POSTNI QL
P.n. .
Lioa&lna knj Unica
Ljubljana
Sfano¥Sko In strokovno glasilo Zvem poštniii organlzadl za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja !. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej j Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika" v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	|	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.
V Ljisbiiani, drse 15. maja 1925.
10. številka
He p@iafeite
"8 občni zhm Zveze poštnih organizacij
hi ho v nedeljo, 17. mafa ob 14. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani I
Spored občnega zbora smo objavili v zadnji številki „Poštnega glasnika“. Pozivamo vse poštne, brzojavne in telefonske nameščence in nameščenke v Sloveniji, da se tega občnega zbora udeleže.
Novice iz Beograda.
Delegat Sekcije ptč. činovnikov predsednik Dular se je vrnil iz Beograda in prinesel na točke, zaradi katerih je šel, (glej »Poštni glasnik« štev. 9 od 1. maja 1925), naslednje informacije:
1.	Od polaganja pripravniških izpitov ministrstvo absolutno neče in ne more odstopiti. Ministrstvo samo bi bilo pripravljeno, odnehati od te zahteve, zato je tudi za. poizkus imenovalo 4 pripravnike v 4. skupino. Toda glavna kontrola tega imenovanja ni potrdila, nego je razveljavila dekret ministrstva, po vrini se je pa še pritožila na Državni svet zaradi nezakonitega poslovanja poštnega ministrstva. Zato morajo vsi pripravniki brezpogojno delati izpit, če hočejo napredovati v 4. skupino. Ministrstvo ne bo k izpitu sililo nikogar, pripravnik bo ostal pač vse življenje pripravnik, če ne bo položil izpita. Ministrstvo pa je zatrdilo, da naj se pripravniki brez skrbi javijo k izpitu, zaradi pomanjkanja osobja ne bo nihče pri izpitu padel. Učna snov, ki se pri izpitu zahteva, (zakoni, pravilniki, uredbe) je objavljena v Vesniku zadnjih 4 let, kazenski zakonik velja tisti, ki je v Sloveniji še vedno v veljavi, namreč avstrijski kazenski zakonik. Sicer pa naj pripravniki ne mislijo, da se jim bodo stavila bogve kakšna vprašanja. Izpiti za I. in II. kategorijo se polagajo v Beogradu, potovati morajo prizadeti doli na lastne stroške.
2.	Pravilnik za odpravnike je dokončan in je že stopil v veljavo, material ra stran pa se bo začela uvaževati šele z novim proračunskim letom, to je s 1. avgustom 1925. Z novim pravilnikom bodo vse pošte, ki imajo nad 15.000 enot letno, državne pošte, vse ostale pošte, ki imajo od 2000 do 15.000 enot na leto, bodo pa neerarne pošte, ki jili bodo upravljali poslovači. Pošte, katere imajo manj ko 2000 enot na leto, se ukinejo, odnosno iz-premene v pomožne pošte. Odpravniki bodo Plačani po delu, za vsakih 1000 enot bo višja plača, tako da bodo razdeljene odpravniiške Pošte na 13 plačilnih stopenj (od 2000 do 15.000 enot letno). Najmanjša plača v najnižji stopnji bo znašala 3600 Din na leto (300 Din na mesec), najvišja plača v najvišji stopnji (14.000 do 15.000 enot) pa 16.000 Din na leto. Tako bodo imeli odpravniki najmanjših pošt (5. stopnja), še manj plače, kakor sedaj, zato bodo pa imeli samp 3 uradne ure na dan. Srednje pošte (4. stopnja) bodo imeli približno toliko plač«, kakor sedaj, pa samo 4 uradne
Opozarjamo še enkrat
na občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljano
hi bo v soboto, due 16. mafa t. 1. ob pol 20. url v kurzu! dvorani poštna direhcšfe.
Spored občnega zbora je objavljen v „Poštnem glasniku" štev. 8 od 15. aprila t. 1. Vabimo na obilno udeležbo.
ure na dan. Višje stopnje pa bodo imele 50 do 100 odstotkov višje prejemke, kakor sedaj. Tako bodo imeli odpravniki sedanjih pošt III 1. približno okrog 1000 dinarjev na mesec. Dra-ginjskih doklad za odpravnike ni. Za brzojav in telefon bodio dobivali posebno nagrado (400 Din na leto). Prenos in dostava pošte bo dana v zakup odpravnikom samim, za kar bodo dobivali poseben paušal. Novi pravilnik za odpravnike pojasnimo natančnejše v prihodnji 1 številki »Poštnega glasnika«.
3.	Z novim proračunskim letom bodo pred' lagani v III. kategorijo vsi zvamčniki čekovnih uradov, ki imajo predpisano šolsko- izo brazbo. Od odobrenja finančnega ministra je odvisno, če se izvede namera poštne hranilnice, da se uvrsti vse uslužbenstvo poštne hranilnice in njenih podružnic v tisto kategorijo, za katero imiai kdo šolsko izobrazbo.
