DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. SKEM? ise« M. ». nmWM te nu«,,* p« opr«*Jh* .ifojirfaifrAl' Fo*^. trite« it. I — tf*mj& »^prtjJ^Z plastjo po dogovoru. lur. 4 V Ljubljul, 20. lebruvarija 18^6 letnik IX. Po deželnem zboru kranjskem. Ni namen teh vrstic podati natančno poročilo deželnega tbora kranjskega v sadnjem zasedanju, ker to bodo storili gospodje pos'anei prej ali slej vsak v svojem okraju. Marveč pogledati hočemo kako smo za-mogli sha/ati z nasprotno stranko in kako bomo ie mogli Nala katolllko-narodna stranka je sama na sebi najmočnejša v defelnem zboru, a nadpolovične večine, katere je traba, da se kaka stvar sklene, te le nima, ker so mesta voKla liberalce. Nasproti pa niti nemlko-liberalna niti stovensko-liberalna stranka ne more sama kaj. Letos je nafta stranka poleg drugih uspehov dosegla toliko zaželeno polnjiavo pri legalizaciji A pri prihodnjem zssednnju bodo prilli predlogi nsle stranke, kakor o kmetijskih zadrugah, o zavarovalnicah in o podporah, o trioreji rasgovor in takra' se bode le bolj nstsnko pokazalo, ali liberalna stranka res skrbi za narod, a ne zase. Povedati hočemo najpoprej, kaj je kranjski notar poslanec Globočnik rekel. Ko je namreč v deseti seji |. poslanec Zelen pri razpravi o prisilni legalizae ji omenil, »ljudje mnogokrat pimajo toliko časa, da bi vsak čaa hodili k oddaljenim sodiičem kjer bivajo notarji, je poafenec aotar Globočmk vskliknil: »Za božja pota pa imajo -čaa?« — To se pravi: Pot do notarja pa pot h kakemu svetemu kraju, recimo na Brezje, to je vae jeffno. S tem ae pač zasmehuje pobožno romani* Slovencev k znanim bocjim potom, poiebno na kraje, kjer je Marija testo k asa te avojo čudodelno moč. Pa on ni jedrni mo4 tekih aazorov v liberalni stranki ampak oela stranka nas sauifiuje zsradi tega. Naj nas! Mi verfti 81ovenei pa vemo, kje motamo iskati pomoči v nadlogah, kamor ao ee zatekeh nali oč*j«. In tega •i ni. ms damo Islrgati iz prepričanja, naj tndi dvajeet libesteaav sme« bodja pota. I\Hta so ravno ▼čemj pokopali saj je todi žaslužil la mroina. Lejte, le v deželnem sbort »mo Imeli »po- roko«. I kdo ae je pa ienil? Nemlka pa »narodna« slovenska stranka sta ai podali roki v tesno zvezo. To je pač razumljivo. Nobena obeh strank sama zase nali ni kos, obe vkup pa že. V deželnem zboru pa sta se zbližala glavi nemlkega in pa »narodnega« liberalnega kometi: Svegelj, novopečeni ljubljanski častni melčan in pa dr. Tavčar, ki je po Svegeljnovi milosti postal deželni odbornik. Pri vsaki žemtvi pa je treba gostije in tn (o stane nekaj novcev. Tudi tu je llo 3000 gld. v zrak, katere so slovenski liberalci dovolili za nemlko gledalllče, dasi so nali poslanci, slasti g. Kalan, temu odločno nasprotovali. Tako se je obnalala slovensko narodna stranka, ki ima vedno posina usta samo lepo-donečih besed za slovenski narod. Nemlki in slovenski liberalci so nadalje zviiali deželno doklado na 30 procentov, to se pravi, prej je bilo od I goldinarja 28 kr. deželne naklade, zdaj bode 30 kr., toraj dva krajcarja več. In kdo bo plačeval? Ubogi kmet! Toda poslanec Hribar je prav natanko dokazoval, da nala bremena, toraj davki niao preveliki. Je-li lo domoljubje? Nameato, da bi se davki anižali, jih pa le zvilajo. Gotovo pričakuje Hribar in pa morebiti le kak drug liberalen poslanec kako pohvalo ali celo odlikovanje, ker ae tako trudi za večje davke. To si bomo le prav posebej zapomnili Nič ni pomagalo, da so nali poslanci ugovarjali, da so ljudje vsled potresa in slabe letine žo tako olkodovani. Tudi deželni predsednik je dejal, da za letos ni treba nove doklsde. Po-slsnec Murnik je dejal nasproti nalim poslancem, da ae ni treba pri proračunu prav nič ozirati na slabo letino. Zdaj pa vemo, pri čem smo. Mi vemo kaj je prav in se ne branimo odrnjtovati pravičnih, potrebnih deželnih naklad, toda, v času ko ni treba, kakor je deželni predsednik sam rekel, nalagati nova bremena, to je pa vse pred ko delo za — narod. Kaj je novega po svetu? Dr4at*ni •bor salel se je 16 t m. Vlada je pred-lolila volilno preosnovo, o kateri bodemo svoj čas le natančneje poročali in ki je čudno skrpana tako da ni dosti vredaa Mala deiela, kakor nala Kranjska, pekla bo po nameravanem zakonu jednega poslanca na kaj čuden način: volili bomo mi na Kranjskem jednega poslanca in aicer vsi vkup: veliki in mali posestniki, tovarnarji in mali obrtniki, profesorji in advokati in delavci. To bo godla! I'parno, da ai bo Radeni nad tem. prej ali alej, vendar prav gotovo le pokvaril želodec In polomil zobe. Tudi načrt o kmečkih zadrugah bo prilel v razgovor. Dalje hočejo uradnikom povilati plače, in sicer v znesku 17 miljonov. Odkod toliko denarja dobili? Nov davek na pivo in žganje. In kdo bo aopet udarjen? Nitji stanovi, med tem ko se veliki židovski kapitalisti prav na i roko smejsjo, ko ne plačujejo skoro nič davka. E, ne bodo nič prida ti državni pirh>, ne 1 Ves svet se je v minolih dneh obračal na Jiol-garsko. In kaj bi ae ne! Knez Ferdinand, rojen katoličan, zaročen a blago, pobožno Marijo Lujizo iz Parme, todi katoličanko, je valed pritiska ruske pravoalavne atranka dovolil, da ae njegov prvorojeni ain, dveletni prestolonaslednik Boris prekrsti po pravoalavnem obredu. Lani amo enkrat rekli zaupanje, da knez Ferdinand tega ne bo atoril. A glej ga moža, snedel je prav po otročje avojo besedo, katero je bil dal svoji ženi, da bo vagajal avojega aina v katolilki veri. In aakaj je to storil ? Zato, da bi ae mu utrdil knežji prestol, od koder ao že prej jednega kneza spodili. Za prazno poavetno, časno stvar dal je vero avojega s ns, do katere že niti pravice nima. In popred bil je že knez v Rimu pri sv. 0:«lu, ki so ga opomnili na dano besedo. Pa njemu ni bilo to mar. Obetov opomin Leonov ni nič koristil. Tudi svoji dobri soprogi vsekal je hudo rano. Blaga mati ni hotela dati ljubljenca ia naročja, s silo so ji iztrgali princa in tedaj se je kneginja zgrudila nezsvestna in šo-le čez dve url se je zavedla. Potem pa je koj odpotovala na Lalko, da ae ji umiri Caloati polno arce. To je divje in to početja ae bode knezu tako gotovo te stepalo, kakor gotovo ao danes tekle vode navzdol in ne navzgor. On miali, da si je s tem pridobil naklonjenost ruskega medveda m Uko utrdil prestol. Ni res! Vara se; njegov prestol stoji le na pajčevini, ki se blilči v solncu, a jo nHjlahnejli vetrič raztrga. Tako mežetarjenje z vero je kneza pokaralo v jako slabi luči. »Kaj pomaga človeku če ai vea avat pridobi, a svojo dušo izgubi« dejal je Jezus. Kaj pomaga kneau Ferdinandu, če ai je res pridobil vso Bolgarsko ali morebiti že več, a mirne ure ne bo imel več, niti v vesti, niti v družini in kaj po smrti ? - To je aamo dandanes, da ljudje, veliki in mali, mi-alijo, vera je le za otroke in stare žene, pa za zapeček in za cerkev. Ni res! Vera je ludi za kneze in velik a le, pa ne samo doma, ampak tudi v politiki. — Bog daj knezu Ferdinandu spoznanje! Ogri ao jo tudi enkrat skupi i I Le poslušajte! Nekemu Karolu Pulcki-ju ogrskemu masonu, d je država 400 000 gld. s tem naročilom, naj gre v Italijo, naj Um dobi več lepih, dragocenih