla-vo, ki je danes mala vas, stari zgodovinarji jo pa opisujejo kot >ajno lepo mesto jednako vredno Carigradu. Simeonu ni več zadostoval navadni kneževski naslov, zato ae je dal kronati za "carja Bolgarov in Grkov" in papež sam mu je poslal krono. Prva naloga Simeonova je bila zdaj, združiti tudi ostale Slova-___ pod avojim žezlom. Nesložni Srbi mu nieo delali mnogo akrbi, vedel je pa, da se Hrvati pod vodstvom svojega kralja Tomislava ne bodo z lepa udali. Srbski knezi so se ljuto prepirali za vlado in nekateri izmed njih ao klicali Simeona na pomoč. Ta si ih je v kratkem času popolnoma podvrgel in zdaj je bil na vrhuncu evoje slave. Ves balkanski polotok razen Hrvatske n Carigrada je bil pod njegovo oblastjo. Grki ao pisano gledali to- najnovejše povišanje Simoo-
pa strahovito poražen in ae Je moral povrniti. Te nesreče ni več dolgo preživel in je kmalu nato umrl. Znamenit je pa še posebno, ker je bil prvi veliki pisatelj in književnik bolgarski in bolgarska cerkvena knjiga te dobe se lahko meri vsestransko z grško.
Po Simeonovi smrti so se za čele nove prestolne borbe in njegova država se je razdelila v vzhodno, ki je kmalu podlegla Grkom in zahodn^ ki je imela središče v Ohridu; slednja je cvetela kratek Čas pod carjem Samuelom, ki se je moral neprestano braniti proti Grkom, dokler ga niso leta 1014 premagali pri Belasipi. Grški car Vasilij, kruti zatiralec Bolgarov, je oslepil ^5.000 ujetnikov, in le vsakega stotega je pomilostll, da je vodil nesrečne brate domov. Car Samuel je umrl od silne žalosti in vsa Bolgarska je bila zdaj podložna Grkom.
O hrvatskem kralju Tomisla-vu — sodobniku Simeona — pripoveduje zgodovina, da je tudi on storil mnogo na kulturnem polju; legel je pa kmalu za Simeonom tudi on v grob. Pod sledečimi kralji je Hrvatska nekoliko padla na svojem ugledu, povzdignila se je pa spet, čim so prišli Držislav in njegovi potom ci na prestol. Znameniti je Kre-simir, ki je premagal Benetke, da so mu morale plačevati davek. Zvonimirju je papež izročil kraljevsko krono, s Kresi-mirjevim vnukom je pa leta 1089. izumrla slavna rodbina Držislavovičev; sledile so bratomorne borbe za prestol, katerih se je poslužil ogrski kralj Vla-dislav. Dal se je izvoliti za kralja, obljubil Hrvatom vse polno pravic, pozabil je pa na sleherno obljubo in Hrvatje so postali vedno bolj odvisni od Madžarov, in se še do danes niso mogli o-tresti njihovega gospodstva.
Srbi so bili za Časa Simeona zelo razcepljeni, štiri leta po smrti velikega Bolgara jih pa oslobodi in združi knez Caslav Klonimirovič, (vladar od 931 do 960), vendar pA že <po njegovi smrti razpade Srbija v šest malih državic, ki ao morale mnogo trpeti od bolgarakega carja Sa-cuela, dokler niso 1019 po bitki pri Belasici z Bolgari vred tudi Srbi znova padli pod grško go-spodstvo.
Vendar pa to ni trajalo dolgo, ker so Srbi venomer poskušali osloboditi se in Štefan Nemanja (1169—1196) je položil temelje velikosrbski državi. S svojo neumorno delavnostjo, izvrstno u-prsvo in osebnim junaštvom je pokazal srbskemu narodu pot, ki vodi do veličine in slave.
Uprli so ae pa tudi Bolgari, ko sta se potomca stare carske rodbine, Peter in Ivan Aten iz pregnanstva povrnila domov. 1186 je bil Peter kronan za carja kot prvi vladar iz rodbine Ate-novičev. Njegov brat Kalojan je strahovito preganjal Grke, da se jim osveti za vse krivice prejšnjih časov, bil je pa zavratno umorjen pri obleganju Soluna Bolgarski kmeti se ga še danes opominjajo v svojih narodnih povestih. Po kratki Kalojanovl vladi—ee je—Bolgarska, znova dvignila do velike slave in moči. Ivan Aten II., (1218—1241) je napravil iz Bolgarske spet najmočnejšo balkansko državo. Bil je pravičen drugim narodom in je dal srbskemu kralju Viadl-slavu svojo hčerko za ženo. Z njim je Ms v grob sreča bol-
nove moči In ao se zvezali z ne kim arbskim knezom, ki je pa prišel mesto na prestol v bolgar-ječo. Silna bolgarska voj-se je valila proti Carigradu začela oblegati glavno mesto grške države. Carigrad ima \* tako lego, da ga Je brez brodov-skoraj nemogoče premagati Simeon Je spoznal, ds je ves njegov trud zaman. Sklenil je sicer za Grke Jako poniževalen mir, vendar Carigrada ni dob«. Srbsko kneze, ki so med tem začeli znova na vse strani apletka-riti, Je kmalu ugnal. mnogo srbskega ljudstva je pa pribežaio
sko ska Ur
znali drugače pomagati, kakor da so poklicali is Asi je Turke na pomoč. «Dušan je hotel zavzeti Carigrad in je krenil s silno vojsko tja, a Je med potjo umrl. Turki so se kakor po vodenj razlivali na vse strani, srbski velikaši in vitezi so se pa po Dušanovi smrti začeli prepirati in so tako oslabili odporno moč Srbov. Razdelili ao državo na več delov baš v času, ko bi bi)a sloga najpotrebnejša in niti strahoviti poraz, ki so ga doživeli Srbi 1371 pri Cernomenu od Turkov, jih ni mogel zjediniti proti skupnemu sovražniku krščanstva. Knez Lazar je sicer poskusil relitl Srbijo in se je zvezal z bosenskim kraljem *Tvrdkom ter z bolgarskim carjem SiŠmanomf da se maščujejo Turkom. Se enkrat se je izkazalo alovanako orožje v vsej svoji slavi: 1387 so bili Turki pri Pločniku tako atrahovito te-peni, da jih je od 80.000 komaj ena petina ostfja Šivih. Ta poraz je turškega sultana močno zbodel; zbral je ogromno vojsko in udaril dve leti pozneje na Srbijo. 1389 je bila usodna bitka na Koaovem polju, v kateri Srbi niso mogli pregnati Turkov in zdaj so neverniki urno napredovali. V-kratkem Času so podjarmili vso Srbijo in Bolgarsko, z zavzetjem Carigrada so pa u-ničili tudi bizantinsko državo. Kakor so nekdaj Slovenci s svojo svobodo plačali bavarsko pomoč, tako so postali zdaj tudi Grki turški podložniki.