4.	Glede zvišanih nagrad dnevničarjem pri čekovnem zavodu je pa odvisno samo Od direktorja čekovnega zavoda, ali te nagrade dnevničarjem zviša ali ne. Sekcija bo v tem pogledu intervenirala pri direktorju tukajšnje podružnice poštne hranilnice.
5.	Tiste pisarniške moči, ki niso imele ob času prevedbe zvanja pisarniškega uradnika, se po uredbi o razvrščanju niso mogle uvrstiti v III. kategorijo, če nimajo za to | potrebne izobrazbe. Vsekakor pa se morajo prevesti tisti pisarniški uradniki, ki so imeli pred 1. IX. 1923 zvanje pisarja, arhivarja, skladiščnika itd., za uradnike III. kategorije nc-glede na šolsko iziobrazbo. Državni svet je sicer neko tako pritožbo odbil, toda to je očitno napačno, zato je tudi ministrsvo tisto rešenje vrnilo državnemu svetu s pojasnilom v ponovno razpravo.
6.	Zadeva glede ukinjenja blagajniške službe ob nedeljah leži še zdaj pri strokovnem svetu. Clan in delovodja strokovnega sveta g. načelnik dr. Frank je obljubil, da spravi to svar na prvi seji strokovnega sveta v razpravo. Vsekakor bodo- oproščene nedeljske blagajniške službe samo- državne pošte, ker pri neerarnih poštah posluje blagajna ob nedeljah tudi v drugih direkcijah.
7.	Štetje vojaških let in kaderskega roka je kar najugodnejše rešeno. Kratko malo se šteje vsa vojaška službena doba v napredovanje in v pokojnino vsem, ki so bili kdaj pri vojakih. Kdor se ni pritožil ob prevedbi na državni svet, naj napravi1 prošnjo na ministrstvo.
Prošnji mora biti priloženo uverenje ministrstva vojne in mornarice o vojaškem službovanju. To uverenje se dobi tako: prizadeti
prosi direkcijo pošte in telegrafa za izpisek o njegovem vojaškem službovanju. Ko prejme ta izpisek, ga pošlje ali nese pristojnemu vojnemu okrugu v potrdilo. To potrdilo pa pošlje potem v overenje naravnost ministrstvu vojne im mornarice, ki izstavi pravo »uverenje.« Vse to gre zelo hitro, ker rešuje vojno ministrstvo vse spise teko-m 14 dni. Ko dobi uslužbenec uverenje, ga priloži prošnji 1 na ministrstvo pošte ter jo pošlje po predpisani službeni poti, to je preko pristojne pošte in direkcije. Prošnja in priloge so kolka proste.
Obrazec prošnje in obširnejše pojasnilo glede te zadeve je objavljeno na drugem mestu današnje številke lista.
8. Glede zvišanja ambulamčnih diet in nočnin se bo zavzel na prošnjo Sekcije član finančnega odbora narodni poslanec gospod prof. dr. Pivko, ker leži zadeva v finančnem odboru. Ministrstvo pošte je napravilo glede zvišanja dilet in nočnin že štiri vloge na ministrstvo financ, in sicer prvo 16. maja 1924, drugo 4. julija 1924, tretjo 16. septembra 1924 in četrto 2. aprila 1925. Krivda za tako dolgo zavlačevanje leži torej pri finančnem ministrstvu. Ambulančne diete se zvišajo za uradnike II. kategorije od 36 na 52 Din, za uradnike i III. kategorije od 30 na 42 Din, za zvaničnike od 30 na 40 Din, za služitelje od 25 na 34 Din. Pri inozemskih ambulancah se zvišajo ti zneski za 30 odstotkov. Prvotno je poštno ministrstvo- predlagalo, da naj velja to zvišanje od 1. maja 1924; ker se je pa tako dolgo zavleklo, je v zadnji urgenci predlagalo, da naj velja od 1. aprila 1925. — Za zvišanje nočnih ni v dvanajstinah nikakega kredita. Ministrstvo pošte pa ima že sestavljen predlog, da se zvišajo nekaterim ambulancam in peronskim uradnikom največjih kolodvorskih pošt nočnine potom- viirmanisanj-a (240.000 Din). V območju ljubljanske direkcije pridejo v poštev amb. pošte Lju—Za 11, Be—Ma 12 in Ma— Lju 30 ter peronski uradniki pošte Ljubljana 2 in Maribor 2. Za nočno službo od 20. do 6. bi dobili po tem predlogu ambulancarji — uradniki po 2 Din 50 p na uro, zvaničniki in služitelji pa po 1 Din 50 p na um. Peronski uradniki pa po 1 Din 50 p na uro, zvaničniki in služitelji pa po 1 Din na uro. — Kodukter-jem na avtomobilskih vožnjah se zvišajo- diete za uradnike II. kategorije od 25 na 36 Dim, za uradnike III. kategorije od 25 na 34 Din, za zvaničnike od 25 na 32 Din, za služitelje od 25 na 30 Din.
Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov.
J. Čampa: '
Kongres državnih nameščencev.
(Dalje in konec).