slik in jih polije domu. Pulcki jo Iel, ae dobro imel po Ltlkem, denar, ki ni bil njegov, rassipal kar ae je dalo, in nekoga lepega dne priroma domu brez slik, brac solda Ta Je bila tudi Mažarjem predebela, pa ao ga vtaknili v luknjo in boleli od njega račun, kam je dajal lepe deearc«. A s« nekaj čudnega je pri lej komediji. Te zgube sta kriva dva bivla ministra in te nek drug velik gospod — pt so si brž pomagali. Dejali ao, e, Pulcki ima eno kolo preveč ali pa eno premalo tam v glavi, znabiti se mu je zmelalo, in dali s? ga zdravnikom v skrb, da ga opazujejo. Toda mož je čisto zdrav in za enkrat se je skazalo, da ne ve nobenega odgovora in računa dati o vsoti 60.000 gld. Kam jih je dejal ? Bomo že videli. — Tako je. V državah brez vere,* kakor jc sedaj Ogrsks, drug druicga sleparijo, nazadnje pa sede vsi na gnoju. Tudi JUtlifanl so prišli v Afriki v strašno zagato I>a bi se naprej bojeval1, nimajo nič pod palcem pa ne vojakov, da bi oni odnehali, to bi pa bila zanje sramou Denarja ne morejo kopati, tako pa tudi ne delali ko ranjki Pompej Ta Je bil namreč ailno imeniten mož le pred Kriatasom tudi na Ltlkem. Pa ae je pripravljal kakof sedanji Labi za prazni nič na vojeko. AU, bolj prav, nič ae ni pripravljal, ampak (ker je bil snabiti, kakor sed^j, samo predpust) je veaelo živel. Za to ao mu dejali njegovi tovarili: »Ti, Pompej, glej da bol imel kaj vojakov!« »L, kaj meni treba«, se je mož odrezal, • kar ob tla bom z nogo butnil, pa bom dobil vojakov«. Pa nikar ne miahte, da jib je rea Uko po ceni dobil. Kor ni imel nič vojakov, je bil premagan ia ubit. — Ravno Uko zdaj I.ahi akačejo danes od veselja in butajo z nogo ob tla, ko pridejo v časopisih poročiU o »slavnih« zmagah junaške vojake; jutri pa spet buUjo ob tla. jeze kar zeleni, ko pride poročilo, da je padlo toliko sto in sto mož. L'bogi Labi! Njih slava gre b koncu, njih denar mine, njih vojaki padajo v vojaki. Pa aedaj prida post in bodo že bolj trezni in bodo kako prav modro uganili. Če bo res, bomo že povedali. fiqj je novega po Slovenskem V Kranjsko. Podružnici kmetijske družbe aa Krškem je podelilo c. kr. kmetijsko ministerstvo 400 gld podpore za nakup trtorejnice. — V občini lolki pri Črnomlju je bil g. Joa. Panjan voljen aa župana. — V veličastni cerkvi na Bobinjeki Bistrici bodo prijatelji pokojnemu župniku in detel, poaiancu Jan. Meaarju poatavili primeren spomenik; U bode vrle Bohinjce vedno spominjal obilnih dobrot, katere jim je pokojni delil akozi tolikanj let. — Novo prekraano monštranco je ta urtulinaki samostan v Skofji taki izdelal ljubljanski pasar g. Ivan Kregar, ki je vredna več nego 1500 gld. — Na Raki nameravajo nekateri poaestniki ustanoviti podružnico kmet. družbe. —• Za zgradbo aavelilča aa aprijeno ml«' dino je daroval mil goap. atolni proit dr. L. Klofuiar 100 gld. — Tombolo je dovolilo ministerslvo prosto-volnemu gasilnemu druitvu v Mokronogu. Dobiček se bode porabil aa napravo gasilnega orodja. _ Reiilno talijo 15 goldinarjev je dobil Anton Brodnik is Pred-itrug, ker je 21. oktobra lanskega leta rešil is vode otroka a Ceste. — Umrl je 11. jan. t. I. f. g. i. i>avlin v St. Pavlu v Ameriki. Pokojni je doma pri .Francku' v Podbresjab N. v m. p. - V Kamniku se je osnovalo .Katolilko mladeniiko društvo«. — V Pečah ao 31. jan. pokopali blagega mladeniča Jarneja Barliča iz Goričan. Pokojai je bil apreten podobar in orglavec, slasti pa pobotan mladenič. N. v m. p. — Tombolo je dovolilo ministerstvo gasi'nemu druitvu v Bohinjski Bistrici za napravo brizgaloice. Novo polto so dobili v Tržišču v krtkem okraju — V Ljubljani je umrl 6. t. m. nad-davkar gosp. Andr. Antončič. — Dopolnilna volitev za državni sbor po gorenjskih in notranjskih mestih bode 25 febr — V Novem mestu je umrl g. Henrik Fran-kovič. priatav okrotnega soditča. Poprej je služboval v Ratečah in v Kostanjevici Notarjem v Kranjski Gori je imenovan g. Adolf Backea, kateri ni poaebno slovenščine zmeten. — Novo pošto dobč v Poljanah nad Školjo loko. — Glavni vojalki nabori se vrte letos po nastopnem redu: t. in 3. marca v Radovljici, 4. 5. 6. marca v Kranju, 7. 8 in 9 marca v Skofji Loki, 10. 11. 12. in 13 marca v Ljubljani za sodni okraj ljubljanske okolice, 14. 15. in 16. marca na Vrhniki, 17. in 18. marca v Ljubljani aa mesto Ljubljana. 20. in 21 marca na Prc-vojab, 23 34. 25. in 26. marca v Kamniku, 27 marca v Velikih Latičah, 28. 20. 30. marca v Ribnici, 31. marca in 1. aprila v Kočevju, 7. aprila v Črnomlju, 8. aprila v Metliki. 10. II. 12. in 13. aprila v Novem mestu, 14. aprila v Žužemberku, 15. aprila v Trebnjem 17. In 18. aprila v Mokronogu, 20. aprila v Kostanjevici, 22. (n 23. aprila na Krtkem, 24. aprila v Radečah, 25. 26. in 27. aprila v Ltiji, 29. io 30. aprila v Vilnji Gori, 16. in 17. aprila v Vipavi, 18- 19. 20. in 21. aprila v Postojni, 22 inT 83 aprila v Ilir. Bistrici, 24. in 25. spnla v Logatcu, 27. in 28 aprila v Idriji in 30. aprila v Lotu. štajerako. Vrli in vsega priporočila vredni čaanik • Slovenski gospodar« je letos naatopil trideseto leto svojega obatanka. Ta list si je na Malem Stajaru pridobil neminljive zasluge za narodno prebujenje v obče in za kmeta posebič. On je začel orati trdo ledino narodno, on je poskusil ljudstvo buditi in dramiti iz narodnega spanja, on je, tako se sme reči, slovensko • ttajerskega kmeta izftolal do sedanje stopinje narodne prebujenosti in omikanosti. List izhaja v »Tiskarni sv. Cirila« v Mariboru vsaki četrtek io velja za celo lelo samo 2 goldinarja 50 kr. — »Katoliško delavsko druitvo« v 2alcu je pri avojem zadnjem zborovanju vsprejelo sledečo resolucijo ali sklep: »Z ozirom na to, da slovenski državni poslanci zastopsjo večinoma le kmečki in obrtni stan, volile!, zbrani na shodu slovenskega katoliškega drufitva v Žalcu, izražajo svoje želje in prošnjo do njih, da naj pri obravnavah predlogov o preosnovi volilne pravice, davčne in obrtne postave, o pogodbi z Ogrsko in drugih predlogov, tikajočih se naših pravic in koristij, s vso odločnostjo brez osira'na klubove zaveze ali druge strankarske razmere, zastopajo zahteve kmečkega in obrtnega st? « Omenjene zadeve bodo se namreč letos obravnavale v državnem zboru na Dunaji. Volilci storijo prav, da svojim zastopnikom razodevajo svoje želje. Ko bi ae kmetje bolje posluževali svojih političnih pravic na vse strani, imeli bi v raznih zborih zastopnike samo dobre, potem pa tudi postave dobre in kmetu koristne. — Pri občinskih volitvah so v zadnjem času bili izvoljeni za župane: Na Humu pri Ormožu Martin IvanuSa, na Krče-vmi pri Ptičji Toplak, v trgu Konjice sdravuik dr. Bimomč, v Zrečah Rutnik, na Dobrni Jožef Kok, v Gornjigradu notar Svetina, v Trebovljah Ferdo Boi, pri sv. Lovrencu na Dravskem polji Matevž Mlakar, v Cirkovicah Goljat. Ob času občinskih volitev se vidi, kako da je ponekod ljudstvo lepo probujeno, podrugod pa se žalibog spi narodno spanje, slaati po tistih krajih, kjer ne prebirajo časnikov. — Pri Malej Nedelji je umrl c. kr. postni uradnik Božidar Kurbus, a pri Sv. Barbari v Slovenskih Goricah nadučitelj g. Šuen. Blagima dutama svetila večna