Bralko Kreft:
ROŽA
Soba je bila pač taka, kakor so podstrešne sobe vobče. Majhna, stisnjena, z nizkim stropom, ki je večno grozil, da se bo zrušil in stisnil pod seboj vse. Občutje v njej je bilo težko ln mračno. Skozi msjjhno okno Je Še podnevi prihajalo malo svetlobe, in ko je bil zunaj še prvi mrak, je bila v tej sobi že tema in noč.
Ležala stik oblečena na posteljah. Vaak dan ob času, ko so drugi srečniki sedeli pri večerji, sta tiho legla, da si v tem večerje praznem počitku odpočije-ta. Svetilke nista nikoli užgala ln vsakokrat, ko sta v mraku svoje aobe legla na postelje in se zazrla v nizki strop, je stopilo nekaj tajinatvenega v njuni mladi duši. Kakor da jima Je teža stropa legla na srca in stiskala tajnosti iz njunih kamric. Zakaj v tem aomraku sta si šepetala besede, ki «> J,h podnevi ali pri goreči petrolejki nikoli ne bi povedala. Govorila sta polglasno, monotono, kakor da ae bojita motiti skrivnost mraka, in besede aame so bile povsem drugsčne kakor po navadi.
2c dolgo sta molčsla. Mlajši, France, Je prišel ravnokar domov in razen pozdrava še ni Iz-pregovoril ničesar. Tinetu, starejšemu, se je zdelo čudno ob tem molku. Govoril bi bil rad.
"Kaj Je, France?" Je vprašal počaai. Glas mu je drhtel, kakor da sluti neko tajno bol. France nI odgovoril ničesar, le po postelji se Je nemirno premetaval. Tine se Je dvignil. France Je videl v temi ailhueto njegovega telesa. Vedel je, da čaka odgovora, pa se ni mogel takoj odločiti. / Človek velikokrat belj trpi od prikrivanja boli kakor radi boli same. France je hotel prikriti in Je hotel povedati. Zdelo se mu Je, da mu bo beseda ublažila bol in v istem trenutku je podvomil o Tinetu, ki
jega, kakor v takem trenutku molčati. Bolest človeka navadno premaga in Izpove se. Tako
ki mu niso bili Jednaki/vredni
Mogočno se je razvijala Srbija pod Štefanom Nemanjem ia ^ njegovimi potomci, ki so	SJ, Fra^
na vse strani povečevali. Ko )*	t| uh|to ^^ N# ^
Bolgarska začela propadati, je o-u||| gkrjvllo-t rui^ bi kje prišla na vrsto Srbija, ki je do- drugjt Mogoče celo drugače, segla svoj vrhunec pod Duša-	^ v ^„fci bilo.
nom Silnim <1331—1356); U se Je oženil z Jeieno, hčerjo bolgarskega carja, ter je tako pridobil na iztoku prijatelje in zaveznike. V desetletnih ljutih Mih je odvzeJ Grkom vso Macedoal-jo in Albanijo. Kakor nekdaj Veliki, tako jc
knjiga 4s roke in jaz sem jo pobral. Zardela je; niti besedice ni vedela v odgovor, samo v njenih očeh sem bral zahvalo, preprosto sahvalo sa preprosto u-fdugo. Od tistega trenutka sva se pozdravljala. Tako na videz sva se poznala že prej. Takrat sva se doživela. In jaz sem za čel sanjati o njej, o njenih lepih očeh, mladih ustnicah, ki bi jih tako rad poljubljal.
Začelo se je mučno trošenje vsakdanjih besedi, za katerimi so se skrivale one, nelsgovorie-ne, Žive, tako jasno živeče. Bal sem ae Ispovedl: Bal sem se lastnega čuvstva, igovorjenega v besedi. Čakala je in trpela sva oba. j
Nekega večera, ko aem kolovrati! po njenih ulicah in obsojal svojo malodušnost, sva se srečala. Prišla je Iz cerkve, in ko sva se pozdravila, sva obstala drug pred drugim. Kakor da sva dotrpela ob molku in da je treba vendar Še enkrat besedi.
Počasi, s nerodno vezanimi besedami sem ji skušal povedati, kar je bilo v meni, kar je že ves Čas tako živo Živelo iti iskalo sožlvljenja njenega arca. Tema je že bila, vendar sem Ji razločno videl v oči, tiate Šareče, mla de oči, ki ao se ml takrat tako svetlo zasvetile, kakor da so me poljubile. Hotela je nekaj reči. Pa ni mogla. Čutil sem drhtenja njenega mladega telesa, in ko sem jo pirjel sa roko, da jo po mirim, da z roko občutim plamen njene krvi, sem stopil tako tesno k njej, da aem se dotaknil nedavno vzbratellh grudi ...