Takoj, ko je bilo ugotovljeno, da organizacije drž. nameščencev nimajo moči in sredstva, nimajo eksekutive, da izvedejo svoje j zahteve, bi bil na mestu edinole logičen ; in konsekventen sklep: vzpostaviti organizacije. Po mojem mnenju nosi veliko krivde na tem, da leže naše organizacije popolnoma sesute na tleh, baš Glavni savez, ki ne začne graditi pri temelju vsaj sedaj, ko je dognano, pri čem da smo. Izvesti bi bilo treba enotno organizacijo ,v vsej državi, reorganizirati ustrojstvo naših organizacij. Saj danes v premnogih krajih naše države sploh nimamo organizacij. Znano je, da so' posamezniki iz Srbije, Vojvodine in Slavonije, ker ni niti pokrajinskih niti krajevnih strokovnih organizacij, včlanjeni naravnost v strokovnem Savezu ali pa celo kar v Glavnem savezu. Kako naj bo ob tako pomanjkljivem ustrojstvu organizacij zadosti močan Glavni savez? Glavni savez bi moral nemudoma osnovati poseben odsek, ki bi prevzel nalogo, vzpostaviti na noge enotne organizacije in jih takoj ustanoviti tam, kjer ni nobenih. Ta odsek bi moral imeti mnogo iniciative, mnogo sposobnih organizatorjev, ki bi imeli dovolj smisla tudi za podrobno delo, brez katerega je obsojena vsaka organizacija, če ne v smrt, pa gotovo v neaktivnost. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da kriza našega stanu ne bo rešena prej. dokler je ne bomo rešili sami, — sami pa jo bomo rešili takrat, ko' bodo postavljene na noge organizacije drž. nam. vseh strok v vseh pokrajinah države, — dokler ne bo v naših organizacijah sistem a.
Dr. Stegenšek iz Ljubljane je bil edini delegat, ki je spoznal, kje leži krivda naših neuspehov in naše krize, ki je gledal v bodočnost in je stavil brez dolgovezne retorike s kratkim, pa tem krepkejše podprtim utemeljevanjem predlog, naj se Glavni savez zavzame za to, da se ustanovi uradniška zbornica, ki naj bi bila sankcionirana s samim uradniškim zakonom. Vs'ak drž. nameščenec bi bil po zakonu dolžan, biti član uradniške zbornice. Brez dvoma je bil to eden izmed naj-stvarnejših predlogov, kar jih je bilo stavljenih na kongresu.
Neki delegat se je zavzemal za to, da naj bi bila službena doba v vseh strokah enaka in je protestiral proti specialnim pravilnikom, ki predvidevajo za nekatere stroke krajšo službeno dobo. Delegat je bil gotovo iz take stroke, kjer dela uradništvo v pisarnah brez kakšnih posebnih nevarnosti za zdravje in življenje in kjer ne poznajo nočnih služb, kjer so prosti vse nedelje, vse cerkvene in državne praznike. Ta delegat je bil zraven tega Slovenec, ki je v polnem obsegu potrdil besede, ki jih je izrekel na kongresu prof. dr. Rajh iz Celja, češ, da izrek »homo homini lu-pus« ne velja nikjer tako, kakor glede uradnikov. Temu delegatu bi priporočal, da prestopi v službo k železnici ali pa k pošti in se osebno Prepriča o razliki med službovanjem v prometni stroki in stroki administrativnega značaja.
Sploh smo Slovenci znani kot največji zavidljive!. Ne privoščili bi trpinu kosa plesnji-vega kruha, pa če bi bili sami do grla siti samih potic in pečenk. O tem bi vedeli povedati mnogo baš slovenski poštarji.------
Zelo stvarno je bilo tudi poročilo predsednika udruženja drž. upokojencev Gjoke Popoviča in pa predlogi tajnika pokrajinske organizacije drž. nam. za Hrvatsko in Slavonijo, upokojenega sodnika Milana Veferovi-ča, ki je med drugim zlasti zahteval, naj Sa-
vez posreduje pri vladi radi nezakonitega, part iz anskega P r emeščenj a.
Sprejeta je bila resolucija ,ki jo predloži Savez vladi. Spričo razrahljanosti naših organizacij kongres ni imel nobenega drugega sredstva, s katerim bi mogel izraziti vladi svoje nezadovoljstvo. Kaj pome-njajo naši vladi, ki po izjavah predstavnikov Glavnega saveza stremi za tem, da bi naše organizacije sploh popolnoma zatrla, vemo vsi. Toda drž. nameščenci smo samii krivi, da nimamo uspešnejših sredstev v svojem boju.
Ce bo zalotila ta resolucija katerega naših ministrov pri dobri volji, jo bo morda prečita!, morda dobimo celo razliko, ako pa fin. minister ne bo dobre volje, bo vrgel resolucijo v koš. In kaj potem? Nič, tarnali in razkazovali bomo svetu svoje gorje, kakor doslej. Svet pa bo šel mimo nas in našega »po božji in človeški pravici dobljenega prava«, kajti dandanašnji materialistični čas pripozna samo ono pravo, ki si ga do-pravda moč in sila.
Jugoslovanski državni nameščenci pa nismo pravdači tega kova in zato bo tekla naša stara pravda z dokazovanjem in sklicevanjem na zakon v naši roki nemara še dolgo, dolgo let.