luč! — Župnija Petčce pri Brežicah obstoji sto let, i: tega vsroka so v ime stoletnice obhajali onde sv. misijon. — Pri Sv. Janžu poleg Velenja je mladenič Franc Vodutek podiral čretnjo, drevo se je podrlo na Franca in ga usmrtilo. — Na Prihovi pri Konjieah je 19 let stari viničarski sin Jurij Brglez pričakal mladeniča Matijo Itataja ter ga zavratno umoril. Morilec je umor-jenca pustil ležati na torišču, kjer so ga ljudje našli le-le drugo jutro. — Novo »Bralno druitvo« snujejo v Ljubnem ob Savinji. Taka druitva ao hvalevredna lola za ljudstvo. — V Vitanji bi tamolnji prebivalci radi dobili •c. kr. okrajno aodilče«. Sedaj morajo hodili v Konjice 3 do 5 ur daleč. Toda pri mizah, kjer ae je dosdaj e tej reči obravnavalo, so gospodje povsod rekli: Ne! Ali zadnja beseda bo na Dunaji. — Okrajni zastop v Celji pričakuje letos dohodkov sa 4187 gld. 50 kr., isdatkov pa sa 42.186 gld. 12 kr., primanjkalo bo toraj 37 Uaoč 998 gld. 62 kr., to pa upa pokriti s tem, da bo se na vsaki goldinar »cesarske dače« v davkarnici pobirale pri klad po 25 kr. Okraj Konjice pa potrebuje 35 kr. ta vaaki goldinar. — Pri Sv. Juriji ob južni telesnici je nekdo nekej ženski obljubil sakon, potem pa besedo prelomil in vzel drugo. ZapuSčenka je pregovorila avojega brata, naj na dan poroke zažge cerkev. In res! Brat Brglez je v zvoniku zanetil ogenj. Toda fanla, ki sla pri orgijah meh tlačila, sta ogenj zapazila in povtročila, da ni nastala posebna nesreča. Koroiko. Deželni proračun za I. 1896 kaže 1 milijon 270905 gld. potrebščine in 196 371 torej primankljeja 1,074 534 gld. Ta se bode pokril z 20 odstotno priklado na vino, sadni most in meso ter 51 odstotno priklado na vse direktne davke. — Usmiljenih sestra tudi Se letos ne marajo liberalci v deželno bolnišnico; rajli imajo luteranske postrežnice is Nemčije. — Odgovorno vredniSlvo »Mira« je mesto odatopivSega Kil. Haderlapa prevzel g. Ivan PerSelič. — V cerkvi v St. Pavlu ob Ztli in v Smerčah so vlomili tatovi. V St. Jederli ob Volsberku se je igralo dveletno dete v postelji s uii-galmcami, ki ao ae vnele, užgale obleko, da je ubogo deklico budo opeklo. Po itrainib mukah je umrla. Ali ni tega kriva malomarnost starišev ? — V Celovcu je izdelal akad slikar A. Veiltr velik izviren križevpot sa cerkev v Paternionu. Delo je zelo krasno. — Novačenje se vrli letos po sledečih slovenskih krajih. Celovec dne 5, 6 in 7. marca (552 novincev,) Borovlje 9. marca (200), Celovec (tneeto), 20. marca (105), Železna Kaplja 21. marca (152.) Pliberk 23. in 24. marca (370,) Veli-kovec 26., 27., 28. marca (560,) Št. Pavel 30. in 31. m. (310), Trbi« 10. in 11. aprila (367), Beljak od 13. do 16. aprila, Smohor 18. aprila {200;. — Dirka drsalcev na Vrbskem jezera bila je v nedeljo dne 9. februvarija zelo dobro obiskana in prav kratkočasna. — Premeščeni so častiti gospodjo: Vaclav Čech, provizor v Šmarjeti ob Velikovcn na Djekle; .kapelan Josip Rozman v Sp. Dravberzi kot provisor v Smarjeto ob Velikovcu in ob jednem oskrbuje tapnrjo št. Jurij na Vinogradih. V Spodnji Dravberg pride kapelan J. Trunk u Vetrinj. Primorsko Kakor znano je mil. škof irlaski Glavina odloSil svojo višje pastirsko službo. Ravnokar je izdal pastirski list, v katerem se poslavlja od svojih vernikov. Ves pastirski list dehti goreče ljubezni do ljudstva. — Za kapitularnega vikanja, kateri bode začasno vodil Skofyo,je izvoljen stolni prošt dr. Sust. — Slovenski poslanec je Tuma stavil v deželnem zboru goriškem vprašanje na ministra, v katerem zahteva odgovora glede teleznic po » ški in vipavski dolini. — V slovensko mestno šolo pud Turnom v Gorici bodi ie vedno samo jedna de-kiica, ker so stariši sklenili radi nezdravih prostorov otrok ne pošiljati v šolo. V čcpovanu ao aklenili vata-noviti prostovoljno požarno stražo. — V Kaatvu je bil občinskim glavarjem izvoljen f. Kazimir JeluS:č. — V Kazeljih pri Sežani je umrl ondolni dušni paatir č. gospod Fran Tomšič. Pokojnik je bil rojen v Laščah oa Kranjskem leta 1819, v mašnika posvečen 1847. — Poslanec Grča jo v goriškem deželnem zboru atavil predlog, naj se pomnoži število trtnic za cepljenje ameriška trte. Uterski deželni zbor je sklenil prošnjo do vlade, naj v Trstu osnuje italijanske visoke šole. Italijani to zahtevo ponavljajo leto sa letom. — Pri volitvi za cestni odbor koperskega okraja so zmagali Slovani. — Občina Fazm v Iatr: se bode razdelila na štiri manjle občine, da bodo v njih Italijani lažje pestili Slovane. — Vojaški nabor na Goriškem bo letos tako-le: 2. in 2. marca v Gradilču, 4. in 5. m. v Kortninu, 6. iu 7. v Gor.ci (za mesk), 9, 10., U. in 12. za goriško okol co, 13. in 14. v Ajdovščini, 16. ,n 17. v Kanalu, 18, 20. in 21. v Tolminu, 23. v Bovcu, 26. v Cirknem, 10. in 11. aprila v Sežani, 13. in 14. v Komnu, 22. in 23 v Traiču in 24., 25. in 27. v Crvinjanu. Listek. Zadnji nasmehljaj. (Iz ltta 1866 pripoveduj« VslouSek. Poslovenil R. It-e.) Iz bojiSča severne armado na Češkem so pr.hajaie v Olomuc nepričakovane novioe. Z« prve ao bila tok ža lo8tne, da jim ni hotel mbče verjeli, in vsaka nasiodnj« je bila se hujša. Naposled je aagromela kot grom Jo-bova vest: »Vse je izgubljeno, naši bete!« Nepopisljiv strah se je polastil vseh v trdnjavi n okolici. Onim, ki so se popred aajmanj bali, ja are« upadlo do cela. Mnogi so ae zaverovali v gotovo zmago avstrijskih vojakov tako, da niso mogli umeti kraljevo graškega poraza. Še-le, ko ao pribežali v Olomuc prti oddelki v divjem teku in neredu, se ni moglo več dvomiti o tužni resnici. • Prusi derejo v Mora v o !• bila ie zadnja novca, ki je pretresla srce vsakega in provzročila sploinjo zmešnjavo. Nekateri so menili, da zadrti Olomuc zmagovalce in da se vname pod njegovim zidovjem obupen boj. Kdor je mogel, je zapustil mesto. Ali drugi so prat slu-Uli, da ne bodo zadržale Prusov našo zmedena čete io in trdnjavski jarki, da je njih cilj Dunaj ne Olomuc. Dne 9. julija je dospela glavna moč premagane »e-vtrne armade. Vojaki so se v taborili na desnem bregu Me-rave pri juinern delu mesta. Ltrujeni, pobiti in zmeitaai polki so upali, da se spodijejo v Olocnucu, a povelje se je glasilo: »Naprej, hitro naprej proU Dunaju!. In aaSa vojna je drla liki povodenj i brez oddihljeja naprej proU jugu in vzhodu, aa njo pa Pruai. Z begom ao hoteli uaičih pruski nacaen: v tesoi olomuški trdnjavi armado premagali do cela. Prusi so oblli Olomuc io predno se je kdo nadejal, so se stali pn Kremsirju. Le s te/avo se je posrečilo našuu uiU . . Dnč 14. julija zvečer je prejel tudi ulanski polk ukaz zapustiti Olomuc na vse zgodaj- Bil je predoja straža zadnjega oddelka beleče aimade. Nihfe ni mislil na apanje. Ritmajster Z. je naznanil avojim podložnim ukaz ter Sel v mesto, da se odpočije, a ni mogel epa*, ker je bil ogorčen radi poraza in sramotnega bega. Kako drugačen je bil boj pred dvema letoma v Slesvik- Hol-stajnu! Ondi se je s hrabrostjo odlikoval ter se hitro naprej pomaknil, in danes r! — Mlad je bil še, zdrav in močan, toda dogodki zadnjih dni ao uničili akoraj popolnoma njegovo duševno moč. Nemirno ae je premetaval na postelji. Ni umel no vzrokov, ne poaledic nesrečni vojske. Vprašanje za vprašanjem se je rodilo v njegovi glavi, a odgovoriti ni znal niti na jedno. Slednjič js vzd hnil: »E, po kaj se Uudim? Moja dolžnost je bojevali, no pa vpraševati se zakaj! Treba je, da se za jutri po-krepčam!