Glava se je nagnila, pohojno sklonila in uata ao ae vdala v poljub. Ustnice so se vsesale v ustnice. Divje, strastno, tiho. Ves tisti dolgotrajni molk, v katerem je bilo toliko kipečega čuvstva, sva atisnlla v dolg , {e bi mogla, v večen poljub bi ga stisnila, zasanjala ln se 4*gu-': 'la . . . Kamorkoli, samo da bi bil opoj trenutka večen. — Pa Čuvstva je bilo več kakor za en poljub ln od tistih dob sva sročavala večkrat. Nikoli ai prav za prav v besedi nisva povedala ničesar. Saj ao govorile oči, saj so ustnice strastno poljubljale Ustnice. Večno sva hotela biti skupaj, večno se sklepati v objem, večno poljubljati, večno sanjati opoj svojih šanj.
In, ne vem, kdaj, je stopilo neksj novega, tujega, vsakdanjega med naju. Poljub nI bil več tisti prvi poljub. In Če sva bila na sprehodu ali sva sedela v gozdu pod drevesom, kjer nI bilo srečati ljudi, Je stopilo kakor noč v dan in se J« zavilo v molk, prazen molk. Oči so se nemirno zatekale k vejam, ma-hovju, listju in vse nadaljne besede so bile prisiljene, Jecljajoče, v strahu pred praznim molkom izgovorjene, Na dogovorjene sestsnke več -- prihajala tof-no. In zdelo se ml Je, da Ae v zadnjem trenutku doma premišljuje, dvomi, ali naj gre ali naj ostane. Kakor jaz. Vendar je bila misel večja od dvomov razijedenega čuvstva, tako, da sem vse skupaj obsodil kot neumne pomisleke In Izkušnjave, ki pridejo in zbeže . . .
Prišle so, zbežale — — — in zopet prišle. Čutil sem jih v sebi in zagledal sem jih v njenih očeh, v njenem licu, v njenih ustnicah. Povsod je bil tisti prszni, tuji molk. Senca — — ln takrat, kakor da se poznava že davno, kakor da nI treba več poljuba, ava prebila i »opoldan % nekaj beaedaml in z dolgočasnim poljubom. Da, z dolgočasnim poljubom. Zakaj7
Ponoči nisem mogel spati. Rilo mi Je --— Odločil sem se,
da ne izpregovorim prvi, ker sem mislil, da Je vse aamo domišljija. neumen privid ras boleli ti sanj. Zato sem ispraševal njo. Ni hotela govoriti. Vae drugam
SltTMSki Narodna
utfmwvtfmt a «*hi» 1S04
PBdpotm JHMU
i?. Ml» ieo7 v ^vaivt uhmle
GLAVNI iTANt 2CS7-S» SO. LAWNDALI AVK, CHICAGO, ILLINOIS
Isvriavalni odbor:
UPRAVNI OD8KKI Predsednik Viacrnt Calaksrt pod predan i k Andrew V idr WA. R. F. D. T Bom 101. Jolastowa. Pa.; gl. tajnik Matthew Turk) tajnik bolniškega oddelka Blee Novak) gl. Magsjalk John Vovrirk: ur.dnik ilaslls Jošo Zavertalk, upravitelj glasila PtUp tfedinai vrhovni adrevatk Dr. F. J. Kern, USt Bt. Clair Ave* Cleveland. Ohio.
(¿OS POD A RAKI ODSBKi Frank Somrak, predsednik. »H R. 74th SU Cleveland, Ohlei Frank A Mah, HM S. Crawford Ave« Chicago, 111.; Jacob Xupantlt, Ht7 8. Ridge-way Avos Chicago, IK.
POROTNI ODflKKi John Goršeh. predaednik, 414 W. Raj St., Springfield, IU.t John Tr##IL Bog tl. Streben«, Pa.{ Tony Srhrogel. R. F. D. No. 1, Johnston chf, 111. i PVaak Podboj, Boi «, Park Rill, Pa.i Aaton Solar, Bos 104, Gross. Kaaa.
m bolni ski odsek t
OSREDNJE OKROftJBi Blas Novak, predaednik, MIM« S. Lawafela Ava« Chicago. IK.
VZHODNO OKROtlB: Joeeph Zorho, R. F. D. a, Be« IM, Wool Newton. Pa.I Aaton AMraai, US» B. 74th St., Cleveland, Ohfc.
EAPADNO OKROtlR: Jacob Belch. R. R. B, Bos M, PUtebarg, Ksas. sa lagoespadl Frank Klan. Bas MS, Chlahclie, Mian., sa sov. Up.| John Go-lab, Bos 144. Reck Bprlaga, Wye.	^^	' JST
r	Nadzorni odbori
Fmak KSK predaednik, IM» W. ISth St« Chicago, !H| Lad vik Madve-šok, NM St. c|air Ave., Cleveland. Ohio! Albert Hrast. MS So. Pier?« St., MUwaakeo, Wla.
Združitveni odbor:
u	N*«sa«lk. 7414 W. Mrd St, Area, Bil.i Jaha OUp, MM
S. Cllfjon Park Ava« Chicago. III.) Peter tieehei, «911 So. Broadway, De«vor. Osla«
POXORMterespeadeeea s glavnimi odboraUd. M delajo v (leveča s redu, ec vrši takale i
VSA PIIMA, ki sa nanašajo aa paslo gl. pnšsiSalh», se aeslavei Prod-
- - - • ------ --------- - „,t
Bolniško tajal*
sodnlštvo B. R. P. J, SM7-M Sa Lawadale Ava, Chicago, I
VSR CADBVB BOLNIŠKB PODPOBK SB NAÍLOVBi štvo S. N. P. f„ SM7.5» So. Lawndale Ava« Chicago, 111.