Nekaj misli k članku o kongresu držav, nameščencev.
Ko sem čitala v zadnjem »Poštnem glasniku« članek našega zaslužnega organi-zatoričnega delavca tov. Čampe, se mi je v srcu pojavilo čustvo obžalovanja, da so ljubljanske stanovske tovarišice povzročile pri stanovskih tovariših, kateri se bore v organizacijah za naše skupne interese, tako slabe nazore o Evinih potomkah, katere sede v državnih uradili.
Če se spomnite, tovariši, na podeželske sestanke naše organizacije, ste lahko uver-jeni, da se ženski svet (torej razen v Ljubljani) zanima za svoje stanovske organizacije ter da ne podcenjuje svojih stanovskih tovarišev. Ko bi nas, deželanke, ne bi bila zadrževala zaposlenost v uradu, bi bila marsikatera kljub težkim gmotnim žrtvam pohitela v Ljubljano, da prijazno pozdravi idealne bojevnike ter se z njimi pogovori o skupnih težnjah, oziroma si poišče pot, ki nas pripelje do boljših razmer.
Mislim, da bi se tudi marsikatera Ljubljančanka lahko opravičila in navedla tehten vzrok svoje odsotnosti. Morda je katera izostala vsled splošnega naziranja, da imajo v javnosti le resni možje besedo, Evice pa da naj molče.
Če se spomnim na sestanek naše organizacije dne 8. marca t. 1. v Celju, se mi nehote vsili zlobna misel, da se v celjskem okraju Evine hčerke bolj zanimajo za stanovske interese, kakor gospodje tovariši. Obžalujem, da nisem preštela niti enih, niti drugih, pa kljub temu lahko rečem, da je bilo na imenovanem sestanku več trpečih tovarišic, nego bojevitih tovarišev. Da bi bilo temu krivo pomanjkanje možkih, mi ne gre v glavo, ker sem nekoč čitala v nekem časopisu nadpis: »Žensk bo zmanjkalo«, naprej nisem imela časa Čitati, kar mi je še danes žal.
Ako kdo moje trditve zanika, je temu krivo dejstvo, da ne pozna dovolj temperamentnih in idealnih Štajerk, temveč le Kranj ic e.
Upam, da bom v kratkem premeščena iz te samote. Ako me usoda privede v Ljubljano, želim po možnosti sodelovati v organizaciji, torej na veselo svidenje gospodje tovariši!	Franja.
Štetje vojaške službene dobe.
Ob prevedbi po novem uradniškem zakonu je ministrstvo skoro vsem uslužbencem odbilo od skupne službene dobe šte- * vilo vojaških let in kadetski rok. Ker zakon v tem pogledu ni čisto jasen in ker je upravna oblast uradno razglasila, da do štetja te službene dobe državni uslužbenci nimajo pravice, se večina prizadetih uslužbencev ni pritožila zoper prevedbo v smislu člena 228 uradniškega zakona v roku od 30 dni na držal vni svet.
iz razsodb državnega sveta tistim uslužbencem, ki so se kljub vsemu pritožili, pa je razvidno, da se prevedba za tiste, ki so služili kdaj pri vojakih, ni pravilnoj izvršila. Državni svet je namreč razsodil, da se mora šteti vsem državnim uslužbencem, ki so bili prevedeni po novem uradniškem zakonu, vsa vojaška službena doba in kaderski rok, in sicer v napredovanje enojno, službovanje med vojno pa dvojno v pokojnino.
Ministrstvo je sedaj dovolilo, da smejo prizadeti uslužbenci vložiti naknadno prošnjo za priznanje vojaške službene dobe in kaderskega roka. Opozarjamo vse tovariše, ki so bili pri vojakih pred vstopom v državno službo, pa se jim tista doba ni štela ob prevedbi v službeno dobo, da vlože potom pristojne pošte nekolkovano prošnjo na Ministrstvo pošte in telegrafa po naslednjem vzorcu:
Po pripombi 1 k tarifni postavki 52 zakona o taksah in po čl. 128 uradniškega zakona takse prosto.
(Sem se vpiše ime in službeni značaj uslužbenca.)
Prošnja za priznanje vojaške službene dobe.
Ministrstvo pošte in telegrafa v Beogradu
Z rešenjem gospoda ministra pošte in
telegrafa, št. ... od................1924
mi je bilo (priznanih na dan L septembra 1923 . . let, . . . mesecev in . • . . dni za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda od 31. julija 1923. Pri tem se mi pa ni vračunala vojaška službena doba (kaderski rok), ki sem jo (ga) odslužil v času od.............do
V smislu členov 137 in 241 uradniškega Zakona pa bi se mi moral šteti tudi ta čas v službeno dobo, ker mi je priznan ta čas s prej veljavnimi zakoni (dvorski dekret štev. 47.388 od 2. novembra 1832, zakon od 27. decembra 1875 o vojaški oskrbi osobja c. kr. vojske, vojne mornarice in domobranstva, dekret finančnega ministrstva št. 4847 od 7. februarja 1892.)