« Reče, priUsne desnico na oči ter skuša obrniti ivojs misli drugam. Tu mu pride pred oči podoba stare matere. Vidi njeno nagubančeno lice, pripognjeno telo, Ueeoče m rok« Ur glada v Ijubeaoipoloe eči, ki ao m vpirale v njega. Ogorčenost a« je umaknila tihi žalosti. Celo njegovo dušo j« prelinil ototni spomin na dan, ko je videl zadnjič ivojo mater. H.tel je k njaj pred vojsko, da se a njo po-■lovi in JO potolaži. Ali pogumna mati je tolotila njega. •Zakaj bi ne bala zate?« j« dejala. »Povsod amo v botjib rokah in ne vemo, kdaj in kje naa pokliče njegova e»eia volja. Ce bi tudi padel v boju, n« bodem lotila 1 Trdno namreč upam, da ae aopet onkrat amdeva. — Toda ein mU talost. In vi-adar je čutil nekaki boj v arcu, neko očit**j«. Tolikokrat je 2e gledal smrta v obraz : ali je atoril, kar je obljubil materi? In ako bi kil umrl, ab bi ae bila videla z materjo ? Odgovor ja bil aovo očitanje v arcu. Ab — uiatar.na podoba je bledela, a« zgubljala, oči ao aa aapirake polagoma, are« ae je pomirilo, zaapal je. Stotnik j« spal zelo nemirno. I v spanju je čuJ, kako ropotajo bobni, kako resgetajo koaji in kako pokajo topovi. Zdaj jc poihl na čelu svoj« čete beleče Prva*, adaj a« j« zaman branil njih o.oči. Kar obmolkne boj, grobna tihola j« okrog njega. Po vojakih ni a« duba na sluha. Tiha, globoka tema ga obdaja. Ali počaai ao apreminja tema v čudno luč. Ali api, ali bedi? Pri poatalji stoji — mati! Caatmk odpira oči. Nenavadna avelloba razsvetljuje znano materino poatavo. Vidijo, hoče apragovonti, v roko seči: a oe more. Glava in vai udje ao mu tatki, jezik kot telezen. Tiho teli in gleda zavzet mater. ln mati alcyi pri njegovem letilču roki kritem na prah. Lica ao bleda, v očeh a« blišče solz«, na obrazu se bere izraz bojazni in ailne prošnje. Odkod je pnila in kaj hoče? Sin jo vidi, spoznava vsako gubo na njeni obleki, ali govoriti no more. Mati mu namigne s solzečim se očesom, polaga mu počasi avojo hladno in tresočo se roko na njegovo in proai: •Pojdi za menoj !• To rokti odide. Sin se vzdigne na postelji in gre za njo. GreeU tiho in lahno, koraki se ne sliAijo. Zapustita »oho, gresta po stopnjicah, pndeU na ulico. Neka medla luč jima razsvetljuje pot. Prella sla to nekaj ulic in stopal* sla po trgu. Stotniku so znane ulica ia trg, celo vsaka hita. In mali ga pelje naprej. Slednjič ae uslavi pri visoki steni brez oken, a nizkimi vrati. Na vrata kaže siau z roko, neierelUjivo proseča mu gleda v oči in — se zgubi ter zgine v črni temi. StoLnit se zbudi in vsUne aa postelji. Krog njega je vse tiho. Skozi okno prihaja bleda luč ugašajočih zvezd. Zaman se ozira po materi. Povsod je mrak. Ali so bila sanje ali resnioa? Maoe si čelo, briše oči in vnovič ilče okrog seb«. Matere ne vidi, sanje so bile. Toda kake saoje? Neznan nemir in čudni strah preliaja njegovo duAo. Nekaj časa aedi na postelji. Nejasne in nečuveae misli ga napolnujejo. V tem mu lise čudna misel. Ustraši a« ja, a aatrali je ne more, vrača a« vnovič in vnovič. »Tako je, tako jel« lepeta konečno z bolestjo. • Draga mati, urnem tel« Oči ao mu bile solzne in v srcu je bilo teano. Neki eklep je vstajal v njem. Negotovost, strah in neodločnost so se borile v njegovi duti. Ali naj atori, ali ne? • Bodi I« roče konečno odfodno, vatane in ae hitro obleče. V hipu sapiMii preaočilče ter atopi na ulice. Bito je le prav zgodaj, po ulioab je bila le temo. Tu se zopet ritmojster ustavi. Ali kmalu se odloči. Zapne suknjo, prime z levico za sabljo ter gre po isti poti, po kateri ga je vodila mati v sanjah. Kmalu se usUvi pod visokim stolpom. Potna ga pozna (udi vrata, na kat«ra mu je mati kazala. Samostanska vrata ao. Ko zagleda vbod, ae zopet ustavi. Nespametno in nemožno se mu je zdelo njegovo počenjanje. Toda spomni ae na nespolnjeno obljubo, na ttvo proseči pogled materin ia vadigne roko. Po hodniku zapoje aveaček, ko-jega giaa je predrl mrzlo ritmojatrovo sme V trenutku zadonč tihi koraki, vrata sa odpeč. Pri kat e se belolasi vratar. • Kaj telite gospod?« vpraša tiho vratar. Bitmojster odgovori le bolj tiho ter gre za vratarjem. Vrata sa saprO. V nekaj minutah klači te pred očetom opatom kot spokornik. Dolgo kleči, in ko vstane poljubi roko, katera ga je blagoslovila in z Bogom spravila. V pol url gre aopet iz aamoaUna. Oddahnil ae ja globoko, ko je stopil v hladni jutranji zrak. Nad meetoaa ae je te daailo. »Zadovoljna ai labko, mila mati, danes z menoj!« pravi poluglasno ter krone hitro proti mestnim vratom. Njegovo srce je mirno m duša pokojna. Radostna za-dovoljoost mu je polnila dušo, raa katero je padlo tetko breme. Ko je prilel ritmojster k svojemu polka, tarilo se je nebo na vzhodu. Po ostrogu se je sačelo tivljenje: trobente so pele, vojaki so vstajali, kurili in kuhali. Na mestnem tidovju so s« blesketali topovi, vilja poslopja so rdela v jutranji aarji. Lica vojakov so bila bleda, obleka umazana, raztrgana. Malosrčaost s« je brala na obrazu vsakemu. Ko je solnce izšlo j« ukazal ritmojster Z. odsedlati konje. Brez vneme so vojaki ubogali. Pripravljeni na odbod so čakali polkovnika. Ob peti uri j« odrinil polk od Otoauca, »Dan«« bode gorak dan! A upam, da bode tudi miren: o Pruaih ni duba ne aluha«, obrne ae polkovnik proti ritmojstru Z., ko je vodil polk proti Tovačovu. •Čudim ae, da naa na begu ne vanemirjajo«, odgovori mirno ritmojster. • Nikar se tega ne telite«, reče polkovnik. »Mislim pa, da bodo Prusi mirni«. • Da bi nas le zaskočili ne! Prosom to godi, radi iinenadijo sovražoiks«. • Ah, tega se ne bojim! Hitro bi morali hoditi in •e prav daleč okoli Olomuca«. »Nič ni nemogoče«, opomni ritmojster insipntfe smodčioo. Polkovnik ga je savrnil i roko in trenil konja t uido. Solnce je te začelo pripekati. Vojaki ao bili tihi. Pratni oblaki so se vadigovali izpod konjskih kopit Za ulanci so stopah v primerni dalji pečci io sa temi so ropotala kolesa nekaj baterij. Vojaki ao te pretli nekaj vaaij. Po njivah je bilo puato, nikjer ga ni bilo videti delavca. Le topot konj ropot koles io ropotanje bocnov je motilo mrtvo litino. Tu pa Um je donelo resno pelje svonov, ki je vabilo ljudi k pobožnosti. Oddelek se je pomikal n«jprej kakor bi bil pozubil na sovratnika. š« ogleduhov niso raaposUli! V dalji se je te videl tenki stolp tovačovskega grada. U dimnikov ae je valil dim v stebrih naravnost proti nsbu. V blitini ae je rasproatiral na o bi h atraneb ceste bukov in hraatov gozdiček. Vojakom naaproti je korakala počasi stara tena. Ko ja pritla do ritinojstra in polkovnika, ki sta jezdiU na čelu polka, se je usUvila. • Mati, ali sU videli lu blizo kakega vojaka?« jo popru sa ritmojster. • Videla, gospod!« odgovori tena platno se oziraje, »in mislim, da ao Piusi! Zgodaj zjutraj se je čulo od ProsUjova proti Tovačovu ropotanje in vidati je bilo modre suknje«. • fcb, kaj le!