DBNARNP POálUATVH IN BT?ABI, kl so tlšajo gl. Isvflmlasga odbora la jdaete vebše aa aaalovoi Tajništvo B. N. F. J» Mkl49 Sa Uwe-dale Ave, Chicago, IB.
VSB EAMEVB V ZV kzi S BLAGAJNIŠKIMI POBU M pošiljajo BS aaabvi Blagijnlštvo B. N. P. J, SMMI Bo. Lawadale Ava, Chica««, 111.
Vsa priteka glede poclovsaja ? gl. lavršcvataaei odbora ao saj pešljoje Frank Baje«, pr«<U*dniku nadaornogs odbora, «Iger našlo? ja sgersi.
Vsi grlalvl as gl. porotal odsek sa aa| pošiljalo aa haalevi Jaka Goršeh, 414 W. Ray Bt, Springfield, III.
Vsi doplal la dragi splat, namenila, og lasi, aa roíalas |a aploh rac, kar je v avesl s glasilom Jednoto, na) aa pošilja as naslovi MPBOBVHTA«" 1M7-M Bo. Lawndsle Ave, Chicago, HL
ïâf lua'i n iêaut I ÍisíÍhIbÍ ¡M m mi. mpfirfs smejal In gal«» H silili milil lil b-fdc. Kakor I J«* od tega In vendar se ml zdi l	Z ne m razumel. In vendar ni tež- da sva na skrhaj oba bežala vm^Mktr
večna, je )>o dolgem molku is-pregovorila.
"France, ali ne veš, da je konec T"
Tako mrtvo, hlgdno, kakor je bil hladen prijem njene roke. Nisem hotel razumeti, a rasu-mel sem. Tisto prašno, dolgočaa-no je bilo izgovorjeno.
"Konec. Kazideva se."
MoJa roka se je oprostila njene, Ustavila sva se. Ozri sem se nanjo. Kakor da je do takrat šo nisem videl, sem jo videl vso drugačno. Bluza, ki Jo Je imela takrat ln tudi že prej večkrat oblečeno, me Je dražila s svojo kričečo, prisiljeno barvo. In ko som Ji pogledal v obraz, je bil vos drugačen od tistega, ki sem ga takrat v temi poljubil, drugačen od tistega, ki sem ga mislil in sanjal. Vsakdanji, tuj, mrtev, Kakor vsakega drugoga dekleta,
V tistem trenutku sem se zavedal, da je res zadnje besede izpregovoriln ona. Nekam tesno, težko mi Je bilo. Ae danes. Težko zaradJ vseh tistih lepih tienutkov, zaradi tihega trpljenja Iz dni, ko sva hodila vsak s svojo skrivnostjo, zaradi tistega dolgega, prvega poljuba.
Kako da JU konec? Saj ga ni-sva klicala. Nikoli hotela. Ali nI ničesar več kot samo to? Tdo mrznin. Telo j« kakor brzojavni drog, ki zabrni z Žico vred. Sovražim ga In ne mislim nanj.
Gotovo Jd brala moje misli, 'sto se je nasmehnila.
"Pa ne bodi žalosten, Franc«
---Tudi meni Je bilo težko.
In vendar Je tako ..
"Zdi se mi, da sva sanjala lepe sanje, ftedaj sva se vzbudila pa nama Je žal sanj in vsega, kar ni hotelo biti večno."
Tako čudno j« govorila in ml ji zataknila v gumbnico tisto rdečo rožo.
Senca se Je dvignila v temi in je poletela na mizo, kjer J« stal kozarec z rdečo rožo.
"V slovo," j« še dejala in šla. Ae rok si nisva podala. Mrtve so Užai« ob telesu. Komaj tri dni
soditi tudi po krivem vse tisto, kar Je bHo lspregovorjeno, preživeto, Tinetu Je segel v dušo. "Nikar, Frsnoe, nikar 1 Ne o. na, ne ti, nihče ni kriv. In vendar je vse res, kar je dejals. To Je tako." ,
Dvignil se Je, stopil k mizi. ker Je opojno dišala rdeča roša. Tri dni Je Frarioe skrbno prill-val sveže vode. Cvetni llstlei so se začeli obešati nlzdol In se lomiti. In senca Tlnetove roke Je padla na rošo.
"Ljubljeno dekle Je kakor u-trgana roža . . ." Nato J« prižgal luč in dejal, kakor da prav-karšnjuga trenutka nI bilo: "Treba se učiti. Komaj teden dni |e še do Isplta."
Sedla sta pred odprte knjige ln se vsesala v črke. Samo Tine, France Je začel listati, in ko ni našel ničesar, kar bi bilo nocoj važnega v knjigi, Je začel mislili na rožo. Tisto rdečo rožo, ki jo /e dobil v nedeljo od svojega die-kleta in ki jI Je vsak dan skrbno prilival sveže vode, da bi čim dalje živela.
V sobi J« opojno dišalo. Z vso strastjo In razkošnostjo je oddajala niža svoj vonj, France ga le sprejemal vase In gledal rdeče liste, ki so Že jmdll na mlso In one, ki so se vedno bolj pobožali. In če Je zatlsnll oči, Je videl mizo vso rdeče postlano s mrtvimi listi. OjkiJ Je bil vedno večji in vedno manj Je bilo cvetnih listov okrog čaš«. Koža Je umirala.
in iščem vaeh tistih dni, njenih oči, njen obraz, ki s«m ga tolikokrat poljubljal. N« mornm verjeti. N« verjamem. Kakor
pred tistim praznim molkom, dolgočasnim poljubom. I Yod samim tabo j. Grozno.