Ker je Državni sveit glede prizivov radi neuračunanja vojaških let razsodil, da se mora pri prevedbi vzeti v obzir tudi čas vojaškega službovanja in da se mora računati ta čas na osnovi člena 241 uradniškega zakona za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače, ter s tem izdal končnoveljavno tolmačenje navedenega člena, si dovoljujem najudaneje
prositi,
da mi Ministrstvo pošte in telegrafa blagovoli priznati dojaško službo, ki sem jo odslužil med državno službo, (odnosno: »ki sem jo odslužil pred vstopom v civilno državno službo«), v izmeri . . let, . . mesecev in . . . dni v napredovanje in v pokojnino. Odslužitev vojaške službe dokazujem s priloženim overovljenim prepisom uverenja Ministrstva vojne in mornarice št. . ... od ... .
Prilagam tudi prepis rešenja gospoda ministra pošte in telegrafa Št............od
.........1924 o moji prevedbi po novem
uradniškem zakonu.
V Ljubljani, dne...........1925
Podpis
(Ime, priimek in službeni značaj)
" Samo ob sebi se razume, da naj vpiše zlasti v prvem odstavku tega obrazca vsakdo prošnjo tako, kakor se prilaga njegovemu slučaju. Točno naj navede, ali gre za kaderski rok, ali za podaljšano vojaško službo, ali za službovanja v vojni, ali za črno-vojniško službo. Te prošnje morajo iti predpisano službeno pot, to se pravi: prizadeti uslužbenec naslovi prošnjo na ministrstvo, pa jo predloži predstojniku sivoje pošte, ta jo pošlje s kratkim spremnim poročilom direkciji, direkcija pa jo predloži’ v končno rešitev ministrstvu.
Pripominjamo, da je ministrstvo, odnosno državni svet posameznikom že priznal štetje kaderskega roka in vojaške službe.
To in ono.
Sestanek Sekcije pte. činovnikov na Rakeku v nedeljo 10. maja je prav lepo izpadel. Vzlic slabemu vremenu in raztresenosti notranjskih pošt je prišlo po zaslugi zaupnika Sekcije tov. Kočevarja 14 tovarišev in tovarišic na sestanek. S posebno pohvalnost-jo moramo omeniti upravnike pošt Lož, Nova vas in Cerknica, zavedne tovariše Laha, Lavriča in Tratnika, ki so kljub dežju tako daleč prišli in povzdignili skromen sestanek v pravcato slavlje. Zato pa je 'tem bolj graje vredna odsotnost osobja iz Dolnjega Logatca in Planine. Poročevalec, tajnik Sekcije tov. Jakše je obširno razložil ustrojstvo, namen in delovanje organizacije ter pojasnil, kako stoji stvar glede najvažnejših vprašanj, ki zadevajo naše članstvo. Prisotni so delovanje Sekcije v polnem obsegu odobrili. Po oficialnem delu se je razvila prisrčna, živahna zabava, ki bo ostala vsem v najlepšem spominu.
Himen. Te dmi> so se poročili poštni uradniki s pošte Ljubljana 1 tov. Ivan Svetel s tovarišico Malči D r a k s 1 e r j e v o , tov. Stanko Knez z gdč. Ivanko Mi e d v e š č e k o v o in tov. Viktor Rozman s tovarišico Slavko Veselovo. Od srečnih parov so vsi trije ženini im dve nevesti člani Sekcije ptč. činovnikov. Novoporočencem želimo vso srečo im trajno zadovoljnost, da bi trajali njihovi medeni tedni do konca življenja. — Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov.
Po občnem zboru Zveze v nedeljo 17. t. m. se ho vršil zvečer prijateljski sestanek vseh članov Zveze poštnih organizacij v restavraciji Zvezda (Kazino). Da se proslavi redna letna skupščina naše skupne organizacije vseh poštnih nameščencev v Sloveniji in da se pogoste člani z dežele, je votirala Zveza in nekatera močnejša društva primeren znesek za kritje stroškov. Poti. , neje sc razglasi na občnem zboru samem.
Clane Sekcije ptč. činovnikov ponovno pozivamo, da se udeleže občnega zbora Zveze v čim največjem številu. iPričakujemio obilne udeležbe tudi z dežele. Predsestanek za maše člane bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 2. popoldne na pošti Ljubljana 4. Od tam odidemo ob 2. skupno v Mestni dom na občni zbor. — Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov.
Zahvala. Podpisani se tem potom najtopleje zahvaljuje »Osrednjemu društvu nižjih poštnih uslužbencev, podružnica Maribor« za podeljeno podporo v znesku 500 Din ob priliki težke bolezni njegove žene. Ob enem naj bi bil to resen opomin vsem tistim nižjim poštnim uslužbencem, ka-
Znaiia ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne Obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	36
teri še niso včlanjeni pri tem društvu, da to1 nemudoma store, kajti to društvo' ima res resno ira dobro voljo, svoje hudo prizadete člane podpirati.
Maribor, dne 27. aprila 1925.