« smeje se polkovnik. »Motite se mati, Sakaonci ao bili 1« • Blagovolite, proaim prevdariti, da ao lli naii a Sakaooci po levem bregu Morave proti Prerovu!« ugovarja ntmojater. • Ljudje so rekli, da to bili Pruai, in da jih je pri Tovačovu vse polno. Vrnite se!« svetuje tena. • Ze vemo!« odgovori polkovnik in potene konja. • Pazite, ljudje božji! Sinoči so se slilali streli od Kralic sem !• svari tena ter krene po stranaki poljski poti v najbUijo vaa. • Gospod polkovnik, menim, da ima tena prav. Kraj pred nami je nevaren!« opomni ritmojater. • Naprej I« veli polkovnik in polk se pomika naprej. Blilala se je ura osma. Globoka tihoU ja vladala okrog, le listje na drevju ae ni gibalo. Tiho in kakor boječe je stopal polk kake pol ure ter prilel v gozd. Kot bi trenil se zabliskne v golčavi, zagrmi top, granaU nad polkovnikovo glavo se razpoči in pade v aredino nalih vrst. Ob jednem saaveni kroglja |D po|. kovnik pade raz konja. »Nazaj!« veli ritmojster in obrne konja. A bilo j« te prepozno! Grozen prizor se mu odpre pred očmi: Od vseh strani se kadi, bliska, pokajo pulke in rjovi topovi. Polk je bil od drugih vojakov odtrgan. Zmetnjava je nastala med ulanci, ki so padali ras konj, konji so i« vspenjali in boječe razgetali • Raz konje I« zapove ritmojster; toda v tem hipu se vspne konj pod njim, skoči in zdirja t njim v goičo. • Vse je izgubljeno! Izgubljeni smo!« reče in zagrabi s desnico sabljo, s levico pa revolver. V groznem neredu so se obrnili ulanci na polje, niso rdeli sovratnika, pač pa padali v detju krogelj. Prusi so zadeli na peftce, in tudi ti so bežali v pičli pol uri proti Prerovu in Olomucu. Ulanski polk je bil razkropljen. Kot po čudetu je predrl ritmojster Z. skozi so-vratnitke vrste, ki ao bile razvrtčone po goadu. V divjam teku ga je nesel konj ekozi hosto, veje so mu isbiis sabljo iz roke, odn*<*le tudi blilčečo se čelado. Okrog ules so mu tvitgale pruske svinčeoke, ali vendar je ulel — splaflen konj je drl t njim naprej in naprej med njive. Za njim se je podilo nekni sovratnih dragoncev Bila je siralna gonja za žive in mrtve. V diru je sprotil vae strele svojega revolvcria, ali arečno ni vedel. Konj je padel pod njim, zopet se vzdignil ter priganjan z ostrogama lotel je dalje. Gosta vroča sopara je tla is nosn'c, bela pena je tkropila na vse strani, teiko je te pihala dobra tival. Preganjalec je čutil, kako se vsdigujejo la-kotnice med njegovima kolenoma in hitro vpadajo, le trenutek, in konj pade pod njim! In sa aeboj čuje blitje in bližje topot pruskib dragoncev, aliti pokanje puik in žvižganje svinčenk. Zo vidi strehe bbinjega trga. Vidi belo zidovjo pokopališča, križe okrog kapelice, vidi znano znamenje ob cesti, trume gledalcev, izmed katerih belč jedni domov, drugi pa gledajo grozno gonjo ter mu migajo kot avstrijskemu častniku. Se jeden trenutek in relen je! Prusi se ne bodo upali v trg — um je tudi njegova mati, kakten bode sesUnek ? Zadnjič stisne konja, zarije ostrega v strani in potegne uzdo. Konj se vspne, preskoči jarek in pade na zeleno trato. V tem pa čuti tudi ritmojster bolečino v plečih, sapa se mu zapre, usta ao polna krvi, v očeh se mu zatemni, usta bruhnejo kri na travo. Prusi so sprožili zadnjič, se obrnili ter leteli tionja je končana! • e »Pri znamenju leži mrtev ulanaki častnik !< tako gre govorica od ust do ust. Zene si lomijo roke, katere so pa manj boječe, bite gledat. Tu na trati leti konj, gorka sopara mu gro it nosnic, zraven konja leži na obrazu ritmojster Z. Na plečih se vidi velik rodeč madet, obraz je v krvi. • Hitro vode!« oglaai se močen glat in nekaj usmiljenih žen teče v mesto, Med radovedneži stopa tudi stara tenioa drobne posUve, nagubančenega čela a milih od. • Dobroti livi Bog, ne dopudi!« vzdihuje. Noge ae pod njo tre« o, arce utriplje. Preriva ae »kozi množico kakori bi mela prvo pravico pri padlem. Oni pa, ki stoj* najblilje, ei nekaj Šepetajo in ae prostovoljno umikajo. •Nikar se ne ustraflUe mati1« pove jeden po-gumnejftih, in uboga žona se vr2e na padlega »Sin moj!« toži m se joka, težko glavo privzdiguje in poljubuje krvavo lice. »PozorI ie diha. Vode.« kliče zopet nekdo in v tem hipu mu že ponujajo vodo. Pazno vzdignjejo ranjenca, odpno suknjo in ga umijejo. Slabo je dihal, ali oči so b:le zaprte. Mater so tolažili, a zaman. Konečno pogleda znamenje, vidi Mater botjo, v njenem naročju pa mrtvega S na. »O žalostna Mati božja! potrpežljivo Inčem prenašati to britkost in vnovič vpre svoje oči v bled obraz sinov in nova bolečina preiinja njeno dufto. • Moj Bog, rada, rada prenesem to žalost, samo če bi vedela, da je umrl moj ain s Teboj spravljen! Zalo sem Te vedno prosila, da bi reSil njegovo duto. Ali sem molila aastonj? Kdo mi pove, moj Bog V« To sepet^je jr gledala na sinove ustne, kakor bi bolela na njih prebrati odgovor. In glej 1 Ustne so zganejo, oči se odpro. Začudeno gledsjo okrog, dokler se ne vpro v mater. Nekaj hipov so tako gledaje: kar ožive, uitne se stegnejo, zaftepetajo : Spravljen' in se saokrolijo v nasmehljaj. In nasmehljaj je segel v materino srce kakor tepli žarek. Ures sape je gledala mati smehljajoči obraz. Mati ga je dobro umevala! Prepričala seje, da je spolnil n,en s;a obljubo, kajti tako mirno in milo se more smehljati ob smrtni uri le čista vest. »Beton je reften! IIvala tebi večni Bog!« se je ra-dovala njena du*a in ni se motila. Tudi okolistoječi so opazili sadnji nasmehljaj umirajočega vojaka. Mati se nagne, poljubi smehljajoče se ustnice, iz katerih Je priftel tih vsdibljej, in stotnika Z. ni bilo več. DomoKnanstvo. 5. C. kr. trgovinski minister; zdaj ima to slutbo baron Glans, po rodu Nemoč. On mora akrbeti sa kupčijo, trgovino in brodarstvo. Zato mora pripraviti vse potrebno sa mednarodno kup-čijske pogodbe In dace, katere pa podpile c. in kr. minister svunanjih sadev, a U trgovinski minister mora gledati na to, da se le pogodbe res spolnujejo. Tudi »adsoruje rasne kupčij«ke družbe in banke in vodi vse cesarske ielesnice in nadzorujo zasebne. Tudi parobrodna družba avstrijskega lojda v Trstu je pod njegovim vodstvom. On ima v rokah vse polte in telegrafe in razne statistične (poisvedovalne) urade. Tudi vse bsnke sa kupčijo, trgovino itd. po svojih komisarjih nadzoruje. 6. 0. kr. poljedelski minister je sdsj čeiki grof L e d e b u r, ki skrbi 1. sa razne poetave v poljedelstvu in rudokopstvu v korist, 2. podpira vse stroke polje-delstvs, sadjereje, vinoreje, živinoreje, nadslruje kmetijske družbe, 3. vse rudarstvo ima v rokah Tudi oe-ssrske gozde in posestva upravlja. 