Sedaj v nedeljo. Prišla j« z, rdečo rožo, Odločno, mirno me človok som, ki so ga med konje j« (Nazdravila, in roka, kl J« ne- rnrptll. Mogo***, včasih se mi kot dflitela, ko ae Je dotaknila /.«zdi, da Je res, da se Je ragle-moje, j« bila pokojna in hladna dala v koga drugega, ki JI ku-Mrtva. Pozdrav in roka sta ae z puje Unbone ,,
mojo Tuje in hladno ao Izvonele
Glaa
I Tine je čutil njegov težki dih,
če tudi Je bila miza med poete- j režočo ostrino zamkal* v |jlfna.	* ! notranjost.	njegove benede («las se je pri
"RjuSU sva ae In ae morem Ko sva bila izven mesta, ns zadnji misli spremenil. NIČ ni
še prav spoznati, zakaj. M«nda | tisti poti, po kateri ava hodila bil več tisti tihi, srčni glas nje-
lw ravno leto, ko sva ae spozna- tolikokrat, roko v roki, poljub v g<»ve t
la H šole domov »em šel. Ona i poljubu, prav na tisti poti. o ka-| njooti, oni vsakdanji, v tudi. Pa JI Je na ovinku pala ¡tari sva sanjala, kakor da Je/ajoil glas, ki hoče pogasiti, ob-
ra?')čarane notra-
Nova vojaška rvvatta aa Pertu-galukem. x
Llsbona, 4, febr. — Včeraj zjutraj Je izbruhnila vojaška re-volta v Oportu. Polovica poettl-k« ae je uprla, dočim Je druga polovica oiiits lojalna ln zdaf> v boju z uporniki. Vodja vsta-šev zahteva, da vlada takoj po-da ostavko. Vlada Je koncentrirala veliko število vojaštva ln izraža upanje, da bo vstaja hitro potlačena.
FARMA NA PKODAJ.
Obeegajoča 160 akrov semlje. od katere je 86 akrov isčiščeno, a ostalo pa poraščeno s trdim leeom, ifc>bra studenčna voda. S-sobna hiša, hlev sa 30 glav živine, dva sadna vrta ln viso-grad. ( ena je 14000,— Farma se aahaja v Teaaa Coanty, Ca-bool, Mo. Druge podrobaoaU aa Isve pri: John Bogienik. UU* First Ave. Ho.. Seattle, Wash.
NAROČVTK M
PRÖSVETX
SOBOTA s. FEBRUARJA -i
BISERI IZ SVET0ÏRE LITERATIRE
ANTON PAVLOVIČ CEHOV
1860—1904) •
Cehovs «memo po vsej pravici ¿teti. med svetovno znane »lovstvenike. daairavno so njegova dela tskorekoč še nepoznana med priprostim ljudstvom zapadno-evropskih narodov in tudi v Ameriki, dele po vojni so ga tudi Angleži in Francozi začeli upoštevati in prevajati njegova dela kar na debelo, kaj-ti v njem so iskali nove filozofije realista. Dasi tega brikone niso našli, kajti filozofija Ceho-va je dosledno podobna njih lastnim . možem tedanje dobe, vendar so odkrili v njem moj-sterskega iiterata, ki opisuje svoje predmete kot brezprime-ren subjektivist.
2e samo življenje in razvoj Cehova kot Iiterata nudi celo študijo. Rodil se je med don-skimi kozski v pristaniškem mestu Taganrogu in je k sreči imel sredstva, da se je izšolal prvo na gimnaziji in je potem odšel v Petrograd študirat zdravilstvo. Pri svojem poklicu vendar ni vztrajal dolgo, kajti naključje ga je vodilo, da je začel finati kratke povesti za nek moskovski čaaopis. Čitatelj teh prvih njegovih povesti, ki so
skoro izključno seme šale, bi jih nikakor ne prisojal njemu, visoko razvitemu llteratu. Cisto nevedne šsle so, brez smotrov in brez jedra, s ksr jih naprav-Ijs nekoliko lepše, je to, ds tudi nikake tendence nimajo.
Ko se je popolnoma posvetil slovstvu, je Cehov postal resnejši. 1 Se je pissl šsle in smeš-nice, s te so imele jedro, dssi ns z uns j slik s razposajenosti, so vendar v svojem bistvu trpko očitanje in nauk. Imel je navado jemati značaje iz ljudskih vrst, toda nenavadne, četudi lopove, pijsnce in človeške izmečke. Pikro je pissl o ruski socislni uredbi, o njih justici in verstvu.
Stevilns dela Cehova se sesto-jajo največ iz kratkih povesti, a tudi daljših dram je precejšnje število. O njegovih dramah, pravijo, da so dolgočasne in puste na odru, kar je do gotove meje ree,1 ker gledališče tudi na današnji visoki stopnji nI zmožno predstaviti flns umetnosti, kstero mu je poklonil Cehov. Toliko lepše pa se čitajo Cehove drame "Striček Vanja", "Crešnjev vrt", 'Tri sestre" in druge.	n
Cehov je gledal ßn življenje tako, kakoršno je, namreč črno
in kruto, človeka pe zopet ni smstral zs nič več kskor zs igračo usode. Vendsr je delsl tako pridno, kot le more delsti človek s trdo voljo in upanjem ns svetlejše dni. Oženil se ni nikoli in umrl je zs jetiko v tujini — ns Nemškem.
Poročila m Jo s ■ s
* A. P. Cehov.
Pravkar so obedovali. Želodci so bili pomirjeni, usta ao zevala, oči so mežsle v slsdkem dremanju. Mož si je zapalil cigareto in ae je naslonil ns posteljo. Žena je sedels kraj vzglsvjs in pietls. Obs sts bila srečna.
Pripoveduj mi karkoli, — je zinil mož.
—Kaj bi pravila, je rekla žena. — Slišal si, kaj ne, da se je Zofija Okrugova poročila z onim . . . kako mu je Že ime, naj ga vrag vzame . ... s pl. Trambom. To je pravi Šfcandal!