Franjo Šerbec
S 1. junijem 1925 se zvišajo poštne pristojbine za nekatere vrste pošiljk v tuzemskem in inozemskem prometu. V tuzemskem prometu: tiskovine od 20 na 25 par za vsakih 50 g; poslovni papirji od 20 na 25 par za vsakih 50 g, najmanj 1 Din; blagovni vzorci od 20 na 25 par za vsakih 50 g, najmanj 50 par; mešane pošiljke od 20 na 25 par za vsakih 50 g, najmanj 50 par, če so tiskovine in vzorci, oziroma najmanj 1 Din, če so tudi poslovni papirji; priporoka od 2 na 3 Din; povratnica in izplačilno potrdilo pri predaji od 2 na 3 Din, po predaji od 4 na 6 Din; ekspresnina za pisemske pošiljke od 2 na 3 Din, za pakete od 5 na 6 Din; izkaznice o istovetnosti od 4 na 10 Din’ prošnje za vritev pošiljk in izpromembo naslova odgovarja pristojbini priporočenega pisma do 20 g; obvestnina od 30 na 50 par; dostavni-na za vrednostna pisma od 2 na 3 Din; iz-plačnina do 50 Din od 20 na 50 par, od 50 do 1000 Din od 50 par na 1 Din, od 1000 do 5000 Din. (povzdtne nakaznice) od 1 na 2 Din; ppizvedtiice od 2 na 3 Din. V inozemskem prometu se zvišajo iste vrste pošiljk za circa 50 odstotkov.
Predsednik Savcza in predsednik Zveze v Splitu. S kongresa državnih uslužbencev v Ljubljani sta odpotovala predsednik Poštnega saveza g. Toma Jovanovič, ki je' ob enem predsednik Saveza vseh nabavljalnih zadrug, in predsednik naše Zveze poštnih organizacij tov. Karel Urba čič, ki je obenem predsednik nalbavljalne zadruge v Ljubljani, v Split na kongres nabavljalnih zadrug, ki se je vršil letos za vso državo v Splitu. Bratska organizacija poštnih uslužbencev v Splitu je oba voditelja poštnih organizacij prisrčno sprejela in jima na čast priredila dne 28. aprila t. 1. banket. O tem sestanku je prinesel splitski dnevnik »Novo doba« od 29. aprila t. 1. sledečo notico: »Sno-či je priredila Organizacija poštnih, telegr. in telef. uslužbencev v posebni dvorani restavracije »Slavlja« sestanek v počaščenje predsednika Saveza ptt. nameščencev tov. T. S. Jovanoviča in predsednika bratske organizacije za Slovenijo tov. Urbančiča, ki se mudita ob priliki glavne skupščine Saveza nabavljalnih zadrug v Splitu. Vrlo zaslužna tovariša na polju stanovskega dela je pozdravil v imenu organizacije tov. S. Bonačič. Predsednik Jovanovič in Urbančič sta vrnila pozdrav v daljšem govoru z lepo bratsko besedo. Govorili so še drugi, med njimi tudi direktor Budisavljevič. Pele so se domoljubne in vesele pesmi in napitnice. Sestanek se je završil v najlepšem razpoloženju.«
Statistika glavne beogradske pošte. Po podatkih nekega beogradskoga lista odpošilja pošta Beograd 1 mesečno približno poldrugi milijon razne korespondence, dobiva pa po tri milijone. Vsega skupaj gre torej preko beogradske pošte mesečno 4 in pol milijona pisem ali po 150.000 dnevno. Časnikov odpošilja Beograd približno milijon izvodov mesečno, priporočenih pisem do 100 tisoč, ekspresnih 5000. Kar se tiče denarnega prometa, je bilo v minulem mesecu na beogradski glavni pošti vplačanih na čeke 10,406.552 Din. Po nakaznicah je bilo vplačanih 5,623.700 Din, izplačano pa 17 milijonov 989.604 Din. Vsi poštni uradi beograd-skega poštnega ravnateljstva so poslali za minuli mesec od prodaje znamk in drugih poštnih vrednotnic nad 65 milijonov dinarjev, pokritja pa je dalo ravateljstvo tem uradom do 4,500.000. Od teh prejemkov je glavna posta v Beogradu vložila na poštni hranilniči 60,140.000 Din, ostalo je naložila
v kuponih vojne odškodnine in državega posojila. Na poštnih pristojbinah je prejela beogradska pošta minuli mesec 960.892 Din, v čemer niso vračunane pristojbine, odnosno znamke, ki jih je občinstvo samo nalepilo na korespondenco. Razen tega je treba upoštevati uradno korespondenco, ki se odpravlja brezplačno, in dopisovanje 180 drugih zavodov in ustanov, ki imajo istotako pravico do brezplačnega odpošiljanja pisem. Vse to ogromno delo opravlja na beogradski glavni pošti 265 nameščencev, in to večinoma v prostorih, ki so za časa okupacije Avstrijcem služili za hleve. Ti prostori so vlažni in temni in gori v njih elektrika noč in dan. Na prostoru 9 m2 dela po osem oseb! Zdravniška preiskava je pred kratkim dognala, da je 90 odstotkov poštnega osobja jetičnega!