7. C. kr. minister za deželno brambe je zdsj F. Z. M. grof Velzersbajm, on mora skrbeti t a jed in obleko in stanovanje vsi vojski, on izbira novince vsako leto in ima vso deželno brambo In črno vojsko v svoji oblasti, tudi vsa žandarmerija je pod njegovim gospodarstvom. Bazun teh 7 ministrov pa včasi cesar Se katerega druzega izbere za ministra »brez delokroga ali kakor se po francosko reče: »za ministra brez portlelja«. Tako imajo Poljaki vedno svojega »ministra za Galicijo« in Cehi so imeli svojega »ministra rojaka«, tudi Nemcem dajo včasi se katerega ministra povrhu, le Slovenci, Brvati, Lahi in Busini ga nikoli ne dobimo, dasi ga najbolj potrebujemo. Izmed teb 7 ministrov je eden minister predsednik, ali pa je Se 8 minister, kije samo predsednik, da ima čez druge ministre nekoliko oblasti, da jih pokliče skupaj, kadar se imaje kaj vataega posvetovati Itd. Ti ministri torej pomagajo cessrju vladati avstrijske dežele. To so mogoini gospodje in morajo biti bribtne glave, sicer se ne obdržč dolgo v službi. Morebiti je kdo radoveden koliko jim cesar daje plačila? Lepo plačilo imajo ministii; vsak vlečo na leto 40.000 to je Štirideset tisoč kron, miniaterski predsednik ima pa Se 10 000 kron po vrhu. Miniatri pa ne morejo vsega dela sami opraviti, zato im^jo zopet svoje svetovalce in pomočnike, in teh je jako veliko. Kmalu toliko, kakor v kaki manji lari ljudij. Vsi ti so sopet razdeljeni po stopinjah. Najbližje ministra atojč: sekcij« ki načelniki, to so najboljši njegovi avetovalci, kateri ao čez drugo postavljeni. Vsak sekcijski načelnik ima spet pod seboj več ministerskib svetovalcev in Se nitje stoje sekcijski svetovalci, za temi pridejo mini-sterijalni tajniki innamestni tajnikiin prav spodaj se sačne slutiti kot m i n i s t e r i j a I a i k o n c i p i s t. Od koncipista do sekcijskega načelnika je torej Sest uradniikih vrat, ki ima vsaka vijjo plačo in večjo oblast. Za vsa ta ministerslva je postavljen en c. kr. naj-vi I ji računski dvor, ki je drugi, ko je c. in kr. skupni najvišji računski dvor in ima dolžnost na to gledati, ali res ti ministri in njih uradniki z denarjem tako ravnajo, kakor velevajo postave in državni sbor. Vsi ti ministri Zivč na Dunaju in od tam vladajo vse avstrijske dežele, a to je le mogoče, ker imajo v vsaki deželi sopet svoje pomočnike in o teh bomo prihodnjič na kratko spregovorili. Aaroibo gospodarstvo. Molim je krave do tega čaaa, d« i«e m Uko, je Ikodljivo. Navadna krava sgubi mleko tri mesece, predno ima tele. Djbre krave mlekarice pa molzejo tudi tako dolgo, da imajo tele. Dobro pa jib ni tako dolgo molstl, ker ae potem tele dobro ne razvije, ker se s (em krava oslabi in ker potem krava nima toliko mleka, kakor bi ga imela aicer. Od 12 tednov, predno ima tele, dalje naj se vedno redkeje molze, sprva dvakrat namesto trikrat na dan, potem pa jedenkrat na dan, nato pa jedenkrat na 36 ur, nato pa jedenkrat na 48 ur. če sc tako ravna, bode krava zgubila mleko. Pomolsti se pa krava mora vselej popolnoma. Nikakor ni dobro, ako se puSča mleko v vimenu. (Kolike Ljubljana aa lete petrebaje.) Po uradnem izkazu ae je I. 1895 dacu podvrženega blaga pripekalo v Ljubljano, kakor sledi: 13 381 litrov ruma, araka. rozolje, likera; 1230 hektolitrov žganjevca; 813 hektolitrov žganja: 16 940 hektolitrov vina; 4183 hektolitrov vinskega moita; 111 hektolitrov sadnega mosta. 23 tisoč 069 hektolitrov pive; 1 IGO hektolitrov kisa; 4019 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih; 7492 telet do enega leta starih; 3374 ovac. ovnov, koi, kozlov in koltrunov, 3389 jagnet, kozi čev in prašičev do 5 klg, 7724 pratičev nad 19'/, klg težkih; 820 met stotov svetega, nasoljenega in presajenega mesa, salam in klobaa; 8883 puranov, goa<, rac in kapunov, 32 tisoč 817 parov kokoSij. piSčet in golobov; 251 srn in divjib kos; 2042 zajcev; 351 klg. razsekane in črne divjačine; 332 fazanov, divjih petelinov in divjih kokoMj; 59?. gozdnih jerebic, kotovnor, divjih gosij. divjih rac, kljonačev in divjih golobov; 27 tisk, kosic in potapljavk; (1700 klg. rib in školjk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin io sardelj; 19 259 klg. klinov, navadnih morskih rib. polenovk, slamkov, rakov, polžev in ostrig: 1489 met. atot riža; 54 796 met. atot. moke, pSena, skrobe, pekarij, sladkarij, malega prepečenega kruha; 3017 met. atot. ovsa v triyi; 23.774 met. stot. sena, alame in otrobov; 549 met. atot. zelenjave; 7324 met. aveftega sadja; 597 met. stot. masla, ateartnovih in lo-jerih are«; 40 met. atot. loja In tollče; 373 met. stot. avinske masti, aala in slanine; 498 met. atotov mila; 774 met. atot. sira; 1 490 981 jajc; 1839 met atot. ko nopaaga, laaeaega in gorSičnega olja; 7673 klg. oljki-nega, maadeloovega in orehovega olja ; 27 606 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjovega lesa; 6971 ko-bičnah metrov mehkih drv in botaric; 2506 meterakih atot. olja; 301360 mat. atotov premoga in kookaa Trime eene v Mariboru. Pseaica 5 gl. 40 do 80 kr, rt 4 gl. 95 kr. do 6 gl. 95 kr., ječmen 4 gl. 40 do 80 kr, oves 3 gld. 30 do 60 kr., koruza 4 gld. 25 do 55 kr., proso 4 gld. 70 kr. do 5 gld. 10 kr. baj-d:na 4 gld. 20 do 60 kr., fižol 6 gld. 30 kr. do 7 gld. 50 kr., vse po hektolitru; kilo riža 12 do 28 kr., graha 24 do 26 kr., leče 24 do 30 kr., fižole 10 do 12 kr., krompirja 4 kr., čebule 11 do 13 kr, čeaneka 28 do 30 kr., jabolk 16 do 20 kr., bnrttek !4 do 18 kr, orehov 20 do 22 kr , pulra 1 gld. 20 do 60 kr.; liter oleki svežego 10 kr, posnetega pa 8 kr.: 7 jajac 20 kr.; kilo sljiv 24 do 2H kr., kumtns 44 do RO kr, hrena 24 do 28 kr., kislega zelja 12 do 14 kr., kisle repe 10 do 12 kr. Razne novice. (Prniba »r. Mohora) Vse cenjene bralce Dooo-Ijubove vabimo, da se tudi letos polnofttevilno vpišejo v to prekoristno družbo. Svoje letne doneske naj vsaj ta mesec izroče č. gg. poverjenikom. (.KatoliSko politično droitvo T Vipavi') ima prvi občni zbor 23 febr, prvo nedeljo v postu v prostorih g. Prhavca ob 4. uri popoldne z naslednjim vsporedom: 1. Nagjvor predsednika, 2 Poročilo tajnikovo, 3. Poročilo blagajnika, 4 Volitev novega odbora, 5. Posamezni nasveti. Žekiiiiee na Kraajakea> Minister ta železnice ja naznanil deželnemu odboru, da vlada prevzame poroštvo za 4od«totno obreatovanje prijoritet v znesku 400 000 gld. za vrbnllko železnico, če udeleženci prevzamejo delnic za 50 000 gld — Pogoji za železnico ao torej dani in železnica se bode najbrže že letos pričela graditi. Poalanci kranjski pa ao v deželnem zboru predlagali, naj se ia izreče za železnico iz Celovca v Trst čez Tržič, Kranj, Loko, 7.vri, Senožeče, Divača; nasproti pa je baron Zvegelj stavil predlog, naj zbor ne imenuje naravnost nobene proge 'ne I oike, ne Bohtnjaka), ampak naj ie poteguje za to, da nameravana železnica sploh pelje akozi Kranjsko deželo. Zi prvi predlog ao bili vai radi kalni in konservativni poslanH razun poslanca Ažmana. ki se je z velikoposestniki pridi u žil predlogu barona Zvegeljna. ker ta predlog vendar le nekaj upanja pušča za Bohinjsko železnico. (Nove Šnarnice ta I 1896) se tiskajo. Spisal jib je mani nabožni pisatelj g. župnik Jotef Kerton. in sicer Bogo v tahvalo, d» moje dal doiiveti petdeseto leto mat-mitva, in v spomio ihte aafe, krt«?o *iali leto« obhi-jati. V tej knjigi obravnava g. pisatelj iivljenje Marijino od njenega bretmadelnega spočetja do voebovzetja. (Tri leta v ječo ta 18 kr) Na Reki obsodili so v triletno ječo Aniona \Vollingerja iz Bele Cerkve na Mo-ravskem V stolni cerkvi je t limanicami is puKice ukradel 18 krajcaijev. Kazen se mu je zaradi tega tako vivoko odmerila, ker je že večkrat bil kaznovan zaradi tatvine. (Zopet kolera v Rniiji.) It Pelerburga pišejo: V tedna od 18 do 25 januvarija t. I obolelo je v tej gubernijl ropet 14 oseb za kolero, 5 jih je umrlo. — V guberniji Kijev obolelo je od 12 do 18 min. mo!. 10 oseb ta kolero, 4 ao umrle. (Ogvnj.) Z Breznlce. V nedeljo "5. febnror ja zvečer okrog 9. ure je pri6elo goreti na podu »Piževe« bi«« v Žirovnici. Zgorele ao 8 hiie a hlevi vred. Pri prvi bili jim je zgorelo prav v»e, relili no »i le življenje. — Tudi pri drugih dveh hiSah, namreč pri Mežnarju in pri • Krevlju jo sgorelo mnog,, obleke, žita In druzega blaga Zavarovan ni bil nihče. Zelo hudo ae je opekla 26-letna dekle Marija Legal, in ni veliko upanja, da bi okrevala — Na pomoč ao prihitele požarne brambe iz Begunj Radovljice in Gradca, ki »o ae mnogo trudile, a manjkalo je vode. — Kako je nastal ogenj, ali po hudobiji ali po neprevidnosti, »e ne ve. — Fogoretci ao pomoči aelo potrebni in jih priporočamo alaati na ptujem živečim Brezničanom. 