—	Zakaj škandal?
—	Pa ta pl. Tramb j6 vendar velik ničvrednež. Brezvesten, nepošten človek. Človek brez vsakih načel. Bil je nadzornik posestva pri nekem grofu, obogatel je z nepoštenim delom; sedsj js v službi pri Železnici in zopet krade . . . Okradel je celo svojo rodno sestro. Z eno besedo ničvrednež in lopov. In poročiti se s takim človekom I Živeti z njim pod eno streho?! Človek se ču-
Izlet gospoda Brončka
v XV. «tole»
Ceškl spisal Svštoptak Cedi,—Poslovenil Stanko Svetina.
(Dalja.) ' IV.
8koro štiriurni spanec je čudovito oeve-žil gospoda Broučka.
Hitro je skočil iz postelje in je pogledsl naokoli; namrgodil se je sicer, ko je videl ns-mesto prijaznih sten svoje spslnics s sliksmi "odallsk" in "nespoljskegs taliva", temno zi-dovje srednjeveške čumnate, toda za nekaj časa se je udal v svojo uaodo z bolj možatimi mislimi kot pred spanjem. <
"Iz meseca sem prišel nazaj," js končal vrsto premišljen j, a katerimi si je prizadeval, da bi se umiril, "in tudi odtod pridem. Na kak način jo že pretolčem akozi ta husitakl hrum. Kaj se ml more konečno zgoditi? Ssj vendar vem. da sem živel za nekoliko stoletij — ne, da bom za nekoliko stoletij — sli prsvzsprsv, ds . . . E, ne bom si s tem belil glsvet"
V	tem mu je obvisel pogled na kupu oblačil,, ležečih na Skrinji. j
"Aha. tukaj imamo to maškaro", se je pošalil potrpežljivo. "Ampak nobene pomoči ni — moram v to. Jsnko je imel prav. Plsšč se mora po vetru obračati! Poglejmo to darilo!" Pograbil je piseno Uro in je izvlekel iz nje hlsče.
"In pri moji veri!" je zsklicsl s kislim smehom. "V resnici — ens je rdeče kskor kri in drugs zelens kskor zimzelen. O jej! To je krasota, ds bi človek ksr skočil iz kože! Ps pravijo, ds ao bili stari Cehi modri in psmetni. Tu poglejte to modrost in poštenost! Polovico zelenega, polovico rdečegs. In to mora obleči razumen človek in praški meščsn. O ds bi to
Trešči! je hlsče jezno ns tis.
Potem je izvlekel iz isre ns škrinji rumen suknjič in ps neksj velikega, vijoličastega a katerim ni vedel ne kaj ne kako. Obrnivši to nekolikokrat brez uspeha na vae atranl, je vrgel zagonetno oblačilo zlovoljno nszsj ns škrinjo in se je zopet lotil hlsč.
Z obupnim trudom ai jih je začel natikati, ftlo je precej težko in večkrat je preklel njih nepraktični kroj, ksjtl zožile so ae doli v prave piščalke. Slednjič jih je vendsr zvlekel nsse. Prijele so se »eveds telesa tako teano kakor triko, "ds sr je pri vsakim flbtJiJubaT, dsl>T mu ne počile. Toda bile so gotovo is prav solidnega blsga in vkljub svoji častitljivi starosti še dobro ohranjen**. Po končanem trudu si je ogledal svoje ndečr-z« lene hlačnice s krčevitim nssmehom in je pljunil na tla.
Začel ae je ozirati po toaletnih pripravah. Pri tem Je zopet zaamehljivo kritiziral ogromno postelj a stopnicami, nerodna škrinjo in mizico, okence. zalepi^».. t nekako- m ranico, kakor tudi glinaste posod.- na polici; njih čudnim podobam je izkaia! ironično pohvalo z mnogimi 'Te, te!" aH "Poglejte no. poglejte!"
V	mali izdolblni Je iztaknil še okoren, že-, lezen svečnik s koščkom lojeve svečke ("V sobi zs goste!" je zamrmral) in zelo neroden pljuvalnik In predmet, kat^rrga Je imel ns prvi pogled zs posodico za sipo; toda brso je spo-znsl v njem staro uro. kakršne je že večkrat \4del ns aliksh Is atarih časov.
"Sam bog ve, kako pride sem taka neumnost r je zagodmjal. Kajše naj bi ae spomnili na poštene ure!"
Z dolgim kosom belega blaga s všitiml pisanimi cveti in ptiči, ki Je viselo poleg vrat na
drogu, na obeh koncih z Izdolbenimi smešnimi podobami, je bil inventar čumnate popolnoma Izčrpan.
O toaletni milici ni bilo ne duha ne aluha. Tudi po zrcalu as js zastonj oziral.
"Res, vzor sobe za goste!" je zbral še en-Ip-at avoje utiss in je stopil iz spslnlce, ds bi nsšel vsaj vodo, da bi se umil. Iz mostovžs je zagledal na dvorišču med mnogobrojno kure-tino, grbssto starko v pissni srednjeveški obleki, tako čudno našemljeno, ds gs je spominjala na čarovnico iz pravljice.
Gospod Broučtk se je skoro vstraši! in je govoril samprisebi.
"Taka jeilbaba takoj zjutraj — to ni dobro znamenje!"
Vendar je saklical doli: 'Hej, babica, nekak umivalnik ali lavor ali kakor že imenujete to po starošeško!"
Starka je neumno pogledala gori, stala je nekaj časa, potem pa je zvila roke nad glavo in je hitro odkrevljala v hišo.
Kmalu ns to se je pojsvil na mostovžu DomšHc.