/Državna pomoč uslužbencem, kateri so postali za delo nesposobni. Člen 152. uradniškega zakona se v krogu državnih nameščencev jako različno tolmači. Ta člen govori o pomoči tistimi uslužbencem oziroma njim družinam, ki so postali za delo nesposobni, a še nimajo pravice do pokojnine. To različno tolmačenje je dalo osrednji komisiji povod, da je poslala ministru za socialno politiko svoje mišljenje glede tega vprašanja. Po mišljenju te komisije, ki deluje pri ministrstvu pravde, se odmeri podpora po zadnji plači po starem zakonu v teli primerih: Podporo dobe oni uslužbenci ali njih družine, kateri so za delo nesposobni ali so umrli po 1. septembru 1923. leta, ko je stopil novi zakon že v veljavo, ako je imel uslužbenec na dan prestanka službovanja več kakor tri leta državne službe. Podporo dobe tudi tisti državni uslužbenci odnosno njihove družine, kateri so uživali milostno podporo 1. sepetmbra 1923. leta, a rok milostne podpore poteče po 1. septembru 1923. Podporo daje pristojni minister s svojo odločbo v vsakem konkretnem primeru. Oceniti mora preje, ali so izpolnjeni vsi pogoji za podelitev podpore, posebno ali nima prosilec nobenih drugih dohodkov, niti ni sposoben za delo. Podpora se izplača, kadar glavna kontrola z ministrovo odredbo soglaša. V onih primerili pa, pri katerih je nastopila okolnost iz člena 125. zakona pred 1. septembrom 1923, se podeli podpora le po zakonu, to je po prošnji prizadetega na narodno skupščino. Vse prošnje za podporo se nahajajo pri resornih ministrih in naj se prizadeti obračajo neposredno nanje, če žele pojasnil.
Administracije pri poštah III. ali II. razreda prevzame poštar v pokoju p noti oskrbi. Ponudbe na uredništvo »Poštnega glasnika« pod »Lepa okolica«.
Izkaz nadaljnjih prispevkov v sklad Sekcije p. t. č. činovnikov: Prostovoljni daMvi. zbrani na sestanku Sekcije dne 15. marca 1925 v Murski Soboti Din 305, noče biti imenovan se obvezuje 10 mesecev po 20 Din, poslal Dim 40, Šume Valter od p. u radništva Slovenjgradec Din 90, uradništvo pošte Kranj Din 44, vdova Glogovšek, Dravograd, ob prejemu vdovnine Din 30, Della Mea, Jurklo-šter Din 10, skupaj Din 519. Zavednim darovalcem srčna hvala!
Računanje 15% poviška v pokojnino. Komur ministrstvo ali Klavna kontrola ni štela 15% po 32 službenih letih v pokojnino, naj napravi pritožbo na Državni svet, sklicuje se na člen 31. uradniškega zakona.
Listnica uredništva. R. M. v O. Anonco priobčili brezplačno.
Poštni nameščenci v CSR so priredili tik pred velikonočnimi prizniki dva shoda. Dopoldne dne 5. aprila so imeli sejo zastopniki Osrednje poštne organizacije, na kateri so zavzeli stališče napram vsem aktualnim vprašanjem. Omenjale so se poleg drugega tudi neugodne posledice urad niške redukcije, zakaj pomanjkanje poštnih nameščencev občuti danes predvsem občinstvo, ker.
se z zmanjšanim uradniškim in služabniškim personalom ne more poštno službo redno vršiti. — Popoldne pa so priredili poštni ambulančni uradniki in služabniki shod, na katerem so zahtevali pomnožitev u radništva in služabništva v ambu-iančnih poštah. — Češkoslovaško poštno in brzojavno uradništvo je vrlo dobro organizirano in je po svojih 'Organizacijah doseglo že lepe uspehe. In kolikor bednejše je stanje državnega nameščenca v kraljevini SHS, kakor stanje češkoslovaških državnih nameščencev, toliko bolj bi se miorali mi zanimati za stanovsko svojo organizacijo, zakaj samo v organizaciji je naša boljša bodočnost. Zdrava, delavna in odlična organizacija je armada, s katero morajo naposled računati odločilni faktorji, a glas posameznika je kakor glas vpijočega v puščavi. Združimo se torej v močno falango, kakor se družijo drugi sta-
novi, in naša organizacija nam bo prinesla, kakor plodovita jesen, mnogo sadu.
Državni nameščenci v Sosednih državah. -Danes si hočemo nekoliko ogledati državne nameščence na Romunskem. Tudi romunski državni nameščenci so združeni v krepki organizaciji, ki dela neumorno za izboljšanje gmotnega sta-mja državnega uradnika in službenika. Ali videti je, da imajo Romuni več poguma in odločnost v boju za svoje pravice kakor njih stanovski tovariši v nekaterih drugih državah. V dokaz naj služi naslednje dejstvo:	V novembru
lanskega leta se je vršil shod vseh strokovnih organizacij državnih nameščencev v Bukrešu, na katerem se je, sklenilo, strniti se v enotno organizacijo v obrambo skupnih interesov. Po jako težavnem pogajanju se je ustnoviia centrala državnih organizacij ter na ustanovnem svojem
shodu sklenila, spojiti se kakor samostojna skupina z vsemi ostalimi zvezami državnih uradnikov in nameščencev. Za odločnost te centrale govori faktum, da je predložila rumunski vladi zahteve s kategorično željo, da ji vlada v teku 14 dni naznani svoj odgovor. Ako bi vlada ne odgovorila, ali če bi bil odgovor nepovoijen, je predsedništvo' pooblaščeno, ukreniti vse potrebno, ako ne pojde drugače, prijaviti tudi stavko poštnih in železniških nameščencev. — Da bodo romunski državni nameščenci izboljšanje gmotnega svojega stanja dosegli, je toliko kakor gotovo. 'V slogi je moč!