1.1'oter 1) Prvo ljublj. delavsko konsumno društvo namerava preskrbeti svojim članom za letošnje lelo in bodočo zimo potrebnih in cemb, trdih drv. Potrebovalo jih bode aa celo loto nad 200 sežnjev. V to svrho se vabijo kmetovalci, ki imajo ali bodo imeli pripravljena drva m prodajo, naj do 15. marca naznanijo pogoje, pod katerimi bi bili voljni dostaviti omenjeno avoto sežnjev kuriva. Pisane ponudbe je pošiljati pod naslovom: Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo v Ljubljani, Kongresni trg. uatmeno ee pa lahko dogovori vaak večer od 6. do 9. ure v društveni pisarni. (Žleba In nesreči na telecnici.l Na Veliki loki so pri telesnilkem tiru neznani lopovi nasuli kamna na lelezniftki br; vsled tega ae je stroj pri jutranjem vlaku nekoliko poškodoval, precej zelo pa prvi voz za strojem. Vlak je imel zaradi tega poldrugo uro zamude. Zločinci so pretrgali tudi brzojavno žico. (Povišanje oskrbovalnih stro-kovj v deželni bolnici ljubljanski v Vodualu. Deželni odbor kranjski je zvi*al dnevno oskrbovalno pristojbino z dnem 1. januvarija 1896 tako-le: Za I. razred 2 gld. 60 kr. na 3 gld. 50kr. sa II. razred od 1 gld. 60 kr. na 2 gld. za III. razred sa kranjske domačne od 70 kr. na 80 kr. za druge od 70 kr. na 90 kr. Na porodniškem oddelku bolničnem so dnevne oskrbovalne pristojbine določene za I. razred na 3 gld. 50 kr, za II. razred na 2 gld. na III. 1. gld. (Iz Slavine) 88 jan : Zmrznil je zvečer 27. m. m. Martin Bergoč ia Koč, si ar 48 let. Nesrečnež vračal se je is Divače, kjer je bil aejem Mahnila sta jo z nekim Slavincem kar po bližnjici čez Uko. 2e sta pnila v Ravnik, »lavinske senožeti, dobro uro Se do doma, ks je Martin Bergoč tako onemogel, da ni mogel naprej. Rotel se je nekoliko odpočiti. Njegov tovarift iz Slavine ga ni čakal, pustil ga je. naj se — odpočije, in doma je povedal, da ga je pustil, pa rekel, da bo že priSel, ko »e odpočije. Vsak pameten človek bi si moral misliti — kako se bo odpočil. In kako se je? Po isti poti sta Sla tudi dva Selčana iz sejma in reveža dobila vsega trdega. Nekaj časa sta ga nesla Pa kmalu spoznata, da tako ne pojde, da bosta Se onadva ostala. Kaj storita? Slcčeta svoje suknje in reveža dobro zavijete, potem pa se spustita v tek proti Slavini. Vsa mokra in razbeljena prisopihata, skličeta ljudi in naprežejo voz in — hitro nazaj-Se ga dobijo živega in ga peljejo naravnost domu v Koče. Še je dihal doma. Pa je cela vas skupaj letela in to vam je bilo svetovalcev, zlasti svetovalk, kako naj delajo ž njim! Drgnili so ga (baje na gorkem) in drgnili, da so mu odrli kožo. Živel je Se dve uri doma, — da bi bilo treba iti po duhovna in zdravnika, spomnili ao ne Se-le, ko je izdihnil dušo. — Popisal sem vso to zgodbo tako natanko zato, ker kaže res požrtvovalno ljubezen do bližnjega, pa tudi nje nasprotno stran. — in pa. ker opominja, da bi se vendar že naučili, kako treba ravnati s takimi nesrečneži, in ne pulčati preveč žensk blizu, ki vsaka če bolje vedeti, pa napravi le Se večjo zmešnjavo. ;Tri dni ped snegom) Blizo Kadena je bila hisa zamedena. Ker mao imeli v hiSi nobenih jedil, so jedli čebulo in suhe Bkorje. Ker niso mogli do premoga, ao podžgali strelne tramove, da ao kurili, Vsled tega je sneg vdrl streho, kar je bilo krivo, da se je mraz jako poveksal. Tretji dan je kmetu pipa v ustih primnmila. Vsi so bili vže otrpnjem, ko so do njih dokopsli. V dimniku so našli dva zajca, v aenjaku srno in več jerebic zmrznjenih. (Premije za pebite zveri in vidre.) V minulem letu je dež. odbor Kranjski dovolil 25 gld. premije za staro volkuljo, 50 gld. za 5 mladih volkov po 10 gld , in 54 gld. za 27 vider po 2 gld. (Trije vinski bratci) bo pozno v noč naredili stavo, da bo vaak prvo povelje, kaiero mu bode ženka dala, natanko spolnih Kdor avoje žene ne bo ubogal, plača 10 litrov vina. Drugi večer so se zopet v navadni gostilni zbrali. Mojster pek je pravil, da se je, ko je sinoči prilel domu, nad polnimi kadunjami testa »podtaknil. »Nerodba stara«, zarohnela je žena, »kar vlezi se v kadunje, da bo mir pred teboj.« »Kakor ukažel, draga moja«, in vlegel sem se najpoprej v testo, potem Se-le v posteljo. Drugi, brivec, je pripovedoval: »Ko sem prišel domu, nisem mogel najti poti med stoli in mizami. Tedaj ae pa oglaai žena in pravi: »»Zmeči vendar staro Saro akozi okno. da bos do postelje mogel.«« »Kakor ukažeS, draga moja«, — ji odgovorim — ler zmečem vse stole in mize skozi okno.« Tretji, krojač, pa je žalostno poslušal. Ko pride vrsta nanj, pravi: »Moja stara pa je zaupda nad menoj: »«Da bi si že vendar vrat zlomil««! Kakor vidita, tega nisem mogel storiti, zato rad priznam, da sem stavo izgubil in plačam 10 litrov, da imam le Se cel vrat. (Kaj ljudje vse stavijo.) Pred par leti je v Ljubljani slavil mesar, da bo svojega prijatelja v majhnem vozičku (cizi) pripeljal v Kamnik. Mož je neki stavo dobil. Francozje so pa glede stav se večji ptiči. - Pred par mesci je namreč neki Francoz stavil, da bode v »Saj-trgi« pripeljal svojo ženo okoli celega sveta. In res! Vse mesto je bilo na nogah, ko je mož nalož I svojo ženico v koloro ler odrinil ž mo po svetu. Srečno sta preftla zgornjo Italijo, prišla v Trst, Reko, Zagreb — do Belega Grada. Tu pa ae je žena vendar-le naveličala tesnega in trdega sedeža v »Sajtrgi« ter je svojemu ^jubesnjivemu možu nekega lepega dne popihala. — Možu je bilo to tako hudo, da ae je, ker mu je tudi okroglega v žepu zmanjkalo, obesil. — Komaj so ga reAili. — Ako bode »Domoljub« izvedel, daje kak Francoz pobeglo ženko dobil in ako jo bode Se dalje cefral po svetu, bode svojim radovednim bralcem že povedal. (Polieva pečeaka.) Jurček jo v mestni gostilni v*el jedilni listek v roke ler bral, d« s« tudi polti dobe. •Čakaj«, si misli, »polše bom dan«« jedel.« Ko mu jih oatakar prinese, sne jih a lupinami vred. Natakar se čudi, ko ne najde na krotniku lupin, nato vpraša Jurčela: »No, kako ao se vam poiii prilegli?« »Prav dobro« — odgovori Jurček — »samo malo pretrdo so bili pečeni«. Loter^ako srečke. Posuj. 8. felirovarija: 95. 5». 2. 83. 37 Grader, 8. frbrovarija: 8, 89. 73 8i 34 Llae, 15. frbruvarga: 63 40. 70. 86 63. Tr»t, 16. februvanja: 33, 40. 50. 