Podsl je BrouČku roko in mu srčno govoril: "AH #1 dobro spal? Stara služabnica Kedruta, ki še ni vedela o tvojem prihodu, je ravnokar prihitela vsa zasopla in je pravila, da kriči nek čudak na mostovžu na njo čudne besede. Kaj želiš?"
"Rad bi se umil."
"TskoJ pošljem po vodo, brisača visi v spalnici na drogu. Ali hočeš, da ti pošljem tudi glavnik in metlico."
"Me-metlo? Cemu mi bo?"
"I, za lase."
"Metlo sa lase!"	' <
Gospod Brouček je sklenil roke in je' dvignil oči k nebu.
Hotel je še nekaj reči, toda premialil se je in je le rekel suho: "Hvala. RaSven vode ne potrebujem ničesar."
Gostitelj je odšel, a gost vračajoč se v spalnico» je nekolikokrat ponavljal: "Metla za lase!!"
Vzel je is žepa svojega telovnika, ki je ležal na mizici, elegantno ščet za laae z malim glavnikom In srcalcem, pogledal je nanjo skoro nežno In je šepetal: "Zlato devetnajsto sto-Iftje! Ko bi ns Imel tega s seboj, bi se moral česati s nekako metlo. Tudi glavnik ima baje. To bo ps gotovo glavnik — morda česalo ra konje in najbrže se češe z njim še vsa hiša."
Ko je vsel iz avoje obleke tudi ostale drobnosti, slasti uro z verižico, denarnico, no-lek, ključ od stanovanja, škatljo z oetaHmi Vžigalicami In tfo pol poksjeno kratko" smod-ko (g. Hrouček — drugače ksdilec le ob praznikih — protestira namreč proti nedavnemu podrsženju smodk s tem. da je akočil s porto-rik na kratke), je položil vae to ns okno.
Se je Imel opraviti pri ogledovsnju žepov, ko je vstopila v spelnico Kedruta, nesoča v suhih roksh veliko, nerodno kovinssto posodo s vodo.
Vstpils je prihuljeno kot sencs, šarals je po *i»lnicl In Je gledata izpod nagubanega čela proti oknu na gospoda Broučka. Pri tem so se ji tresle koščen« roke tsko, ds je vods plju-> sksla čez rob poeode. Poatsvila je medeni nerodni umivalnik na škrinjo. tavala je nazaj k vratom in se Je otrla ns goapods Broučka boječe, kot bi as bala. ds ji ne akoči nenadoma na tilnik. Tudi on je aledil a strogim pogledom kretenju čudne prikszni, dokler nI zginila grbaata atarka za vrsti; potem pa je zamrmral: "živo strašilo." Nato je stopil k medeni posodi ln Je opazil, da je polotila baba poleg nje na eno stran tudi kos debelega, črnega mila in na drugo nekak štiri oglat kos kositra.
- .UJSli
di! Krasno dekle in ... ksr ns lepem! Po nobeni ceni bi se ne mogla poročiti s takim ničvred-nežem, četudi bi bil milijonar! Pa naj bi bil lep kakor Bog, pljunila bi nanj! Ne morem si niti predstavljati moža ničvrednež^
Žena poskoči in ssčne, vss rde-čs in jezna, hoditi po sobi. Iz oči Ji je sijsls ogorčenost. Njens iskrenost je bils očividna.
—	Takšen je ta pl. Tramb. In človek ne more z gotovostjo trditi, sli so ženske, ki se poročijo s takim ničvrednežem, tako neumne ali nizkotne.
—	Ej, ej, ti pretiravaš ... Ti se najbrž ne bi . . . Cuj, ako bi, recimo, sedaj zvedela, da sem jaz ničvredne*, kaj bi etorila?
—	O, ti se vprašuješ! Zapustila bi te, kaj drugega! Ne bi o-stala pri tebi niti trenutka več! Ljubiti morem le poštenega človeka. /Vedi, da bi te zapustila tisti hip, ko bi izvedela, da si zagrešil Je stoti del onega, kar je storil pl. Tramb.
—	E, e, e ..,. Lepa si mi ti... A niti ne vem . . . Lažeš in — niti he zardiš.
—	Nikoli ne lažem. Zagreši samo kako malenkost, pa boš videl!
—	Kaj naj zagrešim ?! To sem morda že storil. In sem tudi že storil. Zagrešil sem več kakor ta tvoj pl. TVamb. On je proti meni kakor tat proti ubijalcu. Kaj buljiš oči? Ali se ti to čudno zdi?! (Kratek molk). Kolika je moja plača?
—	Tritfeoč na leto.
—	A koliko velja grlica, ki sem ti jo kupil pred enim tednom? Dvatisoč. Ali moreš ugovarjati? ... In novs, včerajšnja obleka? Petsto. He, he, he... Pa ono .. . včeraj sem dal tvojemu očetu tisočak ...
—	Ali, Pero, to so.., postranski dohodki...
—	Konji . . . Hišni zdrav* nik ... Računi pri modistki... Zadnjič ai pri igranju zgubila sto rubljev ...
Mož se vsdigne v postelji, podpre z lakti »glavo in ji očita celo obtožbo. Potem pa gre k mizi in ji pokaže «ekollko stvarnih dokazov.
—	Sedaj, menda u vidiš, draga moja, da je ta vražji pl. Tramb prav nedoften; ako ga pirmerjaš z menoj, sq ti bo zdel kakor kak reven tatič, Pa potimo to; pojdi, pa ne obsojaj, preden ne za-slišiš krivca.
Končal sem. Citatelj bp morda vprašal:
—	In ona je odšla od moža?
—	Da, šla je ... v drugo sobo.
m k
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (Jan. 31-1927) pomeni, da vam Je naročnin* potekla U dan. Ponovite jo pravočasno, da ram lista nt ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Akojovai Hat plačan ih ga ne prejmete, je mogoče vstavljen valad napačnem naalova, pišite nam dopisnico in naredite stari in novi naslov.