Odgov, urednik Konrad Šegula, Ljubljana, izdaja Zveza poštni!: organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani..
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev, 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22
EleUrMh A. UERBAJS
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega, materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetilik) itd. itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnižjih cenah. Načrti in proračuni na zahtevo
Oljnate barve, lake, firnež, čopiče in vse slikarske in pleskarske potrebščine nudi tvrdka
Rav&elcar & Derganc
Ljubljane, Prad Skcläj© 2®.
Ljubljaflska gradbena družna m.
LJU, Rimska tesla 13, telelon 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
Ustanovljeno leta 1888.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852
Teod. Korn, Ljubljana
(preje Henrik korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner m AdSer
za rodbinsko In obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivll je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JO^jß PßtSÜHC Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
NA OBROKE ^
Manufakturo in konfekcijo etc., obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnicc dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z.	49
MARIBOR, Tattenbachova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ulica 1.
-...... Zahtevajte vzorce!	- ?
S000000000000C»0000000CXXXX)00000000CO000CXX)0000CXXXX30000CXXXXXW^
Konfekcijska tovarna
mm OSŽIENĐA & CIE., Li&sDSitma.
CENTRALA:	Poštno-hran. račun J0563. PRODAJALNA:
Emonska cesta 8.	Brzojavi: Dcrenda.	Erjavčeva cesta 2.
313	Telefon Interurban	249
Lastna novo-zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseli vrst uniform. Prodaja svoje lastne izdelke po izredno znižanih konkurenčnih cenah tudi na drobno v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča). Vsem državnim stalno nameščenim uradnikom in' uslužbencem proti primerni garanciji tudi na obroke. Oglejte si našo bogato zalogo in prepričajte se o brezhibni prvovrstni ročni izdelavi in nizkih cenah.
Veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji
FR. STUP8CH, Mubtšana
Gosposueislea cesta Sä. 1
nosilci, armature, sesalke, fitingi, stavbno in pohištveno okovje’ razno orodje za vse vrste obrti, kuhinjska posoda, železno pohištvo, železne blagajne, gonilni jermeni, la Portland cement. Razni najboljši poljedelski stroji. Zaloga smodnika in drugih lazstreljiv, vžigalnih kapic in vrvic.
TRANSFORMATOR <*..<,<.
Tei. 715 elektrotehnična tovarna Tei. 715
Ljubljana, Dunajska cesta št. 75
Fabrikacija vsakovrstnih transformatorjev, reparature električnih strojev vseh vrsi, bogata zaloga motorjev vseh vrst, fabrikacija stikalnih tabel. Kabel, bakrena žica, kuhala, likalniki, varovalke, stikala, vrvice. Projekti kompletnih električnih central. Montaža kompletnih central. Na razpolago prvovrstni strokovnjaki, bogate izkušnje. Na željo takojšnji obisk
1 kalnica platnenega in bombaževega blaga
M&t!rQglzo.2.LiuIil]ano
Elunajska cesta št. 31.
Telefon 719. Brzojavi: SIGEROS.
Wien	Svitauy
Kai I. 55	'	(C. S. R.)
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo isanu-
fakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Pocesil *
Slamniki po znižanih cenah
ravnokar došli. Oblike od 60 do 150 Din. Otroški od 60 do 120 D n. Nakiteni od 100 Din, dokler traja zaloga. — Oglejte si cene v izložbi
=== MINKE HORVAT ==
modlstka
Ljubljana, Stari trs štev. 21.
Ne kupi
preje blaga za moške obleke, dokler si ne ogledaš specijalne zaloge češkega in angleškega sukna na
Miklošičevi cesti št. 4 v Ljubljani. Cene tvor-niške. Največja izbera — na veliko — na malo.
Josip Ivanžiž.
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
SUKNO
za moške ob leke v največji izberi in po najniž-jih cenah pri
3. GROBELNIK, Ljubljana, festni trg 22.
Milinkovk & Co
tehničko preduzeče	17
Ljubljssp^, Prešernova ul. 7.
Avto vozi
brez bendrsa! Kuri z bukovim ogljem! 3ugO"Has, Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 506
Tvornica pečatnih znamk, štarnpilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tlskalnice, štance, modeli za predtiskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
Priporoča se
Odon Koutny
trgovina z orodjem in tehničnimi potrebičinami
Mubižana, JMelssagidro^a 7
SCHNEIDER & VER0VŠEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16
MAOivNuaa
eujAoSj)
enslpiiajuoji