31 60. Prihodnja atevllka DOMOLJUBA-5. marcija 1896 zvečer. izide dna Tržne cene v Ljubi ja ni. 1 fehnivsrna. | «>- kr »l- kr Plenica m. st. . . I 7 MJ Speh, povojen. k|r. - '6 -80 Krt. s . A 7 30 Surovo ma.lo, » Je&nea. • . . ' 6611 Jajce, jednu . . . U|2. Oves. e . . « 8U Mleko. Ji Ler . . . - H» Ajda' e . . . i 6» i Produ me liinu v vasi „PodsmrekoM pn Dobravi z jednim hlevom, dvt-mit travnikoma. dvema njivama in vsem zraven pripadajočim. — Pouve ae na av Petra ceati it. 52 v trafiki PT VIII. zvezek: OVESTI - Andrej K&lan izA.'l je ravnokar u*r ne dobiva kooiad 20 kr., po posti 23 kr. v Katoliški llukvaritl in TIskarni v ljuliljaul. — Tudi III iu IV. 7.v*7,*k nt* A* v zalogi. Sj. svetost papež Leo XIII. KpuroiHi so po svojem niravniku prof dr, lAi/ifnmi'/u u lekarnarju O. IHccoHju »• Ltuhljanl prmrčao zahvalo sa dojto-slane Jim steklen ičice (221) Jnfiftire za želodec Imenovani kd ravnik ler ludi mnogi liruji hloviti pro/e-Morji in doktorji sapisujejo bo-lehavim Pieeolifevo iel t nič no tinkturo, kolera krepta ielorlee, jtovečujs slast, pnspeAuj* prebav-Ijenje »n telesno odprtje. Naročila es/trejcma proti po-vetju in ločno uvriuje G. l'-eroli lekarnar prt „ Angelu" v Ljubljani na ! hi nujah-i renti. Cena jedni steklenici io kr. Mih. Lavrič nasl. F. Grošel 18 3-2 trjovlira s tpecerijskim Msgsm ia defelaimi pridelki v LJuhl|nnl sin PoljunaiUl «mail Atnr. ii pri poreče rathčnogs travnatega aemena, domače 'n nemike detelje, predenice proste, ker ima aamo zato vrejeni stroj Pristni ribniški fižol, raznih vrat velikanske pese, loiko repno seme, kapa (kaaelsko aeme) laneno seme (preslej/, konoplje, sploh zanesljivo kaljiva aemena. Vnanju naročila imtrril hitro tn natančno. A gen t je, kalen bi razmetavali pri zasebnikih Seilkrat odlikovane novo-narrjerie Imeur pr«-*lb«Jo#e se za«t»re (llolzrul' au* ) in drugačne zastore (Jalousien) se lltejo proti visoki pn viziji-Ponudlie z priporočili tvrdki <'. Klrml, Jul. Fabrikant in llinunaii i. B. (Ustanov 1678). NajvnCja tovarna te vmte izdelkov. 14 (6-2) Ii proste rok« prodajo t# 2—2 2 slamorezntce !n t inlatiliilco z gepelnotn ,s0 t prav dobrem stanu. - Ogled« in natanfneje «« poitve pn Janriu Kaniču, posestniku v Kosetih md Gor. Šiiko. ^m. prodaj je Hita, liler, dva vrta s sadim M li trinjin na Ježi pri Černučuk Stev. 9 Več poate se pn lastniku Janez Ce&ko, na Loki pod Mengefciiru M. Ig Zaradi potresa, znižane cene! ^ Laka Vilhar J \ arar v LJablJaul, Veialkove allee, pri J M0 9 neurttrn mottu prodaja kskor bi bila Razpre N»pnlo>nttn«>*» prilika i» n»kupov»nj« flnlh sla ti h, ■rebrnih la nlkelaaatlh ftapnih ar, sUasklh la ar s nlhalom. bodUalo, verlilo ud V«. tu •».->. id uiunlj 1. ■WU4OT rMUtuolj.kl Snld, Ksfci •• rt* nnd HO Ut * d»»mih hlevih. « »sj sikih Is zasebnih hlevih z Irredslm učinkom * krsplanjs pred is p« dlje tra-ja|etem naporu, pri iitlajanju ude«, otrp-nelatll kil itd. in D-poi>mjib »sponka rab(jaai »r«al I •Um, upokojuj« kaJolJ, pomaajioje ] •lom, apokojaj« kaiolj, P° — Jodl, paaraiaja )a*t m kropi. Zeleso. Ao alrnp raataplja __ Ji njo p«t dajo lUit probavljaajo n rodilu o s t, tolo ___________ai p v sirup v lanko prisvajajoči obliki, j® »ormino 11 aarajaa* krvt rattopljr • foo-forao-apnoDO soli, ki »u v njptu .pos-bno pri alabotalk otrooth poop»*«j»jo aarojoajo korttj Cena stekleatel Je 1 fU. kr., po polti tO kr. ve# ta tavljaaje. »9 SOS i ■! ■ftailan naredbami. ki h naredbami. yojavlja o pod ;»dnakimi ali poduk" aimi ia« ii, a k> Toadar po ovoji imUtI la aro Joa* n6takn popolnoma malica* od na*-** ori«i-oaloeca Ml )>l obut«;*.'**« pod-Ir«u2kr foaforaaato ki* a apaoao-j-3—UU|BHt »trapa. Zahuva naj 1» ior»; *••!») ImroAao Borbabap-Jev apnoao- ftolomal ■trap. Pasi naj ao tudi aa ta, da Ja »ravan ztojoda •bUttrno pratakottrana vtntrna noaka aa vaaki otokloalol m proaimo. ao dajto ao aapoljati alti a alijo ooao, alM a drnnlaal prilTiiud. da bi pili kako poaaradbal *>-U Dunaj, lekarna „zur BarnilierzUkell" VII I, Kaiaeratraaae 73 in 75. Zaloga tadl akoro v vaoh lokaraak. —i-m a «■■-«»---- Liniment. Capsici comp. 18—A m lokamo Blohtor-Jovo ▼ Pragi jh«j pritnano Izvratno boleeine olajšujoče mazilo dobit! pnoodn» po 40 kr 7" kr n I r i , I »kam ah Zabt»»a na; »e io sploh priljubljeno domafe zdravilo kar kratko kot >.»-»iveso marko oidro* kot priatao. Biohtar java. lakarna pri a I a l e m leva f Pravi. Nijvecji izbjr. ž i ^ * ■ ° • p % k >-t te /•• *** e.o»,rt (i TrN V\ / .. >J ?/'*> > . O »J 2 s 9U33 af/iufpkj f> i> Pr'Jr *rl diatline krogljlco Imrit.iir. >UriMtn> k ^IlUtilJillllt hlO^IJIM Ubn* wdiajaj»4* zdravilno • redUv«. J V Ona i-m kroflj...„. i tkafljiea la krafljlr II kr., 1 »avoj s « Ikatljleaml zid. l'i, ► ^ po p' Itrtrm paisati« naftankovano zid 1 10. K Ako m> svota vnaprej potijo volja « pollrutio trt-J (ld. S 3 zavoji t d H 36, 4 tavoji gld. 4 4*. ft navoj.-J od lavo.a ■>' no poiljp) i? _ ... ,rw»: I zavoj krof I ju gld. 185, t zavoja !< oje* gld. b'J. » gld. 2U. iMauj w ^ Zahtevajo naj ae iarern« ..!. raerlioferjeve odvajalne krogljirt* ^ ^ trr naj a* pati, da trna v.ala liatljica na p .kr^tu rndefe tukano mu- i. P»rrli..frr. kak, rl m 4 ^ »m Itldl n ■ • d I I ■ oa M lin r« K .. todi na navodila ra uporab«. ►< Balzam za ozcliliiio tr!'rff\ f 1 loneek 40 kr , franko potlau Ko kr. S Trpotcev sok. aUkUmea 60 kr ^ It:i I Vil m '/il trilvii ateklenira 40 kr. 4 ■»»•/'»IU gUMIftaokof>oal.85kr. ^(innka želodčna (inktura ! Maiike farmafevtifne 'preje tivljonjaka «*-etv a ali PrUke kapljiee.) Lehkotoo odvajajoč«? tredatvo, otivlja in kri>p«a tclode'-, ler p'>*ponjc. Stekl ti kr., dvar.ajot »toki. vid. i - llalzam za rane w kr. Prašek zoper kašelj ^ tkatljira tA kr. franko poalar, H) kr. ^ Tan n oe h i ni n- po m a d a JJf;;r Jeva. najbolj*- »r^d»lvo ta ra«l It*, lon/rk 2 gl Zdravilni <»lili>, za rane K pok prof Kteudela. looferk So kr., frank« % poaian 76 kr. K Univerzalna fistilna sol i A. W. Bulrlrba, doma^ »rrditvo proti ^ »labemu pr«bavlja»ju. Zavoj gld. !•— y Raiun tukaj omenjenih iidelkov ima levso v »vairijakih taaopiaib nainaniene tu- in ino- ^l i —■ ■ ■ ---a — • i a ■ 1 • . <> labtevanje > teoiake farmarevti^ne *pecijalitete in ve vti predmeti, ki bi jih ne bilo vtalogi,' na % Urtno in po ceni pre»krh4. juj- Pollljatve po po«tl ivr*i se najhitreje proti predpo*ili ----,- - . —, .--r- r----»« proti predpo4iljatvi zneska, fc 4 Pf ,,udl Proti 1,0'Mlju. - Ce ae deaar naprej p.,*|jr ,najb«.lj*e po poltne) B.kasDlel), ^ k Je po*tnlna dosti ollja, nega pri pollljalvab * puvzetjem. ^ 2H9 <12- 8) * pOOMti o tu.r> »la kar konai u>ih' »eiiia M»f ••IKOII. i(o.piisf-Iva prt|or«. «n.'i kajili o Kmetom v pomoč. Hirtite-roipliriki ruprn Sp.ial Iv. Helre, rajail. C»ns 21* kr.fi t in g t kr !>»• bita »•• v K*t.-11«; Tt.lsrai* v I.juhhani Stanarinske knjižice za ■ t r a n ke z uradna potrjsniiai dsločbsmi hiimi* roda v tl*vansk*M i* •tmikam jtuku t razpredoliio ta vplačevanje stanarine, vodovodne m inestnf doklade, dobe se k» m*d pa is kr., 10 komadov vkup I |l< » Katol Ti»karnl v Ljubljani Isdaiaub: Oe. hraa lisati 'Mitovorni sr.dnik Ivan Rakovo« Tlaka ..Katolitka Tiskarn*.*