Nail zastopniki so vsi dro-itveni tajniki in drufi sa-■topniki, pri katerih lahko llrfrt» ■liiihb^
Naročnina sa celo leto J« 15.00 in sa pol leta pa *L50. Člani S. N. P. J. doplačajo sa pol leto $1.90 in sa celo leto $8 M.
Za mesto Chicago in Ci-cero sa lato 1150. pol leto $3.25, sa člane $SJ0.
Za Evropa Mm sa pol leta $4.00, sa vae leto po $8.00 Tednik stana sa Evrope $1.70. Člani doplača jo aame >0c sa poštnino.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov:
UPRAVNI8TVO
"PROSVETA"
2657 S. Lnimdala A ve. CHICAGO, ILL
DRUŠTVOM IN DRUGIM NA ZNANJE.
Igra "Hrbtenica" v treh dejanjih, katero je spisal br. Ivan Molek in katera je bila pred nedavnim objavljena v Prosveti, je zdaj izšla v lični brošuri. Cena posamezni brošuri je 25 centov.
Igra je zelo primerna za naše odre in se lahko predstavlja ob prilikah kake društvene slsvno-sti, obletnice itd., ker nudi precej propagande za jiašo jednoto. Društva in dramske organizacije, ki hočejo igrati "Hrbtenico", dobe pri jednoti vse iztise, kolikor jih potrebujejo. f Ker je igra zelo poceni, priporočamo društvom in drugim; da naroče toliko iztisov kolikor je v igri oseb; s tem al prihranijo prepi-savanje ulog. Pišite na Književno Matico S. N. P. J. in pošljite denar.
- Izdali smo jih le par sto iztisov in bodo kmalu pošle—hitite z naročilom, da ne bodete prepozni. 10 iztisov stane samo $2.50.
PhiHp Godina, upravitelj.
SAD BI IZVEDBI«
sa Jacoba Vidmar. Nazadnje sva bila skupaj v Pickens, W. Vp. Prosim rojak« in rojakinj«, ako 1c0o v« sa nje-ra, naj mi naznani, ako M pa sam čital ta oglas, naj s« mL javi. Jas s«m sedaj v bolnišnici in sem v veliki potrebi.
Louls Marolt, Uniontown Hospital Ass'n., Uniontown, Ps—(Adv.)
Ali ste že naročili Prosveto ali Mladinaki list svojemn prijete-Ijn sli sorodnika v domovino? To js edini dar trajna vrednosti, ki ga sa mal denar lahko pošljete svojce» i
j. j in
UMBARf
DRA
RUDOLF J. PL
Upostavlja parne in drag« naprav« sa gratj« in vsa draga plumbarska dala. Prevzame delo tudi na mesečno izplačilo od enega do dveh let.
V s« delo jam£«no. Izvršuj« plnmbarsko d«lo v poslopju S. N. P. J. 27*4 Se. Avers Av., Chicas«, HL Telefon: Lswndals 9485 aH pe • Lawndak 8811
Agitirajte SS Tros veto"!
Zaoelabeleživceinizčrpai
organe.
Nuca-Tum J» MmvIIo. taUr«. Pri*»»«.* liuéam U mai «7H
iï!rï\ï "s '¡s
krl te aiaàa. ter pov*. 4.Uvno
Mte M. Th-.il, Tjrl aiver^T «.
»rarlt "To aérmrOo mi j, ...T^T» kot katerikoli dru«o «^v.lo ^* ' méémaiko. moii tlv,i te ire€ » te rasko ao* tehko «p* » Nu M «or. éaii «e^olju u.p.h, iicir •ten«. Kupite U 4mam aao »oduvite ma aaio od«wrorno.t; u^. TJ
■vtuvi. 4s Ja Nus«-Ton.. Ni .a__
■orte lakaiojo kot nié rradn*
KNJI2EVNA KATKA S. N. P. j.
ima v zalogi sledeče knjige:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.oo Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko raz. umljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih
koristnih informacij, stane samo..............................12.00
Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro........................................
Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz živ. ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami.............................»^..Jl.50
Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija C
tega dela življenja slovenskih delavcev v Amt Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo je s) ameriški pisatelj Upton Sinclair, poSjovefui^vpa^an I
Molek ...............i......................mm..................$1.00
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 262 strani mehko vezana, stane samo........................................................50c
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epi-
logom—mehko vezana, stane samo..M.........................25c
"Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20e
Pišite ponje na:
KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J.
2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, VIL
ŽE VEČ NEGO
40 LET
Imovina $19,000,000.00
služi ta banka zanesljivo in pošteno vsem, ki njene poslu* potrebujejo,-ter oprezno investirajo prihranke njim poverjs od tisoče poverjenikov, katere iznašajo amogo milijonov i lar je v.
1.
Najsižebode na kakoršenkoli način vlaganja vaših prihranki se prepričajte, kakšne ugodnosti dobivajo oni, ki poslnjejt to bsnko.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Vogal zapadne 19. ulice in Blue Isiand Aven Chicago, IM
■ ■■ . j' i
NAJVEČJA SLOVANSKA BANKA V AMERII
Uradne ure: Od 9. ure v jutro do 4. ure popoldne, t poaA ljek in soboto od 9. ure v jutro do S. ure svččer.
TISKARNA S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OSRT SPAIAJOČA REU
VODSTVO TISKARNE APELIRA U CLAKTVO
s. s. p. j., sa nsKonsE sasešn 1
V SVOJI TISKARN
cin* zmkrne, UNUOCO dklo prve vr9iv
WBA
dajb v0d9tv0
M
S. N. P. J. PRINTERY
mm» smtt untei ai
tam si dobi na zujo tudi vsa uman a roiisinu